U D K 808.63-316.3 Jože Toporišič Fi lozofska f a k u l t e t a , L j u b l j a n a PREVZETE PRVINE SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA (GLASOVI, PISAVA, OBLIKE, TVORBA, BESEDE)* V s lovenskem k n j i ž n e m jez iku j e s o r a z m e r n o ve l iko iz d rug ih j ez ikov p re - vzetih p rv in , de loma že v pisavi in celo v glasovih, p r e c e j v ob l ikah , mnogo pa v besedah , besedo tvorn ih f o r m a n t i h in nač in ih . S tem v zvezi j e več ne- rešen ih p rob lemov , ki so — obenem z zgodovinskimi razgledi po zadevn i j ez ikos lovn i l i t e r a tu r i — p r e d m e t te r a zp rave . T h e Slovene l i t e r a r y l a n g u a g e lias a c o m p a r a t i v e l y high a m o u n t of loan- - e l e m e n t s : p a r t l y a l r e a d y in o r t h o g r a p h y or even in sounds, qu i t e a few in forms, and a g rea t m a n y in words , f o r m a t i v e e lements , and t ypes of w o r d - fo rma t ion . In this a r e a t h e r e a r e severa l as yet unso lved p r o b l e m s which a r e — toge the r wi th h is tor ica l s u r v e y s of the r e l evan t l inguist ic l i t e r a t u r e — the sub j ec t of the p r e s e n t t rea t i se . Prevzete prvine so izraz, ki ga (raje kot tudi možni izraz »neavtolitone prvine«) uvajam namesto doslej rabljenih izrazov tu j in izposojen, v zvezi z leksikalnim inventarjem slovenskega jezika pa tu jka oz. izposojenka, med drugim tudi zato, ker pojmovna določitev besednih znamenj tu jka oz. izposojenka ni jasna. O tem se je lahko prepričati iz naslednjega. Slovenska slovnica štirih avtorjev, ki se nekako opira na Breznika,1 glede izposojenk trdi, da so v starini prevzete besede, ki jim je jezik * R e f e r a t za VII. k o n g r e s Zveze SDJ , Beograd 1972. O s n u t e k te r a z p r a v e j e p r e d a v a n j e N e a v t o t h t o n e p r v i n e s lovenskega k n j i ž n e g a j e z i k a za Semina r s lovenskega j ez ika , l i t e r a t u r e in k u l t u r e , j u l i j a 1971 (priin. š a p i r o g r a f i r a n i na t i s v p u b l i k a c i j i VII. s e m i n a r s lovenskega j ez ika , l i t e r a t u r e in k u l t u r e , L j u b l j a n a 1971, 13. str.). Ista snov j e bila o b š i r n e j e o b r a v n a v a n a v 9 r a d i j s k i h p r e d a v a n j i h od ok tob ru 1971 do j u n i j a 1972. 1 P r im. O t u j k a h in i zposo j enkah , Dom in svet (da l j e DS) 1906. 149—154. Str. 149: »Da dob imo po t rebn ih načel , m o r a m o ločiti vse nes lovenske besede v dve vrs t i : p rv ič so besede , ki si j ih j e izposodil p rep ros t i na rod , o b č u j o č sè sosedi t e r j ih vzel za svoje , ko j im j e t u j e zveneče glasove s p r e m e n i l v b l i ž n j e domače , to so i z p o s o j e n k e . Te p išemo v k n j i g i v domači obl iki , zato mo- ramo pos tavi t i z a n j e načelo, ki ga vsi p r i z n a v a j o : izposojenke po domače. V d r u g o vrs to m o r a m o deti vse one besede , ki j ih r ab imo n a v a d n o v znans tvu , v t ehn ik i in sploh v o m i k a n e m svetu t e r j ih pozna le tisti , ki j e zvedel za n j e po izobrazbi , po k a k r š n i k o l i že. To so pa t u j k e / . . . T e piš imo po nače lu / tujke po tuje.€ — Str. 150: »Skrabcu (Cv. 21. 11.) so izposojenke še besede kot admiral, eventualno, normalen, plural, violončel.« Breznik še p r i p o m i n j a , da že dal domačo glasovno obliko, govori pa j ih ljudstvo. Za sposojenko bi bila važna torej predvsem starost prevzema, t j . nekako še pred na- selitvijo Slovencev v alpskem in prialpskem svetu in kratko dobo za tem, nato domača glasovna oblika (in pač tudi oblikoslovna) ter razširjenost med ljudstvom. Po te j odločitvi bi bile razen tega vse sposojenke ne- slovenskega izvora (Breznik bi take izposojenke imenoval l judske tujke). Poleg takih starih sposojenk pa bi imeli še mlade sposojenke, večji del izposojene iz nemščine, ki so deloma neprilagojene oblikoslovnim last- nostim slovenskega jezika (prim, zieht ali fajn) »in niso vredna in po- trebna sestavina« našega jezika. Tret ja vrsta sposojenk so tako imeno- vane slovanske sposojenke, tj . besede iz »slovanskih jezikov, presa'jene/ v slovenski knjižni jezik«.2 In k a j so t u j k e ? Po istem viru so to »/m/lade besede, sprejete zlasti iz klasičnih in romanskih jezikov ter iz angleščine. Vstopajo s ti- skano besedo, niso l judske in se ne ravnajo po slovenskih glasovnih za- konih. Zanje je značilno, da so mednarodne kulturne besede, prinaša jih nagli razvoj znanosti in tehnike. Najbol j rabljene preha ja jo iz časnikov tudi v ljudski jezik.«3 S tako definicijo sposojenk in tu jk se je težko sprijazniti že zaradi tega, ker je nekonsistentna; tako se npr. pravi za tujke, da niso ljudske, hkrati pa da najbol j rabljene preha ja jo v l judski jezik. Komaj se bomo strinjali z mislijo, da tujke p r iha ja jo med l judi le iz časnikov, ne pa npr. tudi neposredno s predmetom (pr imer ja j besedo najlon, džip, clžez). V kakšnem smislu je mlada beseda artritis? In kakšnih slovenskih gla- sovnih zakonov ne upošteva npr. beseda avto? Zakaj poimenovati pre- vzete besede iz nemščine drugače kot tiste iz angleščine ipd. Izraz p r e v z e t o se nanaša enostavno na vse, kar je v slovenski knjižni jezik prišlo od drugod — iz drugih jezikov, npr. germanskih, so Bežku (LZ 1892, 114) t u j k e samo besede t ipa Collegium Marianum, t j . »v deblu in končnici nespremenjene« . — Pr im, še Breznikovo r a z p r a v o iz. Casa l')09. S lovanske besede v s lovenščini (tudi kot posebn i odtis, 46 str.). Tu na za- četku d o k a j obš i rno r a z p r a v l j a tudi o a d a p t a c i j i p revze t ih besed sploh. — Breznikovo p o j m o v a n j e prevzetega ima m o d i f i c i r a n o že S Bunc (Tu jke v sloven- skem k n j i ž n e m jeziku, (Jezik in slovstvo (dalje JiS) 1964, str . 58—62) tako: Iz- posojenke: »Besede, ki j ih je naša živa govorica t ako prede la la in svoj im pri- enači la , da zveni jo n a v a d n e m u človeku čisto domače in da jih u tegne le stro- k o v n j a k ločiti od p r a v e dediščine s ta re slovanščine.c T u j k e : »Besede, ki jih ne p r e s n a v l j a m o več po zakonih našega jezika, a m p a k jim puščamo osnovno obliko popo lnoma ali domala nespremenjeno.« Nu splošno o prevzet ih p rv inah : Slo- venski jez ikovni p r i ročn ik za tehnike. Lj . 1969, s tr . 42—73. — J. Toporišič. Slo- venski kn j i žn i jezik (dal je SKJ) 4, Lj . 1970, str . 122—142. — Pr im, tudi F. Bezlaj, Eseji o s lovenskem jeziku, Lj. 1967, zlasti str . 28 in si. 2 Vse navedene po izdaj i 1964 (dal je Ss 1964), s ' r . 125, 126 in 127. 3 N. m., str . 128. grškega, latinskega, romanskih, slovanskih itd., pa celo iz slovenskih na- rečij, ki niso podlaga slovenskemu knjižnemu jeziku. (Za poslednje prim, iz prleškega narečja besedo gostiivanje, iz koroškega dečva, v pomenu »dekle«, iz primorskega oz. severozahodnega čeča, prav tako »dekle«.) V tem smislu so za slovenski jezik prevzete tudi besede kot cerkev, hiša, kmet, vino, kotel, brajda, križ i t d . Vendar nikakor ne more biti naš namen, da bi prevzete prvine obrav- navali v tej brezbrežni širini, sa j bi se v okviru dovolj širokega obdobja skoraj moralo postaviti vprašanje, k a j pa potem v slovenski jezik ni pre- vzeto oziroma k a j je prvotno naše. Svoje obravnavanje prevzetega bomo torej omejili zlasti na tiste primere, ob katerih v kakršnikoli obliki še čutimo neavtohtoni izvor, to pa bodisi na podlagi neprilagojenosti struk- turnim lastnostim posameznih plasti slovenskega knjižnega jezika (npr. glasovne, naglasne, pisne, oblikoslovne, pomenske, skladenjske, slovarske) bodisi na podlagi posebne stilistične zaznamovanosti nasproti domačim (ali podomačenim) vzporednicam. Takih prevzetih jezikovnih prvin pa, ki so danes jezikovno in stilistično neopazne sestavine našega knj ižnega jezika, načeloma ne bomo obravnavali. Izraz prevzeto se s tradicionalnima izrazoma izposojenka in tujka ujema torej le v toliko, da zajema pretežno prvotno neslovenske besede (in sploh prvine katerekoli plasti jezikovnega ustroja), ni pa načelno važno, k d a j je taka prvina bila sprejeta in iz katerega jezika, tj . slo- vanskega ali neslovanskega ali celo iz narečja. I O prevzetih p i s n i h prvinah slov. knj . jezika se je pisalo že veliko.4 Kot je znano, ima slovenska abeceda za zapisovanje 29 fonemov. slov. knjižnega jezika le 25 črk: i u e o a — v m n r l j — p/b t/d k/g s/z š/ž — c č f in h. Črki i in и zaznamujeta prednj i in zadnji samoglasnik naj- višje lege, črki e in o samoglasnike srednje lege, tj . ozka in široka e in o 4 Jože Toporišič: P o p r a v l j e n a s lovenska s lovnica. JiS 1965, 209—217, po- g l a v j e P isava t u j i h las tn ih imen in t u j k , s tr . 213—215. — Mesto t u i k in t u j i h las tn ih imen v g lasovnem, p r a v o p i s n e m in s k l a n j a t v e n e m s is temu s lovenšč ine ; r a d i j s k o p r e d a v a n j e 1. 1966, n a t i s n j e n o v: Jez ikovni pogovor i 11, CZ, L j u b l j a n a 1967, s tr . 142—148. — N e k a j s tal išč k o d p r t i m p ravop i sn im in p r a v o r e č n i m p rob l emom, JiS 1969, s tr . 184—190, zlast i p o g l a v j e Besede iz n a r e č i j in t u j i h j ez ikov v k n j i ž n e m j ez iku , de loma tud i P i s a n j e s k u p a j in n a r a z e n ses tav l jp - nih besed. — Pravopis , p r a v o r e č j e in ob l ikos lov j e v s l o v a r j u s lovenskega k n j i ž n e g a j e z i k a I. R a d i j s k a p r e d a v a n j a 1970/71, na t i s : S lavis t ična r e v i j a (da l j e SRL) 1971, 55—75, 222—229. — Vsi l j en stick z loannesom G r a d i š n i k o m ali t u j e p ro t i d o m a č e m u . T e d e n s k a t r i b u n a (da l j e TT), 10. 12. 1970, s t r . 3. N a d a l j e v a n j e te p o l e m i k e : T T 17. 12. 1970, s tr . 9; 13. 1. 1971; 20. I. 1971. — ter polglasnik a, črka a pa srednji samoglasnik najnižje lege. Crki i in и izjemoma zaznamujeta tudi glasova j in и (npr. bo imela, nauk), črka v poleg D-jevskih glasov tudi и (npr. črv, vtem), črka l pa poleg lateralnega jezičnika {lipa) še glas и (npr. dal, pral) ali celo и (potrl). Samo glas dž zaznamujeta dve črki. Glede soglasniških glasov veljajo na sploh pravila, da jih v morfemih pišemo zmeraj le tako, kot jih izgovarjamo pred samoglasnikom, torej zid z d na koncu, ker govorimo zida, svatba s t pred b, ker govorimo svata, siv z d na koncu, ker govorimo siva, bel z Z na koncu, ker govorimo pred samoglasnikom l, t j . bela. Itd. Izjeme od tega pravila so: pisava besed t ipa volk, žolna z l; predlog s pred nezvenečimi soglasniki namesto z, kot ga pišemo pred samoglasniki (in sploh zvenečimi soglasniki), š na koncu osnov pred priponami -ki {moški), -tvo (moštvo), -tven (mošt- ven) ipd., čeprav sicer pred samogl. pišemo ž (moža), m pred pripono -ba (shramba) proti siceršnjemu n (shraniti), -sti in -st v nedoločniku (lesti, lest), čeprav sicer pišemo z (ležem). Sploh lahko rečemo, da se v slovenskem knjižnem jeziku en glas na- čeloma zaznamuje z eno samo črko (izjema je dž); dogovorjeno imamo tudi pisavo skupaj , ko gre za besedo, in kategorije, ko posamezne besede pišemo z veliko začetnico. In še to in ono v zvezi s podajanjem skla- denjskih pojavov v pisavi (velika začetnica na začetka samostojnega stavka). To so načela slovenske pisave. Dolga stoletja so v glavnem veljala ne le za zapis domačih besed, temveč tudi sploh za vse v slovenski jezik prevzete besede (lastna imena za enkrat puščamo ob strani).5 O tem se lahko prepričamo na primer iz znane Cigaletove Znanstvene terminologije,8 ki piše npr. kabala, kabinet, cezura, analiza, koeficijent ipd. — Opaža pa se vendarle že tu neka težava: po izvoru latinske pisne zveze tipa i + V (V zaznamuje samoglasnik), kar se v slovenskih ustih Slovenski k n j i ž n i j ez ik , č e t r t a k n j i g a , L j u b l j a n a 1970, 1 'ogluvje P i sava in izgovor t u j k , s tr . 140—141. — Slovenšč ina in zeml j ep i s . O pisavi z e m l j e - pisnih imen v Ve l ikem at lasu sveta . De lo (da l j e D) 1971, 16. 42 . — Z e m l j e - piščeva slovenščina, D 1972, 7. 1. — Jakob Kigler: H k r i t i kam pravopisa , p ravo- r eč j a in o b l i k o s l o v j a v SSKJ, SRL 1971, 433—462, z n a v e d e n o d r u g o lite- r a t u r o v zvezi s k r i t i k o SSKJ. I z s t a r e j š e l i t e r a t u r e : Anton Breznik, O c e n j e v a l c e m S lovenskega p ravop i sa . S lovenec 1963, 262, s tr . 5; 263, s tr . 5; 265, s tr . 5; 266, s t r . 5; 267, s tr . 5; 269, s tr . 5; 272, s tr . 5 (z u s t r ezno l i t e ra - turo) . — Stanislav Škrabec, N e k o l i k o s lovnice za p o s k u š n j o , p o g l a v j e O pisa- n ju t u j i h besed, zlasti las tn ih imen. Jezikoslovni spisi (dal je JS) II, L j u b l j a n a 1921, str . 19—27 (prvič na t i sn jeno v C v e t j u z ver tov sv. Frunčišku (dalje CF) 1893, štev. 6 in 7. 5 V prevzet ih besedah iz la t inščine se je vendur le upoš tevala p remena ne- zvočnikov v izglagolskih samos ta ln ik ih t ipu agirati -* akc i j a . 9 Izšla 1. 1880. glasi kot i + j + V, se včasih kar ohranjajo; tako se poleg kalcij ali koeficijent, Azijan, aksijom, dijamant, diferencijal, apatija nedosledno pišejo kolonialen, diafragma, diluvialen ipd. S. Škrabec je pisal po načelih za navadne slovenske besede, npr. tudi hi jat. Utemeljeval je to takole: »Slovenščina tuj im besedam ni naklo- njena kaker npr. nemščina, zlasti pa se ne kaže deržati v deblih izvir- nega, tujega pravopisa, ko morajo končnice slovenske biti. Pisatelji tudi ne smejo misliti, da bi se imel naš narod učiti vseh raznih evropskih pra- vopisov, da bo mogel tuje besede, zlasti lastna imena prav brati. / . . . / Vsaj v knjigah in časnikih prostemu narodu namenjenih n a j se torej tuje besede, zlasti tu ja lastna imena po izreki pišejo; v oklepih n a j se pri- stavi tudi v izvirni pisavi, ako tisto ime ni sploh znano. Pa da ne bomo imeli brez potrebe dveh raznih načinov, bi bilo najbolje, da bi se vselej in povsod pisalo po izreki, saj sicer tudi izobraženi bravci k a j pogostoma ne zadenejo prave.«7 Ze čez slabo desetletje pa se je, v glavnem po zaslugi A. Breznika, za- čelo vse bolj uveljavljati načelo, da je treba grško-rimske in zahodno- evropske prevzete besede pisati tako, kot se pišejo v izvirnem jeziku. Го stališče je Breznik v izredno ostri obliki formuliral 1. 1906: » N a - g i b a j m o s e k o r i g i n a l u , n e o d o r i g i n a l a s t r a n ! Ne tu jk sprejemati in potvarjat i , ampak jih hraniti — če že ne popolnoma, vsaj, kolikor se največ dâ — v njih tuji obliki. Znanstveno najbol j opra- vičeno in najpametnejše bi seveda bilo, z a v r e č i s e d a n j e n a č e l o t e r / . . . / p i s a t i t u j k e s t u j i m i č r k a m i ! Vsak, ki bi temu resno ugovarjal, bi se s tem izdal, da ne ve, k a j je tujka. Tujke niso za vsakdanjo pisavo in ne za vsakega človeka! Njih raba bi morala biti jako redka. Služiti nam morajo le v znanstvu, tehniki in podobnem ali v kaki posebni stvari, za katero nimamo izraza. Kdor piše tujko tam, kjer z domačo besedo pošteno izhaja, potiska domačo besedo v kot in daje čast tujki! Po pravici se pritožujemo, da v današnjem času ne zna že nihče več v domačem jeziku govoriti. Ali bi ne zajezili nj ih povodnji s tem, če bi jih v tuj i obliki pisali, ter ljudem bolj odtujili? Vsaj pre- prosti človek, ki ne ume tistih tujek, ki jih piše, bi jih pustil pri miru. / . . . / V posebni meri velja to za tujke, sprejete iz modernih jezikov. Za te moramo z vso odločnostjo zahtevati, da se pišejo v tuji obliki, ker nam ne služijo za potrebo, ampak skoro samo za parado. Če se kdo hoče po- stavljati z njimi, ga ne zavidamo, a to hočemo od njega, da jih rabi v tuji obliki, da ne dela zmešnjave tistim, ki jih ne razumejo. / . . . / O saneta simplicitas, si mislim, ko slišim preproste ljudi govoriti o zlobnih »kli- 7 Neko l iko s lovnice za p o s k u š n j o , n. m., str . 19—20; C F XII, 1893, št. 6 b. kali« (clique) hribovskih odbornikov; privoščim jim, če jih doleti poštena »blamaža« (blamage), in l judje imajo prav, ko pravijo, da jih bodo »boj- kotirali« (boycottirati) itd. Nikdar bi se ne bil »niveau« naših kravj ih dekel in trdih kmetiških mož tako povzdignil, ako bi moderne tu jke pi- sali v tu j i obliki! Pišimo vendar tu jke drugače nego domače in vdoma- čene besede, da bo ljudstvo ločilo tuje od domačega!«8 Kakor navedek jasno kaže, izvira Breznikov odpor zoper podomačeno pisavo prevzetih besed iz purističnega odnosa do besed tujega izvora. Ta odpor je le deloma upravičen, popolnoma neupravičeno pa je zaradi tega komplicirati pisno podobo slov. knjižnega jezika; vsakomur je jasno, kako malo resnična je npr. Breznikova misel, da bi nam bile besede iz modernih jezikov (še man j pa grško-rimskega izvora) nepotrebne. Ta zgrešena načela, porojena sicer iz goreče ljubezni do slovenske besede, je začel nato Breznik tudi uveljavljati , zlasti v slovenskem pravo- pisu, ki ga je izdajal. Iz pravil svojega Slovenskega pravopisa 1920 je izpustil Levčevo poglavje o slovenski abecedi (v slovenski pravopis se ni vrnilo do današnjega dne), kjer je bilo izrecno formulirano: »Tujih črk ch, ph, q(u), rh, x, ij ne rabimo v slovenščini; nadomeščamo jih s k (h), f , k(u), r, t, ks, i.«9 To je veljalo za občna imena in za grško- -latinska lastna; zlasti romanska in germanska lastna imena pa so se se- veda pisala tudi s temi znamenji. У Slovenskem pravopisu 1920 je Brez- nik svoje stališče o pisavi prevzetih besed uveljavljal le v citatnih be- sedah (à la (fr) — a posteriori (modroslovno), atelier (fr) delavnica), močneje pa v Slovenskem pravopisu 1935, k jer je že prva beseda, in sicer necitatna, pisana po tuj i pravopisni navadi (abbé abbéja). Na isti strani najdemo še abiturient, abreoiatura, adagio (adverb), ad hoc (lat.), poleg adijo, adjutum, adjutant. Ogromna večina besed pa je vendarle še pisana po pravilih za zapisovanje avtohtonega besedja. Breznik je s svojimi stališči odprl pot tu j i pisavi nelastnoimenskih, tj. občnih imen ali besed v slovenskem knjižnem jeziku; z zelo verjetnim vplivom na sestavljavca grško-slovenskega slovarja, Antona Doklerja,10 pa je sopovzročil nedomačo pisavo grških in latinskih imen, kar je po- stalo posebno očitno, po Sovretovi zaslugi, v Slovenskem pravopisu 1962. — Novi slovar slovenskega knjižnega jezika piše prevzeto besedje v vc- 8 O t u j k a h in i z p o s o j e n k a h , DS 1906, 149—134. 0 F r a n Leveč, S lovenski p ravop is , 1899 (da l ie SP 1899), § 6, str . 5 T 6 . 10 G r ško - s lovensk i s lovar . S s o d e l o v a n j e m dr . A. B r e z n i k a in dr . F r . J e r é t a , p r o f e s o r j e v k n e z o š k o f i j s k e g i m n a z i j e v Št. Vidu, sestavi l Anton D o k l e r , pro- fesor C. k r . 1. d r ž a v n e g i m n a z i j e v L j u b l j a n i . L j u b l j a n a 1915. P r i m , zlast i Vil . s t r an uvoda , k j e r se kot zagovorn ik i zv i rnega p i s a n j a las tn ih imen n a v a j a dr . Josip T o m i n š e k ( A n t i b a r b a r u s 1910, 47—60, t j . p o g l a v j e P i sava t u j i h , po- sebno la t insk ih in g r šk ih imen v s lovenščini) . čini primerov po slovenskih pravopisnih zakonih za domače besede, vendar pogosteje brez potrebe tudi tako kot v jeziku, iz katerega take besede pr iha ja jo (prim, mojo že navedeno kritiko tega slovarja). Osebno stojim na stališču, da bi bilo za slovenski knjižni jezik naj- enostavneje pisati prevzete besede po pravilih za zapis navadnih slo- venskih besed in da bi se to dalo z lahkoto tudi uresničiti, ko ne bi bilo prav zagrizenih privržencev Breznikovega načela.11 Kakšna korist pa se nam obeta od pisave po tuj ih pravopisih? — Njeni zagovorniki menijo, da slovenskega človeka odvrača od rabe tujk in ga spodbuja, da bi zanje našel ali skoval domač izraz; da je sloven- skemu okusu primernejša, in sicer do te mere, da imajo npr. prevajalci podomačeno pisavo za nekulturno ali celo barbarsko; da so je pač vajeni, zlasti iz zahodnoevropskih jezikov, pa tudi iz daljšega domačega izročila. Misel o tem, da bomo tujke iz našega jezika pregnali s tem, da jim bomo ohranjali tujo pisno podobo, je tako očitno naivna, da je sploh ni treba zavračati. S tujo pisavo v večini zares dosežemo le neprimeren izgovor ali nerazumevanje (ljudje npr. po črki govorijo vekend ali celo jaz, dostikrat pa prav zaradi tuje pisave ne vedo, za k a j gre).12 Pa argument o okusu? Tu gre za kompleks manjvrednosti in za ne- premišljeno posnemanje tega, kar imajo drugi, t j . na Zahodu. Če je dana pisava všeč angleško govorečim, mora biti tudi nam! — Toda slovenski slovarji tujk1 3 kažejo, da so se naši predniki odločili imeti v tem svoj prav, zato so načeloma vse sprejete besede pisali po domače, in se velika večina še sedaj tako piše. Potemtakem je pregrešek proti dobremu slo- venskemu okusu ravno pisava po tuje, ne po domače. In v sporu z našim izročilom so tisti, ki bi radi, da se prevzete besede ne bi pisno domačile. S tujo pisavo so začeli odtujevati že latinska in grška lastna imena in množico zemljepisnih imen, ki smo jih imeli že podomačena.14 11 P r im, m o j o oceno novega s l o v a r j a slov. k n j . j e z i k a in zlast i po lemiko z g lavn im r e p r e z e n t a n t o m Brezn ikove smer i , J anezom G r a d i š n i k o m (lit. nave- d e n a z g o r a j v točki 4). O d p o r zoper t.i. fonet ično, t j . fonološko pisavo, živi zlast i m ed n e k a t e r i m i p r e v a j a l c i , z b i r a j o č i m i se z a d n j e čase o k r o g občasno i z h a j a j o č e g a š a p i r o g r a f i r a n e g a glasi la Mostovi. P o d r o b n a l i t e r a t u r a o tem j e z b r a n a v R i g l e r j e v e m ses t avku H k r i t i k a m . . . , cit. z g o r a j v točki 4, ob j . v SRL 1971, štev. 4, 1972, š tev. 2. 12 Kot c i t i ra v svoj i k n j i g i J. Pa t e rnos t , se na l j u b l j a n s k e m t rgu 1. 1967 nis ta s p o r a z u m e l a b r a n j e v k a in k u p e c : on j e želel grejpfrut, ona pa je p roda- ja la grape fruit ( tako je pisalo na tablici). Tud i zveze med die z in jazz še zme- r a j mars ikdo ne vzpostavi . In zuku j bi bilo t u j k o laže spodr in i t i z domačim izrazom, če je pisunu po t u j em p ravop i su? 13 Na jobsežne jšega je sestavil France Verbinc: Slovar t u j k , CZ, L j u b l j a n a , 2. izd. 1970, 770 str . 14 C e bo šlo tuko n a p r e j , se k m a l u n e bomo več smeli voziti na Reko, am- pak samo še d Rijeko, če ne celo и Rijeku, kma lu bo n a p a k u tudi Pariz, ker Francozi vendur pišejo Paris. Argument o navadi. To tujčevanje v pisavi sploh ni tako staro. Razen tega pa veljajo poleg načela dvomljive udobnosti za prevajalce in pisce v jeziku še druga, npr. načelo ustreznosti duhu jezika, gospodarnosti, izročila. Zato tudi zavračamo zgledovanje po tuj ih jezikih. Probleme slo- venskega jezika n a j si rešuje slovenski jezik sam, brez varuštva velikih zahodnoevropskih jezikov in njihovih slovenskih prevajalskih in dendi- jevskih apostolov. Priznati mu moramo samosvojost tudi v tem. II Pri prevzetih g l a s o s l o v n i h prvinah1 5 slovenskega knjižnega je- zika se omejujem predvsem na glasove, t j . samoglasnike in soglasnike. Slovenski glasovi so razviti iz skupne praslovanske dediščine, zato ni nič čudnega, če mnoge izmed njih nahajamo tudi v drugih slovanskih je- zikih. zlasti seveda v nam najbližjem, hrvaškem. Vendar lè imamo glas, ki je k nam prišel s prevzetimi besedami in se utrdil na dotlej praznem mestu našega soglasniškega sestava: to je glas dž, zveneči parni šumevec h glasu č. Imamo ga v besedah kot Madžar, džungla, džez, džem, džin, džip, bridž, džamija ipd. Ta glas je v slovenskem knjižnem jeziku pravi fonem, tj. z njim je v t.i. besednih parih z najmanjšo možno glasovno razliko mogoče razločevati pomen: npr. džez (vrsta glasbe) proti čez (prislov) ali džem (vrsta marmelade) proti čem (npr. po čem), ali džin (vrsta alkoholne pijače) proti čin (stopnja pri vojakih), ali končno džipka (majhna džipa) proti čipka (po Slovarju slovenskega knjižnega jezika »luknjičast okrasni izdelek iz sukanca«). Besede z glasom dž p r iha ja jo k nam ali iz madžarščine ali iz srbo- hrvaščine (oz. z njunim posredovanjem) ali pa iz angleščine (ali z njenim posredovanjem) ipd. V (pol)pretekli dobi smo se tega glasu otepali, ko- likor se je le dalo. Tuko je, že veliko prej, naše ljudstvo prvotni džep poenostavilo v žep, pozneje pa naš meščanski svet pidžamo v pižamo, še sedaj se govori tudi menežer numesto in poleg menedžer. Vendar se je s časom čut za tujost tega glasu izgubil, in tako bpseda Madžar ni bila spremenjena v Mažar, poleg pižama se govori tudi pidžama — zamenjati besede džungla ali džamija ali džem ali džip in podobne z be- sedami žungla, žamija, žem, žip pa, kolikor vem, menda niti poskušali niso nikoli. Tako je torej glas dž postal neopazen del glasovnega inven- tar ja slovenskega knjižnega jezika. 15 G l e d e l i t e r a t u r e p r im , z g o r a j pod točko 4. Doda t i j e še: A. Breznik, Slovanske besede v slovenščini, zlasti str . 17—19, Cas 1919, poseben odt is istega leta, 46 str . — Jože Toporišič: Fonet ika , fonologi ja in p ravo reč j e v SP 1962. J iS 1962/63, str . 138—143, 167—173, 206—211, zlasti str. 142—143, 172, 210—211. Kot nekak odmev nekdanjega zavračan ja glasu dž pa je deloma še živo odk lan jan je domačega p i san ja glasu dž s č rkama d in ž. Tako opa- žam odpor proti domačemu p isan ju besede džez, medtem ko se beseda džudo po pisavi tudi govori judo. Podobno nepotrebno zavračanje po- domačene pisave kot pr i džezu imamo še pr i besedi džentlemen, ki jo po angleščini t rdovratno pišejo gentleman v precejšnj i meri p rav tudi zaradi »nedomačega« dž. Medtem ko je glas dž danes nepogrešlj iv del slovenskega glasovnega sistema, p a je docela drugače z množico glasov, ki nam jo zlasti pod vplivom nepodomačene pisave nekater ih slovenskih besed, posebno pa tu j ih lastnih imen, vsi l jujejo posebno nekateri napovedovalci, repor ter j i in dopisniki slovenskega radia in televizije. Tako se sem ter t j a sliši izgovor uiski namesto slovenskega Diski, da lastnih imen posebej niti ne omenjam: skoraj redno slišimo izgovor uošingtan, premje hi0/his ipd. namesto slovenskega oašington ali Došingtan, premje hit ipd. Ali napovedovalcem, repor ter jem in dopisnikom slovenskega radia in televizije kdo da je instrukcije za tak napačen izgovor ali pa si kar sami p r i k r a j a j o merila zanj , ne vein,1® moja večkratna opozorila pa tudi niso zalegla, morda prav zaradi tega, ker so bila povedana neopazno. Vprašat i pa se moramo še, ali se to napačno početje, t j . izgovorjava po jeziku, iz katerega beseda pr iha ja , morda opira na kak jezikovni nazor, morebiti celo formuliran ali vsa j implicitno dan v kakem našem vidnej- šem jezikoslovnem delu. Človek bi pričakoval , da bo k a j takega našel n a j p r e j v Slovenskem pravopisu,1 7 ki obsega tudi pravorečje. Vendar v uvodnem (teoretičnem) delu tega priročnika ni posebnega poglavja o izgovorjavi prevzetih 1,1 Vod ja napovedovalcev l j u b l j a n s k e RTV je v D (20. V. 1972) zapisal , da se napovedovalc i pr i tem r a v n a j o po in ternem pr i ročniku , ki so ga sestavili F. J akop in , dr . J. Orešnik in dr. M. Skub ic — rusist, germanis t , romanis t . (Seveda tuke s tvar i s p a d a j o v kompetenco slovenistov!) — F. Jakopin, npr. , piše v tem pr i ročn iku , da se ruska imena in naslovi v s lovenskem besedilu lahko tudi le »deloma pr i l agodi jo s lovenskemu glasovnemu sistemu« in v tem smislu n a v a j a izgovor 7 renjof za rus. p i sano Treneo, dopušča akun je , na sp ro t j e mehko/ t rdo pr i soglasnikih; v imenih iz pol jščine dopušča nosni izgovor, na sp ro t j e t rdo/ mehko, t ro jn i /, razl iko med i in y, n; v čeških imenih r, dolžine na samoglas- nikih, m e h k e t, d, n; v makedonsk ih imenih izg. k' in M, v madžaršč in i zelo pa la ta l i z i ran d namesto dž ipd. — J. Orešnik se v svojem delu p r i ročn ika samo i z j e m o m a ozi ra na s lovensko k n j i ž n o a d a p t a c i j o t u j egu g l a sov ju ; za (povsem poslovenjen/o/ angleščin,/o/< pr iporoča namesto 0 in б s lovenska t in d. To je tudi edini p r imer upoš tevan ju s lovenskega kn j ižnega izgovoru besed, ki v slov. r i h a j u j o iz angleščine. Sicer je npr . za besedo Churchill naveden izgovor 'čačil, uick je podan kot bjuik, Slovenci pa p r v o de jansko i zgovar jumo Cerčil, d rugo pa bujk. — M. Skubic pa slovenščine sploh ne upoš teva in pač p redv ideva (kot tudi Orešn ik sko ru j breziz jemno) , du bodo Slovenci izgovurjuli vsu t u j u lustnu imena tako, kot se izgovnria io v us t reznih jezikih! 17 Zlast i sevedu v i zda j i iz 1. 1962. besed. Pač pa najdemo že v uvodu primere za izgovor slovenskemu knjiž- nemu jeziku neznanih glasov: tako je na str. 67 za francosko pisani Lisieux, Montreux — v francoskem izgovoru je to lizjö, mötrö, podan slovenski knjižni izgovor lizje; enako še lizjejski, montre, montrejski, in ne francoski lizjöjski, mötrö, mötröjski. Temu se jezikoslovno pravi: tuji labializirani prednjejezični samoglasniki se v slovenskem knjižnem jeziku podaja jo kot ustrezni nelabializirani, torej se ö zamenjuje z e ipd. Slovenski pravopis 1962 žal na drugem mestu (str. 68) ni bil dosleden in je za pisano fiihrer in menu podal izgovor fürer in menil nam. pričako- vanega pravilnega firer, meni, kakor se to pri nas normalno izgovarja. Tako torej v Slovenskem pravopisu 1962 ni enotnosti: na eni strani lizje in podobno namesto lizjö, na drugi menii in podobno namesto meni. — S primeri je v SP 1962 posredno tudi povedano, da se francoski nosni samoglasniki prenašajo v slovenščino kot ustni samoglasniki + n ali m: npr. za pisano Montreux, v francoski izgovorjavi mötrö, je zabeležen slo- venski izgovor montre, za pisano Nantes s francoskim izgovorom nqt, slo- vensko nant, za pisano conferencier, frc. izgovor köferasje, slovensko konferansje; in tako še za Cambrai, francoski izgovor kabre, slovenski kambre ter za francosko pisano fin de siècle s francoskim izgovorom fèdasjekl, slovensko fendasjekl. Pri prenašanju francoskih nosnikov v slo- venski knjižni jezik po načelu ustni samoglasnik + n ali m je torej že Slovenski pravopis 1962 popolnoma enoten in dosleden. Vsaj na prvi videz take enotnosti žal spet ni pri prenašanju angle- škega širokega o v slovenski knjižni jezik: na str. 67 imamo namreč pisano all right podano z olrajt, na str. 69 pa crarol kot kraul, čeprav slovar angleškega jezika (veliki Webstrov npr.) za obe besedi navaja isti izgovor, t j . široki o. Tu gre torej za neenotnost pri poda jan ju istega glasu, pač na podlagi različnega dejanskega izgovora pri nas doma: v slovenščino sprejeta beseda kraol ima a, citatna beseda olrajt pa o za angleški široki o. Slovenski pravopis 1962 daje torej na splošno dovolj ( enotne in slo- venskemu knjižnemu jeziku ustrezne primere za prenašanje tuj ih glasov iz besed, prevzetih v slovenščino. Zato njegov uvodni del nikakor ni mo- gel biti spodbuda za omenjeno tujčenje v izgovoru prevzetih besed. Ker pa na žalost v uvodu pravopisa ni bilo popolne enotnosti in doslednosti obravnave (prim, lizje proti menii), zlasti pa zato, ker v uvodu ni bilo obdelano vprašanje , kako v slovenščini podajamo angleški predsamo- glasniški dvoustnični u, je v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 1962 prirejevalec črke dvojni m angleški dvoustnični и podajal namesto z slo- venskemu knjižnemu jeziku ustreznim ustničnozobnim d kar z angleškim dvoustničnim u; iz angleškega slovarja je torej enostavno prepisal izgo- v o r uiski, uikend, uestern, n a m e s t o d a bi g a b i l a d a p t i r a l v viski, vestem, vikend (enako še uilson namesto vilson), kakor se v knjižnem jeziku pri nas v resnici govori. Zmotil se je samo pri besedi Worcester, ki ji je zapisal slovenski v, t j . vuster, namesto angleškega uuster. To tujo izgovorjavo sem kritiziral že takoj po izidu novega pravopisa, leta 1963 v Jeziku in slovstvu, in mislim, da gre tistim besedam zasluga, če je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika sedaj zapisano, v slovar- skem delu te zajetne knjige pa tudi uveljavljeno enotno, z vseli strani upravičeno načelo, da je »/i/zgovor tu jk in narečnih besed / . . . / podan po glasovnem sistemu knjižnega jezika«.18 Y tem pa, kot znano, ni ne labializiranih samoglasnikov (npr. ü ali ö — v slovarju se za prvega na- vaja npr. primer firer) ne nosnikov (б, ê ipd.), pa tudi ne dvoustničnega и pred samoglasnikom (tip uiski) in seveda tudi ne zvenečega parnega soglasnika na koncu besede (tip džez ali vikend) ali samega polglasnika namesto polglasnika in r (tip sar za angleško variantno izgovorjavo sa poleg sar). Y slovenski knjižni jezik prevzete besede torej izgovarjamo z glasovi navadnih slovenskih besed; zato je, zlasti po izidu prvega zvezka Slo- varja slovenskega knjižnega jezika, ki je v tem pogledu nesporno norma- tiven, tuji izgovor tudi formalnopravno nezakonit oz. nepravilen in bi ga morali tudi na radiu in televiziji, kolikor ga gojijo, in videli smo, da v precejšnji meri, spet opustiti. S tem bo postala slovenska govorjena beseda teh dveh naših za množično obveščanje najvažnejših občil ne le manj afekt irana in s tem bolj naravna, ampak tudi pravilnejša in bolj kul turna; saj sedaj marsikateremu napovedovalcu, reporterju ali do- pisniku izgovor tuj ih glasov dela očitne preglavice. (Poleg tega je tak izgovor nedosleden, ker npr. upošteva »medzobni« t, ne pa ravno tako opaznega pridišnega izgovora nezvenečih zapornikov ali npr. nemškega polglasniškega izgovora izglasnega -e ipd.) Je pa neka stvar, ki jo je pri tem še dolžno razčistiti naše jeziko- slovje, oz. glede nje zavzeti enotno stališče. To je glede tako imenovanih с i t a t n i h besed (in seveda besednih zvez in stavkov), kot jih ime- nujemo v novejšem času. Zarodek pojma citatna beseda je v bistvu podan že v Slovenskem pravopisu 1962,18 k jer je zapisano, da nam »predvsem (tuji) prislovi, medmeti, pritrdilnice / . . . / veljajo kot kratki citati«, istega ranga pa so »tudi samostalniki, ki jih rabimo navadno samo v prvem 18 1970, § 177, s tr . XXIV. 18 § 70, s t r . 67. sklonu«; za primer se navaja jo deus ex machina, don Kihot, fait accompli, faux pas, madame, lady ipd. Poimenovanje »citatna beseda« z določitvijo pomena se pojavlja v mojem sestavku Neka j stališč k odprtim pravopisnim in pravorečnim problemom.20 Tam so mi citatne besede oz. citatni izrazi v slovenskem knjižnem jeziku »/b/esede, ki obdržijo za slovenski knjižni jezik neobi- čajno glasovno podobo«. Dodal sem, da bi »/c/itatne besede kot take kazalo v slovarju tudi označiti«.21 Novi slovar slovenskega knjižnega jezika citatnosti žal ni zaznamoval, deloma pa je spremenil tudi definicijo citatne besede (»beseda iz tujega jezika ali iz narečja, ki se uporabi v kakem knjižnem jeziku v izvirni obliki«).22 Poleg tega je ta slovar za citatne besede v uvodu presplošno zapisal naslednji stavek: »Če pa velja beseda v tuji pisni obliki za ci- tatno besedo, se lahko izgovarja tudi po glasovnem sistemu jezika, iz ka- terega je prevzeta.«23 — Kako na j bi uporabnik slovarja vedel, ali je tuje pisana beseda citatna ali ne, če si tega ne upa povedati (ali ne zna po- vedati) niti Slovar slovenskega knjižnega jezika? Mislim, da so prav zaradi tega zagovorniki tujega v slovenskem knjiž- nem jeziku začeli pojmovati prav vse ali skoraj vse po tuje pisane besede kot citatne in jih potem v skladu s svojim pojmovanjem prednosti tujega pred domačim začeli tudi izgovarjati »po glasoslovnem sistemu jezika, iz katerega /so/ prevzete«. V svoji kritiki Slovarja slovenskega knjižnega jezika sem zato ločil prave citatne besede od na pol citatnih: prave citatne so »tiste, ki imajo enako pisavo in izgovor (ter naglas) kot v svojem izvornem jeziku«, pa tudi enako pregibanje — vse druge pa so na pol citatne, npr. že v pri- meru, ko se pregibajo po slovenskih oblikoslovnih zakonih. Izrecno na- vajam, da so polcitatne besede tuja lastna imena. — Tujo izgovorjavo imajo torej lahko le prave citatne besede, ne pa na pol citatne, tj . na pol podomačene. Ker tuji izgovor niti za (slovarjeve) citatne besede ni pred- pisan, ampak samo dovoljen (za fait accompli navaja novi slovar izgovor fetakompli, ne fetaköpli), je zato toliko bolj nepotrebno vnašati ne- domače glasove v izgovor besed, ki so postale prava lastnina slovenskega knjižnega jezika in so nam Slovencem tako rekoč vsak dan na jeziku (prim, vikend, džez, vašington ipd.). 20 P r v o t n o j e bil podan kot poroč i lo p r a v o p i s n o - p r a v o r e č n i komis i j i na slo- vensk i a k a d . znanos t i , 1. 1966. " Str . 185. O b š i r n e j e o c i t a tn i besed i pr im, m o j o k r i t i k o aSKJ I, SRL 1971, s tr . 6 4 - 6 5 . a Str . 258. " Str . XXIV, § 177. — R i g l e r j e v o s ta l išče o t e j de f in i c i j i p r im, v H kr i t i - k a m . . . , cit. z g o r a j v točki 4. III O b l i k o s l o v n o je slovenski knjižni jezik precej samosvoj, zato v njem načelno ni prostora za neavtohtone, prevzete morfeme (kakor je, za neimenovalnik, priznaval celo Breznik).24 Popolnoma brez tuj ih prvin je npr. g l a g o l v svoji morfematiki za izražanje osebe, števila, spola (in sklona), sa j Skrabčeva domneva, da bi bila končnica - т о za 1. os. množine italijanskega izvora, jeziko- slovno ni sprejemljiva. Pač pa so prevzeti nekateri oblikotvorni glagolski morfemi: po Brezniku deležja na -e, -a j e , -ši, -vši, kot jih imamo npr. v primerih visé, kupovâje, izvzemši, videoši. V 19. stoletju vidimo vpliv srbohrvaščine, in še bolj stare cerkvene slovanščine, v marsikateri Lev- stikovi kratki obliki za 3. osebo množine sedanjika; taka oblika je pri glagolih na nenaglašeni -im npr . pràve, pr i glagolih na -jem npr. kupujo, namesto pravijo, kupujejo. (Domači so prislovi t ipa hote, leže ...) Take oblike je slovenski jezik kot dedič praslovanskega jezikovnega ustroja nekoč sicer imel, so pa iz njega v teku časov izginile, tako da so jih v slovenski knjižni jezik začenši s koncem 18. stoletja uvajali od dru- god, ne iz slovenske narečne podlage. Na ta način je prišlo do ene izmed razlik med tako imenovanim ljudskim govorom in knjižnim jezikom. Kot znano, pa se ta deležja in kratka oblika za 3. osebo množine niso posebno vkoreninila, zato nam — uporabl jana predvsem v leposlovnih delih 19. stoletja — danes zvenijo starinsko in nepristno. Celo kratke oblike za 3. osebo množine postajajo danes vse bolj redke tudi v tistih primerih, ko se v nekaterih zahodnih naših narečjih še govore, zlasti na vzhodu pa sploh niso več v rabi: za povedano p r imer ja j npr. oblike goré, visé, nesö, bero, ki postajajo zmeraj bolj samo literarne. 24 G l a v n a l i t e r a t u r a o ob l ikos lovn ih p r o b l e m i h : Poleg tu v poš tev p r i h a j a - joče l i tera ture , navedene v točkah 4 in 15, je omenit i še: J. Toporišič: Obl iko- slovna segmentac i ja , p redvid l j ivos t spola in vkl jučenos t t u j k v jezikovni sistem slovenskega kn j i žnega jezika, SRL 1969, 343—354. To je odziv na r azp ravo M. Ivič, Obe l eževan j e iimeničkog roda u ( s tandardnom) s lovenačkom jeziku uspo- redeno s o d g o v a r a j u č o m s r p s k o h r v a t s k o m s i tuac i jom. Zborn ik za f i lo log i ju i Hngvist iku, XI, 1968, Novi Sad, str. 49—55. Pr im, še.: O jeziku Medicinskih raz- gledov, Medicinski razgledi 1967, 475—481. — O našem zdravs tvenem jeziku, Med. razgl . 1968, 429—442. - Televiz i jska pre tvorn ica , D 1965, št. 153, str. 2. — Slovenski pravopis, 1962: T u j a lastnu imena , str . 54—67, O pisavi in rabi t u j k , str . 67—71. — A. Breznik: Za 2. pol. 19. stol. slov. kn j . jez ika se veliko obliko- slovnega in besedotvornega n a j d e v n jegovi r azprav i Razvoj novejše slovenske pisave p a Lcvčev pravopis , DS 1913—1915. — Jez ikovne ocene, DS 1919, 39—40. — Naše jez ikovno edinstvo, D S 1922, 138—139. — Jezik naših ča sn ika r j ev in p r i p o v e d n i k o v . L j . 1944. — Ž i v l j e n j e besed . Mar ibo r 1967. Z a d n j i dve k n j i g i o b r a v n a v a t a p r e d v s e m p r e v z e t o b e s e d j e . — F. Jakopin, P r i m e r j a v a a d a p t a c i j e t u j e g a b e s e d j a v ruščini in s lovenščini . JiS 1971-72, s tr . 148—256. I** — Slavist ična rev i j a Tudi slovenski p r i d e v n i k načeloma ne t rpi prevzetih obliko- slovnih prvin; zato imajo pridevniške besede po tri oblike za spole (npr. lep dan, lepa hiša, lepo vreme) i n z a š t e v i l a ( n p r . lep dan, lepa dneva, lepi dnevi) t e r se t u d i s k l a n j a j o ( n p r . lep dan, lepega dneva i t d . ) . Nepregibnost v spolu, sklonu in številu pa slovenskemu knjižnemu jeziku (in tudi narečjem) vendarle ni povsem neznana. Neka j prevzetih izrazov, kakršna sta npr. fajn ali fest, se ne spreminja ne po spolu (in t o r e j govor imo fajn dan, fajn hiša, fajn vreme) n e p o š tevi lu (in t o r e j govor imo fajn dan, fajn dneva, fajn dnevi) in t u d i ne p o sk lonu (zato govorimo fajn dan, fajn dneva), zmeraj torej z eno in isto obliko takega pridevnika. Taki primeri so prišli k nam iz nemščine (ki pa v prilastkovni rabi r a z l o č u j e s p o l : p r i m e r j a j ein feiner Mann, eine feine Frau, ein feines Mädchen). P r i m . n p r . še pogovorno hercig in že splošno prima, n p r . prima roba, prima blago. V nove j šem času nas s t a k i m i nesklonl j iv imi pridevniki pridno oskrbuje angleščina. Spomnim n a j npr. le na pri- d e v n i k seksi: seksi film, seksi literatura, seksi bomba i p d . V e r j e t n o p o d tuj im vplivom, vsaj frazeološkim, se rabijo tudi nekateri pridevniki, ki so bil i p r v o t n o samos ta ln ik i , t a k o n p r . bomba: bomba film, bomba punca, bomba vreme i p d . Taki izrazi se utrdijo n a j p r e j v kakšnem slengu, npr. šolarskem ali poklicnem, poslovnem ipd.; s pogostnejšo rabo pridejo nato v pogovorni jezik in zatem eventualno tudi v knjižnega. Skladenjske lastnosti pri- devnika si prvotno samostalniki pridobijo iz povedkove rabe. V taki rabi si n p r . s a m o s t a l n i k , k o t j e groza, p r i d o b i p o m e n grozen: bilo je groza pomeni isto kot bilo je grozno; torej tudi bilo je čudovito postane bilo je bomba, čudovita stvar p a a n a l o g n o bomba stvar. Da pri teh ncsklonljivih besedah res gre za pridevnike, ham dokazuje težnja, da se vsa j v nekaterih primerih nesklonljivost zamenjuje z redno pridevniško sklonljivostjo: v okolici Sevnice npr . se namesto fajn človek, fajn ženska, fajn ljudje govori primerno spolu, številu in sklonu fajn človek, fajnega človeka, fajna ženska, fajni ljudje i p d . S t e m j e o d p r a v - ljeno nasprotje med skladenjsko in oblikoslovno tipiko teh pridevniških besed; tj . take besede se ne vedejo kot pridevniki samo v stavčni zvezi, ampak tudi v oblikoslovnem vzorcu ali paradigmi. Glavni dokaz za to, da gre pri ncsklonljivih izrazili t ipa fajn ali bomba ali seksi za pridevnike, je uporabnost takih izrazov v vseh listih položajili, v katerih se dajo rabiti normalne, tj . tudi oblikoslovno brez- dvomne pridevniške besede. Ti položaji so: pred samostalnikom kot pri- l a s t e k ( f a j n film), v p o v e d k u s p o m o ž n i m biti (film je fajn), k o t p r i - slovno določilo (so se fajn zabavali). Sprejem teh neavtohtonih prvin v slovenščino je olajševal obstoj enakih domačih primerov. Taki domači primeri so po moji vednosti dveh vrst; kot nesklonljivi pridevnik se rabi kak prislov ali pa npr. ro- dilnik osebnih in nekaterih drugih samostalniških zaimkov (teoretično tudi samostalnikov sploh). S primeri: prvotni prislov poceni (nastal iz predložne zveze s samostalnikom) in prvotni rodilnik os. zaimka za 3. os. njega, nje, njih a l i r o d . z a i m k a nihče, t j . nikogar: blago je poceni — poceni blago — kupil sem poceni ( to j e k a k o v o s t n i p r i d e v n i k ) p r o t i ta ruta je nje — nje ruta a l i ta ruta ni nikogar — ruta nikogar (to so svojilni pridevniki). У vseh primerih imamo tudi oblikoslovno popridev- I j e n j e : blago je poceni p o s t a n e blago je ceneno, poceni blago — ceneno blago, kupil sem poceni p a kupil sem ceneno; a l i ta ruta je nje p o s t a n e ta ruta je njena (to d rugo je bo l j ob iča jno) , nje ruta — njena ruta ( tudi tu je druga varianta običajnejša), končno ta ruta ni nikogar postane ta ruta ni nikogaršnja (druga varianta je man j običajna) in ruta nikogar — nikogaršnja ruta (oboje man j običajno od pogovornega to. ruta ni od nikogar). T a k o b i b i l o še njih otroci p o l e g njihovi otroci, nikogaršnje ozemlje i p d . V novejšem času spominjajo na nesklonljive pridevnike izrazi kot maksi, midi, mini: maksi in mini s t a o k r n j e n i o b l i k i p r i d e v n i k o v maksi- malen in minimalen, midi pa je napravl jen po njunem zgledu. Preizkusi za pridevniško naravo teh izrazov v povedkovi rabi dajo nezadovoljiv rezultat, saj ni mogoče reči, da je npr. ta in ta hiša maksi ali midi ali mini a l i d a j e zapadlo midi snega i p d . T o r e j g r e p r i i z r a z i h , k o t j e mini- krilo, za zloženo besedo, sklop, v kateri je mini- ali midi- ali maksi- samo tnorfem te besede, ne samostojna beseda, in v našem primeru ne pri- devnik, kot mislijo nekateri, žal tudi jezikoslovci. Ker pa zloženke in take sklope pišemo skupaj , če se seveda držimo jezikoslovnih meril, je napačno pisati minikrilo narazen, t j . kot mini (ki n a j bi bil pridevnik) + krilo. Y tem pogledu je iz novejšega časa pravilno pisano skupaj ime maximarket.2i (Seveda pa npr. mini končno lahko kda j postane pri- devnik.) Še nekaj besed o p r i s l o v i h in prislovnih zvezah ter o n e p r e - g i 1) n i h besednih vrstuli sploh. Vse to je načeloma samo slovensko. " Zarad i n e u s t r e z n e u s m e r j e n o s t i v obravnav i p i s a n j a besed iz večdelne pods tavc (tip aotogaraža — onto šola — i zha ja pač iz Bajčevega č l anka O zlo- ženkah, JiS 1955/56, str. 41— 42) se je začel pr idevniški s ta tus p r iznava t i tudi prvi sestavini po imenovan j tipu angora volna ali maxi market. Pr im, o tem SSKJ I, ka te remu so tuke besede nesklonlj ivi prilustki, J. Rig le r ju (H kri t ikam . . . ) pu kur p rav i pr idevniki . Kadar ni, gre za citatne besede, kot npr. e.v o f f o , par excellence, à la, à in podobno. Pogovorno se sliši samo tuj i prislov oz. predlog vizavi: stojim ti vendar vizavi oz. vizavi Bizjaka s pomenom nasproti. Največ prevzetih prvin v oblikoslovju imamo pr i s a m o s t a l n i k u . Tujost se kaže v dveh podobah: v tako imenovani nesklonljivosti neka- terih samostalnikov in večbesednih izrazov (prim, ledi ali Pickwick Papers) ali pa v neobičajni končnici v imenovalniku ednine, zelo redko pa tudi množine (prim, ciklus, Tarentum, Klio, Akropolis, frikativa ipd.). Od 16. stoletja pa do začetka našega stoletja so tuje besede obliko- slovno približevali našim domačim, kolikor se je največ dalo, tj . pre- vzeti samostalniki se sklanjajo kot domači. Samo imenovalnik je včasih neprilagojen, npr. beseda Ruth pri Dalmatinu (dalje Ruthe, Ruthi ipd.), pozneje tudi Klio ipd. Na začetku 20. stol. pa je Anton Breznik26 vpeljal smer, ki se je (in se deloma še) zavzema za načelo, da je neavtohtone oblikoslovne prvine treba prilagoditi slovenskemu knjižnemu jeziku le toliko, kolikor drugače sploh ne gre. Konkretno: ker rodilnik Cereris pač ni mogoč, n a j se sicer piše Cerere, zato pa bodi imenovalnik raje Ceres kot podomačeno Cerera in pač tudi frikativa in ne frikativi, če- prav je v imenovalniku ednine frikativ ali frikativum moškega spola, in mora imeti v množini končnico -i. Breznik je za svoje stališče strokovno nefer. t j . nekolegialno izkoristil nekatera nesprejemljiva stališča svojih pravopisnih predhodnikov (Škrabca in Levca) glede domačenja lastnoimenskega besedja. Tako je na podlagi kritike Škrabčeve zahteve, da se imena, kakor npr. poljska, prenašajo v slovenščino lahko tudi po etimološki poti, tako da bi se npr. mesto Lodž imenovalo pri nas Ladja,2'' izpeljal sklep, kot da bi bilo vsakršno slovenjenje tuj ih lastnih imen in prevzetih občih imen enako malo ustrezno, kot je po Škrabcu potencialna prilagoditev besede tipa hodi v Ladja. Breznik je s tem stališčem v večji meri prodrl šele v Slo- venskem pravopisu 1962 po zaslugi svojih učencev oz. dedičev, ki so že slovenizirane oblike v veliki meri spet potujčili. i 211 Pr im, n j e g o v e r a z p r a v e : Pogrešk i pr i n e k a t e r i h p r i p o n a h , DS 1904. 427—431; O t u j k a h in i z p o s o j e n k a h , DS 1906, 149—154; K a k o j e v naš i pisuvi s t u j k a m i ? , DS 1907, 427—431. 27 P r im. N e k o l i k o s l o v n i c e . . . , C F XII/1893, 7, h : » . . . p r i m e r i kaže jo , da m o r e m o las tna i m e n a p o l j s k a in d r u g i h Slovencev na dva nač ina podomači t i ; ali s k u š a m o p r ide rža t i , k o l i k e r naša s lovenšč ina zmore , i z r eko do t ičnega je - zika, ali se de r ž imo pa k o r e n o s l o v j a t e r p i šemo ime, k a k e r bi se i zgova r j a lo , a k o bi bilo p e r v o t n o p r i nas doma. Po p e r v e m n a č i n u m o r a m o p o l j s k o Pod- görze i z g o v a r j a t i in pisat i Podgûïe ali Podgô/e. po d r u g e m pa p r a v po do- mače Podgorje. P r v e g a nač ina se l a h k o d e r ž i m o v imen ih n e j a s n e g a pomena , / . . . / s icer p a j e p r i m e r n i š i d rug i način , zlast i ako j e v i zv i rnem j ez iku konč- nica naš i s lovenščini nevgodna.« Posledica intervencije Antona Breznika in njegovih somišljenikov (na začetku 20. stol. mu je v tem bil blizu Josip Tominšek,28 od tridesetih let napre j pa zlasti Anton Sovre) je, da danes29 v imenovalniku ednine obstoji v knjižnem jeziku sistem neavtohtonih končnic zlasti pri grško- -rimskih lastnih in nekaj tudi pri občnih imenih, npr. Juno proti Junona, Tetis proti Tetida, Aristoteles proti Aristotel, iropus proti trop ipd. So- razmerno zelo popoln seznam takih primerov imamo v Slovenskem pra- vopisu 1962, s teoretičnega stališča pa je ta problematika obdelana v moji razpravi Oblikoslovna segmentacija, predvidljivost spola in vključenost tujk v jezikovni sistem slovenskega knjižnega jezika. Tujo končnico prinese beseda iz jezika, od koder pride k nam. Taka jezika sta za slovenščino predvsem latinščina in grščina (zlasti stara grščina), nato romanski jeziki, v manjši meri pa tudi germanski in drugi. Te besede slovenski knjižni jezik uvršča, če so edninske, v sklanjatev mo- škega ali pa ženskega spola: v moškega, če so besede prvotno moškega ali srednjega spola, v ženskega pa tedaj, če so prvotno ženskega spola. (Pri obojem so glede samostalnikov prvotno srednjega ali ženskega spola tudi nekatere posebnosti.) Sklanjatev srednjega spola je tako rekoč iz- ključena. O tem nas prepričujejo besede kot Oslo, Togo, Kongo, Livorno, Unesco, ki so vse moškega spola, čeprav bi na podlagi končnice -o morda pričakovali po zgledu mesto uvrstitev teh besed med samostalnike sred- njega spola. V resnici se ravnajo po lastnih imenih, kakršno je Marko ali Zelenko, in po občnih imenih tipa sinko. Izjema so samo slovanska imena za mesta tipa Sarajevo ali Jajce (po analogiji tudi Kovno), ki so se uvrstila med samostalnike srednjega spola. Samomnožinski prevzeti samostalniki se v spolu obravnavajo ustrez- no končnici bodisi kot samostalniki moškega, ženskega ali srednjega spola: Helsinki Helsinkov — moški spol, Atene Aten — ženski spol, skripta skript — srednji spol. Stilno zaznamovana v smislu starinskosti je menjava spola v množini pri nekaterih znanstvenih (in višjekulturnih) poimenovanjih: tako npr., če kdo za frikativ, t j . pripornik, v množini rabi obliko frikativa (srednji spol) namesto običajnega frikativi. Prim, npr. še dokumenta, argumenta za normalno dokumenti, argumenti. Razen v pravkar obravnavanih primerih torej tuje samostalnike pre- našamo v slovenščino kot samostalnike moškega ali ženskega spola. Po- enostavljeno bi celo lahko rekli, da so vse od drugod prevzete besede v .slovenskem knjižnem jeziku načeloma moškega spola, ženskega pa le, 28 A n t i h a r b a r u s . Š t u d i j e o n a p a k a h in p rav i l ih s lovenskega p i s a n j a . I. L j u b - l j a n a 1910. Zlasti p o g l a v j e P i sava t u j i h , posebno la t insk ih in g r šk ih las tnih imen v s lovenščini , s tr . 47—60. 29 P r im . SP 1962, § 56 (str. 50—51), § 64 (str. 59—62). ko gre za poimenovanja ženskih oseb. oz. za poimenovanja na nenagla- šeni -a. Y tem smislu so torej ženskega spola samostalniki Ceres, Tetis, Klio ali Nike, ker označujejo osebe ženskega spola, medtem ko so nam taka grška in eventualno druga imena krajev ženskega spola samo na podlagi vzporednega slovenskega poimenovanja na -a, tako npr. Salamis Salamine ali Akropolis Akropole zaradi dvojnic Salamina oz. Akropola. Iz starejšega jezika imamo tako vzporednico še za Tagespost (slovensko Tagespošta).30 Končnica -o v imenovalniku ednine ženskega spola (prim. Juno, Tetis, Ceres, Salamis) ali končnice -o -e -a -is (prim. Klio, Nike, Marguerithe, Akropolis itd.) so stilno obarvane v primeri z navadno slovensko konč- nico -a. (Seveda pa se Marguerithe ali nemško Inge lahko obravnavata tudi kot nesklonljivi.) Podobno kot s prevzetimi končnicami samostalnikov ženskega spola je tudi s prevzetimi končnicami samostalnikov moškega spola: načeloma so možne samo v imenovalniku (in enako se glasečem tožilniku) ednine. Stilno zaznamovane so torej oblike Aristoteles, Ooidius, Kato, tropus itd., stilno nevtralne pa podomačene Aristotel, Ooidij (ali tudi Ooid), Katon, trop itd. Za slovenski knjižni jezik je značilna težnja, da prevzeto besedo čim bolj prilagodi zakonitostim, ki veljajo za domače besede. Tako razu- memo, zaka j mu bolj ustrezajo oblike t ipa Katon, Aristotel, Junona, Tetida, Akropola itd. kot ustrezne dvojnice s tuj imi oblikoslovnimi zna- čilnostmi:31 zato, ker so oblike s končnico -o za moški spol in z -a za žen- skega docela izenačene z domačimi osnovami tipa korak oz. lipa. Tâko tesno pritegovanje velja tudi za samostalnike moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na -r, npr. semafor, llektor, mon- ter, Molière, Schiller ipd.; kakor ustrezne slovenske besede, npr. kolar, liudir, od rodilnika dalje podal jšujejo osnovo z j: govorimo torej sema- forja, llektorja, monterja, Molièrja, Schillerja, in podobno še S hake s- pearja, Mostarja, Gruborja itd.32 Y slovenskem knjižnem jeziku take po- 30 Zan imivo j e b i lo g lede tegu n e d a v n o zas l edova t i ob l i kos lov j e besede Perse polis: eni nov ina r j i v D so jo po zgledu dvojn ic tipu Akropolis/Akropola obravnava l i kot samos ta ln ik ž. sp„ tore j z rod. Persepole, d rug i p a kot sam. m. sp., t j . Persepolis, Persepolisa, t j . t ako kot Tripolis -а ... T a d r u g a rešitev je s lovenskemu k n j i ž n e m u jez iku us t rezne jša . 31 P r i m . Ss 1956, s tr . 99 (1964, 144—145); SKJ 1. 1965, s tr . 155, c; 157; 165, j ; 166, e. Pr im, še J. Topor iš ič , T e l e v i z i j s k a p r e t v o r n i c a , 1) 1965, št. 153, s tr . 2. 32 N o v e j š a l i t e r a t u r a o t em: Ss 1956, str . 99,4. — SP 1962. § 63.2, str . 57: a) Lu te r Lutru , b) T v e r T vera , c) Igor Igor ju . »Pomni: F rancoska imena na go- vor jeni končni r n a v a d n o s k l a n j a m o brez p o d a l j š a n e osnove: | f l o b ê r flobêru| (str. 58, §63, 9). — F. Jakopin, k razvrst i tvi moških samos ta ln ikov nu -r, JiS 1964, 53—57, s p r e c e j obš i rn im p reg l edom d o t l e j š n j e l i t e r u t u r e o tem vpru- daljšave osnove z j ne poznajo le izglagolski samostalniki, npr. čar iz čarati, govor iz govoriti, zapor iz zapreti, izvir iz izvirati, in še redki drugi, omenimo Madžar, Alžir, sever, z rodilnikom Madžara, Alžira, se- vera. — Živa je težnja po podaljševanju osnove z j, ne pa težnja, da se takih besed čim man j podaljša. Zato delajo narobe tisti, ki besedam na r, če so prevzete od drugod, skušajo ohranjat i čim dlje nepodaljšano osnovo, in torej govorijo in pišejo Molièra, Shakespeara, fosfora, semu- fora ipd. S tem samo večajo število izjem v slovenskem knjižnem jeziku in le-tega tako delajo težjega in m a n j naravnega, namesto da bi ga z upoštevanjem razvojne težnje delali naravnejšega in lažjega. Pri takem nepodaljševanju prevzetih osnov na -r se ne moremo opi- rati na izvorni jezik, kakor se lahko v primerih Juno Junone, Kato Ka- tona; tu deluje zakon analogije, in to analogijo slovenski knjižni jezik v danem primeru tvorno uveljavlja. Če se torej sme reči le Schillerja, ne pa tudi Schillera, in sicer ne glede na to, da take podaljšave z j v nem- škem jeziku ni, nuj se dosledno govori še Sliakespearja, Molièrja, Mo- starja itd., in ta j n a j se v pisavi tudi zaznamuje. Nekaterim našim novinarjem dela nepotrebne težave sklanjatev slo- vanskih lastnih imen, sestavljenih iz pridevnika in samostalnika, kot so npr. Stara Pazova, Novi Pazar, Kalužskaja cesta, Bijelo polje ipd. (Pu- stimo ob strani dejstvo, da je Kalužskaja cesta tudi besedotvorno napačno obravnavana, saj smo se za naš knjižni jezik dogovorili, da ruske končnice -i j -a j a -oje slovenimo, in torej namesto Kalužskaja ipd. govorimo Ku- luška ipd.) Ti novinarji pridevnike sklanjajo po oblikoslovnih pravilih izvornega jezika, v danem primeru srbohrvaškega oz. ruskega; tako se npr . bere, da se je to in to zgodilo v Staroj Pazovi ali v Novom Pa- zaru ali na Kalužsakaji oz. Kalužskoj cesti ali da je recimo gimnazijec iz Bijelog polja. Pravilne so seveda samo oblike s slovenskimi končni- cami, torej: v Stari Pazovi, v Novem Pazar ju, na Kaluški cesti in iz Bi- jelega polju. Podobno torej tudi za carja Lazarju, in ne za cara Lazara, kot se tudi sliši in bere. Pri samostalnikih je že Slovenski pravopis33 svoj čas opozoril na napako, da se ne sklanju po en samostalnik t.i. prilastkovne zveze tipa Janeza Kovač; ali gospod profesorja. Tudi to je tuji vpliv. Kljub š a n j u , o p o z a r j a na več jo pogostnos t z j r a z š i r j e n i h osnov, kot j e z a z n a m o v a n a v SP 1962, č e p r a v j ih j e tud i v tem več kot v SP 1950. J a k o p i n o v e k a t e g o r i j e : 1) neenoz ložnos t , 2) lustnu imena , 5) s k u p i n e na -ar, -er- -ir. -or, -ur. (Prim, še Leveč, SP 1899, str . 26: »Dvozložni in večzložni samosta ln ik i na г dob iva jo v rodi ln iku p r ed skloni lom j. ki ga oh ran i jo po vsej sk l an j a tv i / . . . / . Sploh od korenov na r (dr, pr, str, tr. z r...) na re jen i samosta ln ik i na or ne m e h č a j o r u , np r . razdor, napor / . . . / .« — Moje s ta l išče gl. SKJ 1, s t r . 170, 3. 3:1 SP 1962, s tr . 47. opozorilu vendarle še danes pr i nekaterih (ki se jezikoslovno pač niso bogve k a j izobraževali) slišimo, da so govorili z gospod Pogačnikom ali z gospod profesorjem oz. s profesor Pogačnikom. Tako nesklanjanje samostalnika moškega spola ob samostalniku istega spola ni slovensko, zato se ga moramo izogibati in govoriti pravilno z gospodom profesorjem oz. s profesorjem Pogačnikom ipd. Pač pa takih imen res ne sklanjamo, ko so ob samostalniku ž. spola: pravimo torej govoril sem s profesor Boršnikovo ali z gospo profesor, ne pa morda s profesorjem Boršnikovo ali z gospo profesorjem — to se- veda le tedaj , če namesto takega poimenovanja moškega spola ne upo- rabljamo ustreznega poimenovanja ženskega spola, tako imenovanega fe- minativa: prim, govoril sem s profesorico Boršnikovo'profesorico Boršnik oz. z gospo profesorico.3* Danes se nam nesklonjivost samostalnikov po nepotrebnem krepi v zve- zi s poimenovanji, nastalimi s krnitvijo, t j . krajšavo večbesednih poimeno- van j in s sklapl janjem teh krnov v novo, enobesedno poimenovanje. Gre za primere kot UNESCO, TAM ali OZNA.35 Te besede (kratice) so na- stale iz večbesednih poimenovanj tako, da so se vzele začetnice posa- meznih polnopomenskih členov poimenovanj, v zadnjem primeru pa še končni a (možne so tudi drugačne kombinacije, ki pa nam sedaj niso važne). Torej: United Nations Educational, Scientific and Cultural Or- ganization dâ UNESCO, Tovarna avtomobilov Maribor da ТАМ in Ode- lenje za zaštitu naroda da OZNA. Te kratice se bero po pravilih za običajne slovenske besede in jih je tako, tj . po izgovoru, treba tudi skla- njat i : pri Unescu, pri Tamu, od Ozne. V pisavi jih je treba pisati v skladu s splošnimi pravili Slovenskega pravopisa po potrebi z veliko začetnico, vse druge črke pa z malo. Če namreč vse črke teh poiinenovunj pišemo z veliko, takili imen pisno ne moremo sklanjati , saj bi npr. s sa- mimi velikimi črkami zapisan rodilnik teh besed, npr. UNESCA ali OZNE ali TAM A, indiciral novo kratico. Čudno in nepotrebno zapleteno t 34 Pr im, m o j se s t avek Tova r i š i ca r a v n a t e l j in še k a j , JiS 1968, 1/3. s s L i t e r a t u r a : SP 1962, §97, s tr . 90—91 (Krat ice) , 1037—1044 (seznam Kra t i c in z n a m e n j ) . P r i m . 90—91 (točka 5): »Pri b r a n j u k r a t i c u) i z g o v a r j a m o ce lo tne besede , ki j ih z n e k a j č r k a m i n a k a z u j e k ra t i ca , in j ih s k l a n j a m o , k a k o r n a r e k u j e zveza: pri 5'km [pri pet ih ki lometr ih] / . . . / : b) i z g o v a r j a m o n a v e d e n e č r k e in ce lo tne s k u p i n e ne s k l a n j a m ô : o Ht O I v h a dve о], / . . . / pri AFZ [afeže]; c) j e m l j e m o k r u j š a v e kot nove b e s e d e in j ih tud i p r c g i b l j e m o ; v tem smislu p i šemo z vé l iko samo začetnico, č e p r a v se n e s k l u n j a n a k ra t i ca piše z v e r z a f k a m i : pri AVNOJ = pri Aonoju, pri UNICEF = pri Unicefu. Pomni . D r u g a č e k r a t i c a m v pisavi ne d o d a j a m o obraz i l : z AF7. (o z AF7,- - jem) / . . . / . t — O k r a t i č n i h p o i m e n o v a n j i h p r im , še J. To in inšek , A n t i b a r b u r u s , s tr . 60. je v takih primerih npr. zahtevati pisno nesklonljivost teh imen, a go- vorno sklonljivost, ali pa pisno in govorno nesklonljivost. Po prvem na- čelu bi pisali npr. pri UNESCO, govorili pa pri unesku, v drugem pa bi pisali pri UNESCO in tudi govorili pri unesko.3e Podobno seveda od OZNA smo zvedeli, pri TAM so dobili, namesto normalnega od Ozne smo izvedeli, pri Tamu (TAM-u) so dobili. Druga skupina takih kratic zahteva črkovalno branje : tako z veliko zapisane črke A, F in Z beremo afeže, črke S, Z, D in L kot sazadala in črke L, M, S kot elemes. Take kratice obravnavamo kot samostalnike moškega spola (z naglasom na zadnjem samoglasniku) in jih kot take tudi sklanjamo po ustreznih vzorcih, tj . afeže, afežeja kot komite komi- teja ali sazadala sazadalaja in elemes elemesa. Po izgovoru se ravna tudi pisava osnove: pri samostalnikih, katerih osnova se končuje na samo- glasnik (tip afeže, sazadala), se le-ta podal jšuje z j, pri tistih na soglasnik pa se končnica neposredno dodaja izglasnemu soglasniku osnove (tip elemes, elemesa). — Taka rešitev slovenskemu knjižnemu jezika bolj ustreza, kot pa če te kratice na podlagi spola prvotnega večbesednega poimenovanja obravnavamo kot samostalnike istega spola in na podlagi tega potem kratic ženskega spola ne sklanjamo, oz. gremo še dalje in ne sklanjamo niti tistih kratic, katerih prvotno večbesedno poimenovanje je bilo moškega spola. Slabo je torej reči pri afeže so sklenili oz. afeže je sklenila, in celo pri čazana (časopis ČZN) so sklenili, namesto pri afežeju oz. čazanaju so sklenili. Jaz bi torej priporočal tudi na sazuju (pisano bodisi nepretrgano in samo z veliko začetnico ali pa vse z veliko in z vezajem pred -ju), t j . na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, in ne na S AZU, kot se sedaj večinoma piše. Seveda pa oslancjo take kratice nespremenjene, ko zaznamujejo pri- devnik, npr. TV naročniki z branjem televizijski naročniki. Če take pri- mere hočemo brati teoenaročniki, pu bi črki TV morali v pisavi povezo- vati z vezajem. — S tem pa smo se dotaknili že besedotvorne proble- matike prevzetih prvin slovenskega knjižnega jezika. 30 Mimogrede n u j p r ipomnim, da se pri t ak ih t u j i h k r a t i c a h p o j u v l j u tudi p r o b l e m izgovoru: uli n a j se b e r e j o oz. č r k u j e j o po i zv i rnem jez iku ali po p rav i l i h zu d o m a č e besede . K o n k r e t n o : ali n a j pisuno CARIC ali UNESCO berem slovensko kare in unesko uli pu angleško kêr oz. juneskoii. Na splošno pr i medna rodn ih po imenovan j ih s lovenskemu jeziku bol j ustrezu b r a n j e po slo- vensko, ti. unesko, in ne juneskou. so pa tudi redke iz jeme (ruvno npr . kêr namesto kare). Podobno kot s k ra t i co C A R E je še pri č rkovanih DDT oz. BBC', ki j ih po vzoru ungleškega jezika govorno razvezu jemo kot cliditi oz. bibisi, in ne kot bebece oz. declete. Krat ic i DDT oz. BBC stu bo l j s imbolu kot zapisna obliku us t reznih po imenovun j (to s p o m i n j a na zapise v kemij i , k j e r npr . Al za- z n a m u j e a lumin i j ) . IV O prevzetih b e s e d o t v o r n i h načinih se v okviru slov. knjiž- nega jezika veliko govori že od Da jnka in Metelka sem, in sicer zlasti v zvezi s podajanjem nemških nominalnih zloženk (isto je npr. tudi še v Levstikovih Napakah slovenskega pisanja). Pisci (npr. Metelko v Lehr- gebäude)®7 opozarjajo na nevzporednost nemških in slovenskih besedo- tvornih sredstev, npr. : Morgenstern — danica (tvorba s pripono), Manns- bild — moški (posainostaljeni pridevnik), Meermasser — morska voda (pridevniška atributivna zveza), Hausschlüssel — ključ od vrat (pred- ložna atributivna zveza). Metelko je opozoril tudi na tujost pripone -telj (str. 46) v primerih kot učitelj (proti slovenskemu prijatelj). Pozneje je zlasti Breznik ugotavljal neslovenskost pripon, ki smo jih sprejeli v glavnem preko slovanskih posrednikov; tako npr. glagolskc pripone -isati (glagol livalisati = »pretirano, neupravičeno hvaliti«, -ar v zvezah kot kritičar, -aš (pristaš), -ež (mladež).iB Probleme v zvezi z izpeljavo pridevnikov iz tuj ih lastnih imen obravnava Breznik v eni svojih zgodnjih razprav ." Nasproti tujim priponam postavlja slovenske, npr. hrvatski -> hrvaški, svetski -> svetoven, protestantski -> protestan- tooski, baltiški/baltski -*• baltovski, materialističen —> materialistovski, demokratičen —*• demokratki, ruski —> rusovski, monoton -> monotonski, animaličen —*• animalski, idiličen -> idilski, teologijski -> teološki/teologen. Realni razvoj slovenskega knjižnega jezika je dal Brezniku prav v zelo omejenem merilu, saj so danes uveljavljene variante, ki jih Breznik ve- čine ni predlagal kot boljše.40 Kot tujega izvora so proglašene predponske tvorbe, zlasti samostal- niške, t ipa nadčlovek, v pomenu »višji, večvredni človek«, podoficir v pomenu »nižji oficir«. Raba ali tvorba takili poimenovanj se odsvetuje npr. še v Besedotvorju slovenskega jezika A. Bajca.41 Dejanski jezik se za take želje in priporočila malo meni. Drug problem so predpone, vzete od drugod, npr. pro- ali pra- (»po srbohrvaščini in ostalih slovanskih jezikih«)4* ali razliku med' u- in v-, ki jo je v svoji slovnici vpeljal Metelko. Problemi so tudi s predpono DZ-, deloma prevzeto od drugod. Podrobneje se je o tem lahko poučiti v A. S7 N. d., s t r . 70. '* C a s 1909, S l o v e n s k e b e s e d e v s l o v e n š č i n i ( tud i pos . od t i s ) . " P o g r e š k i p r i n e k a t e r i h p r i p o n a h , D S 1904, 427—431. 40 Z las t i se n e u p o r u b l i a j o n p r . materialistooski, demokraiki, rusooski, mo- notonski. teologen. — G l e d e tegu p r i m e r j a j še T o m i n š e k , A n t i b u r h u r u s , s tr . 24 do 32 » H i s t o r i š k o - k r i t i š k o « p o g l a v j e . — Nu sp lo šno pu r a z v o j g r e v B r e z n i k o v i s m e r i , ko t u j e p r i p o n e z a m e n j u j e s s l o v e n s k i m i . 41 Zvezek IV, L j . 1959: nad- s t r . 50, pod- s t r . 31. 41 B r e z n i k , S l o v a n s k e b e s e d e v s lovenšč in i , Pos. od t i s , s t r . 11. Bajca Besedotvorju slovenskega jezika.43 Te predpone so prinesle slo- venskemu knjižnemu jeziku večinoma nepotrebne dvojnosti in s tem tudi zmanjšale njegovo stabilnost. V slovenskem knjižnem jeziku ni še natančno obdelana raba prevze- tih predpon neslovenskega izvora. Zbrane, vendar pomešane z »določil- nimi besedami«, tj . prvimi sestavinami zloženk in sklopov, jih imamo v Slovenskem jezikovnem priročniku za tehnike, prebrane pa v SKJ 4.44 Prevzeta besedotvorna sredstva imajo v slovenskem knjižnem jeziku manjšo jezikoslovno življenjsko silo kot neprevzeta. To vidimo po tem, da neprevzeta besedotvorna sredstva prevzeta lahko spodrivajo, komaj kda j pa je tudi narobe. Namesto deblokirati bi se dalo reči tudi razblo- kirati ali odblokirati, namesto deformirati tudi razformirati, namesto degumirati tudi odgumirati, namesto dešifrirati tudi razšifrirati. Prav tako je namesto koeksistirati mogoče reči tudi soeksistirati, koreferiraii — soreferiruti, namesto transformirati preformirati, namesto transliteri- rati pa preliteriruti.u,i Slovenska predpona vsaj za določene pomene lahko zamenja prevzeto, prevzeta pa prakt ično skoraj nikdar ne more zame- nja t i neprevzete; sa j npr. ni mogoče reči deorednotiti namesto razvred- notiti, tudi ne revrednotiti namesto prevrednotiti, prav tako ne koobsta- jati namesto soobstajati ipd.44 — Iz povedanega sledi pravilo: če je pre- vzeta predpona, je prevzeto tudi tisto, ob čemer ta predpona stoji. V zelo veliki meri, vendar pa ne tako izključni, velja povedano tudi za pripone: prevzete pripone praviloma dodajamo le prevzetim podsta- vam. Za primer vzemimo priponsko obrazilo -ist; od približno 160 takih besed v prvem zvezku novega slovarja slov. knj . jezika imajo vse od drugod prevzeto podstavo, npr. fabulist, dualist, grecist, hedonist, čekist, celist, finalist ipd. — Prevzete p r i p o n e pa so v primeri s prevzetimi predponami življenjsko nekaj močnejše, saj v šaljivih in podobnih tvor- bah pristopujo tudi k slovenskim podstavam; tuko npr . najdemo prevzeto pripono -ant tudi pri izpeljanki iz podstave zubušavati (za- bušant), pripono -ijuda pa tudi ob podstavi polomiti (polomijudu). Zelo verjetno bi se takega našlo še več, ko bi končno vendarle že imeli odzad- nji slovar, iz katerega bi se hitro našli zadevni primeri. Neprevzete pripone so, kakor predpone, življenjsko spet veliko moč- nejše, saj npr. namesto pripon -itetu ali -eta, ko označujeta lastnost, velikokrat ob prevzeti priponi lahko rabimo tudi slovensko pripono 43 P r e d l o g i in p r e d p o n e . L j . 1959. s t r . 70, 132—133, 121. 44 L i . 1969, s t r . 61—70. SKJ 4 (Lj . 1970, s t r . 131—133). P r i m . O . S. P l o t n i k o v a , D v u v i d o v y e g l a g o l y i n o s t r a n n o g o p r o i s x o ž d e - n i ju v s lovenekom l i t e r u t u r n o m juzvke , Ves tn ik Moskov. un iv . 1971, 28—36. 45 I z j e m a j e n p r . e s e j i s t i č n o r a b l j e n a aniipomlad (D 1972). -nost: npr. namesto elasticiteta elastičnost, namesto dualiteta dualnost, namesto deformiteta deformnost, namesto humaniteta humanost, namesto realiteta realnost. Če pa taka pripona pomeni ustanovo, jo je dostikrat mogoče zamenjati s pripono -stvo, npr. namesto generaliteta generalstoo, ali admiraliteta admiralstoo. Zdi se, da je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku živa težnja pre- vzete pripone po možnosti zamenjati z domačimi. To opažamo zlasti pri pridevniški priponi -ičen (izjemoma tudi pri -alen), ki se zamenjuje s slovenskima priponama -ski oz. -en, npr . akademski namesto akademi- čen, tonemski — tonemičen, gramatičen — gramatikalen; prim, še diti- rambski — ditirambičen, dekaden — dekadičen, enciklopedijski — enci- klopedičen, epizoden — epizodičen, filozofski — filozofičen, diftonški — diftongičen, filološki — filologičen. Na prelomu 19. in 20. stol. so tako hoteli zamenjati tudi prevzeto pri- pono -irati z domačo -ovati, npr . deklamooati namesto deklamirati, po- stulooati — postulirati, alarmooati — alarmirati ipd.4 ' To prizadevanje ni bilo uspešno (kakor je bilo v nekaterih drugih slovanskih jezikih), saj se glagoli na -irati in -izirati niso dali izpodriniti z glagoli na -ooati. V nekaterih takih primerih pa je mogoča delna podomačitev: po vzorcu »napraviti za kmeta, napravit i za meščana« —> pokmetiti, pomeščaniti lahko tudi namesto demokratizirati rečemo podemokratiti. Seveda tudi to ne gre v vseh primerih. Na splošno vzeto je ilunes v slovenskem knjižnem jeziku v rabi kakih 30 pogosteje rabljenih prevzetih predpon, kar je komaj manj kot prvotno slovenskih.47 Res je pu, da se rabijo predvsem v t.i. strokovnih jezikih, v splošnem pa le toliko, kolikor predmetnost strok sili v naš vsakdan zlasti s predmeti splošne potrošnje, materialne in civilizacijske, v manjši meri pa tudi v visoko kulturne in sploh znanstvene. Prevzetih p r i p o n je v slovenskem knjižnem jeziku pogosteje rab- ljenih okrog 70.48 Prevzetih pripon za samostalnike srednjega spola ni, " O t e m p r i m . F . Levee , SP 1899, s t r . 59. §§444—446: o d s v e t u j e t ip ahsol- novuti ipd. , d o p u š č a p a gu, »kudur si s lovenšč ina ni i zposodi la s a m o t u j e g a glugolu. a m p a k t ud i p o d s t a v o , iz k u t e r e j e n a r e j e n g lagol / . . . / , n p r . kri- tika — kritikooati«. — T o m i n š e k ( A n t i b a r b a r u s , str . 63 in si.) je nače lno za r a b o p r i p o n e -ona- z ed ino o m e j i t v i j o : »Le p r i p r a v i z j e m n i h t e h n i č n i h t e r m i n i h , z las t i t a k i h , ki bi se z o b l i k o -ooati g l a s o v n o p reveč pre tvor i l i , uli [jri t ak ih , ki bi bili res neblugoglusni , le pr i teh se n u j i z j emno pus t i -irati .« 47 B u j c c v B e s e d o t v o r j u IV n a v a j a 30 d o m a č i h . 4" Po m o j i s e d a j še r o k o p i s n i S lovensk i s lovnic i so n a j p o g o s t e j š a n a s l e d - n ju p r i p o n s k a ob raz i l a (navedena p o besedn ih v r s t ah ) : S a m o s t a l n i k : M. sp.: angaž -ma b ru - l ec , homin- id, doktor-and, herb -ari j , d i rek t -ori j , f legm-atik, gruf-ik, vod-ik, dvig-atelj, uč-itelj, e tan-ol, stil-em, stil-izem, murks-izem, ent ispet- ikum, t ret-man, nud-elj(n), adres -ar , f iniš-er, deba t -êr , komnnd - i r , agres-or, anim-ator, invest-itor, dezodor-ans. pri pridevniku pa je prevzeti priponi, tako kot pri glagolu, na koncu do- dana še slovenska. Dostikrat sovpadajo z domačimi priponami in se to- liko lažje pri jemajo. Še laže se pr i jemajo nekatere pripone iz slovanskih j e z i k o v , n p r . -atelj/-itelj (dvigatelj, učitelj). Pri prevzetih besedotvornih sredstvih so dostikrat težave v izbiri isto- funkcionalnih sredstev. Tipičen primer za to so izpeljanke na -ant (-an- ten -anca) na eni in -ent (-enten -enca) na drugi strani. Zakaj iz enakih glagolov na -irati jemljemo enkrat pripone s samoglasnikom -a- (dešifri- rant, ignorant, hidrant, maturant), d r u g i č p a z -e- (asistent, abonent, agent, študent, absolvent), iz slovenskega jezika ni predvidljivo, medtem ko je pr i neprevzetih glagolih načeloma jasno, k d a j bomo rabili pripono -ilec i n k d a j -alec (-ilec p r i i z p e l j a n k a h iz g l a g o l o v n a -iti, -alec p r i iz - p e l j a n k a h g l a g o l o v n a - a i i ) : čistilec, morilec p r o t i brisalec, gledalec. Še zmeraj so težave z variantnima priponskima obraziloma -alen in -elen: aktuelen, individuelen, habituelen p r o t i v e č i n s k e m u individualen, aktualen, habitualen, in tako seveda tudi v izpeljankah iz teh podstav, npr. aktualnost, aktualist ipd. Breznik49 se je bil tu pravilno odločil za prvotni izgovor po latinski predlogi, ne pa za izgovor po nemški iz fran- coščine prevzeti navadi. Primerov na -elen je sploh neprimerno manj od primerov na -alen, zato jih mirno lahko odrinemo z oznako odmira- joče zastarelosti v pogovorni jezik, v zbornem jeziku pa priznavamo samo tvorbe na -alen. (Seveda pa se govori samo akvarelen, ker je to izpeljanka iz podstave akvarel z obrazilom -en, ne pa iz podstave akvar- z obraz i lom -elen.) Prevzeta besedotvorna sredstva deloma povzročajo zaplete tudi med oblikoslovno-fonološkimi značilnostmi slovenskega knjižnega jezika. Z ene strani prinašajo glasovne premene, slovenskemu jeziku prvotno neznane, tako npr. premeno soglasniških zapornikov d in t z enakima p r i p o r n i k o m a , p r i m , eksplodirati — epsplo7.ija, emitirati — emisija. Tako premeno imamo, kot znano, prvotno le v domačih izglagolskih b e s e d a h , n p r . bodem — bosti, pletem — plesti, jedla — jesti, v e n d a r n i - koli pred samoglasnikom, ampak lc pred istovrstnim nezvočnikom, kon- bomb -aš, hanz-eat, fa l s i f ik -at , dekan -ut , advok -at , homil-et, fosf-at, sulf-it, ak-t, d ip lom ant, š tud-ent, stat-ist, F ranc -oz. — Z. sp . : k l a s i k - a genez -a, d i fer -enca, kolon-ada, geolog - i ja, ak-cija. a r o n d acija, p e t icija, f igur-al-ika, cen t r -ala, klient-ela, kav -arna, bonbon - iera jera, f in-esa, komod-iteta, van - a n t a , t a n g - -enta, b lam -aža, mum - i ; m l a d - e ž . Sr. sp . : 0. P r i d e v n i k : monoton -0 , eleg-ičen, adapt -abden, f leks-ibilen, a l a r m - -auten, f luorcsc-enten. , , . . 1 1 1 C, 1 a g o l : mask-irati, demokra t - izirati , hval-isati, dek lam -ovati . P r i s l o v : konc -em. 4» P o g r e š k i p r i n e k a t e r i h p r i p o n a h , D S 1904. kretno pred t. Niti take površinske podobnosti pa ni v primerih, ko se n premenjuje z z (komponirati — kompozicija) ali h s k (abstrahirati — abstrakcija). Zlasti pravopisno nevarna pa je premena zvenečega nezvoč- nika z nezvenečim nezvočnikom v primerih kot reagirati — reakcija, absorbirati — absorpcija, kjer nepoučeni po slovenskih glasoslovnih za- konih rad zapiše črko za zveneči homorganski zapornik (torej absorbcija kot gibka zaradi absorbirati, ki je enako slovenskemu gibek). Na kratko še o dveh prevzetih besedotvornih načinih. V prvem pri- meru gre za delanje novih samostalnikov tako, da že danemu spreme- nimo pomen s predpono (npr. podsekretar iz sekretar + pod) in s pome- nom nekako »drugi sekretar«. Podobni primeri so še podgozdar, nekako »nižji gozdar«, nadsvetnik — »višji svetnik«, nadkuliar — »prvi kuhar«, nadoblast morda »vrhovna oblast«, protidokaz — »nasprotni dokaz«, protifašistjantifasist nekako »nasprotnik fašistov« ipd. Breznik50 je tak tvorbeni način odločno prepovedal in namesto njega priporočal skla- denjske dvobesedne in podobne zveze, s kakršnimi smo ravnokar ozna- čevali pomen takih sestavljenk, torej proi kuhar namesto nadkuliar ipd. — Dandanašnj i je takih izrazov zmeraj več in jih več ne preganjamo; z ene strani zaradi tega, ker so enobesedni izrazi zlasti za nadal jn jo izpe- ljavo primernejši od dvobesednili (iz nadkuliar dobimo lepo izpeljanko nadkuharski, iz proi kuhar pa bi dobili m a n j okretno zloženko prvoku- harski), z druge strani pa jih puščamo pri miru tudi zaradi tega, ker smo do prevzetih jezikovnih sredstev postali strpnejši , še zlasti v primerih, ko ima prevzeto jezikovno sredstvo očitne funkcionalne prednosti pred domačim ali ko domačega sploh nimamo. Drugi prevzeti (ali vsaj kot prevzeti obravnavani) besedotvorni način je zlaganje oz. sk lapl janje v glavnem dveh sumostalnikov v novo besedo51 (prim, avtocesta in angoravolna). Za t ip avtocesta se je na jp re j predla- gala besedna zveza avtna cesta, nato avtomobilska cesta:'2 Dunes53 je temu tipu priznan status zloženke, narobe je le še io, da mu novi slovar ta < 50 N p r . v Ss 1934. s tr . 177,6: »nad se rabi v e č i n o m a po t u j i h j ez ik ih , npr . nadvladati: nadučitelj; nadškof.« — Podobno nu str . 178 pri pod in pred, k j e r d o d a j a : »/N/uinesto pred- n a m rubi 1. kuk pr idevnik , / . . . / npr . p r e d n j u s t ružu /zu p reds t ruža / , 2. kuk p red log , np r . veče r p r ed p r a z n i k o m /za p r e d p r a ž n i k / , 3. kuk pr is lov, np r . sp r ed s to ječ i s amog la sn ik (ne p reds to j eč i ) ; 4. k a k u ne- s e s t a v l j e n a besedu, ki i/.ružu isto kot s c s t u v l j e n k a , np r . p o g o j (ne p r edpogo j ) . — O t em gl. še Ba jec , B e s e d o t v o r j e IV, 1959, nad- 49—50, pod- 31—32. pred- 69. 51 O tem j e pisul že Metetko v svoji slovnici (1825), pozne je (1858) v g lavnem p o n j e m I.eostik v Nupukuh s lovenskega p i s an j a , Breznik (v Zloženkah v slo- venščini (R FFHR II, Lj . 1944, str . 69) za zloženke t ipa sum. + sam. piše, du so razen redkih »umetne«, npr . kolodvor, drevored, zobozdravnik, živinozdravnik. и T a k o že SP 1962. 53 Npr . tudi v SSKJ I, v tem oziru k o n t i n u u c i j i p r e j š n j e g u SP. status hkrat i po nepotrebnem spodkopuje z dopuščanjem pisave tudi narazen. Taka določitev je seveda v ostrem nasprot ju z našim pravo- pisnim načelom, ki pravi, da se v slovenskem knjižnem jeziku deli iste besede pišejo skupa j (izjema so le besede s tako imenovanimi prostimi morfemi,54 kakor npr. v t ipu smejati se). Besed kot angoravolna,55 nastalih navidezno z enostavno strnitvijo dveh imenovalniških oblik (v resnici pa prva pri tem izgubi svoje slov- nične lastnosti, kot spol, sklon in število, in jih tudi ne nadomesti s pri- devniškimi, kot mislijo naši slovaropisci) se je v slovenščini počasi nabi- ralo več in več. Y evidenci imam npr. naslednje: pikapolonca, pedenj- človek, maršbataljon, prlipogačica, brucmajor, figamož, žalikžena, laket- brada, zezamož, Ravbarkomanda, C-oitamin, H-bomba ipd. Precej tega je tudi med lastnimi imeni, npr. Jakobdol, Josipdol, Jurklošter, Vrhkrka, Vinreber, Kristan vrh, ipd. npr. tudi že Slovenj gradeč. Iz novejšega časa je treba omeniti poleg občnoimenskih t ipa angoravolna, diskoklub, vi- kendsalama zlasti lastnoimenska kot npr. Slovenijales, Slovenijašport, Slovenija-vino, Ljubljana-transport, Slovenija-ceste, Tekstil-promet, Mle- kopromet, Mesoizdelki, pa še Triglav film, Golf hotel, Radgona muškat, Slovenija projekt, Lučka sladoled, Knorr juha, celo Podravka kokošja juha. Ta besedotvorni način se pri nas zmeraj bolj u t r ju j e in ga ni mogoče več v celoti spodriniti s tem, kar imamo sicer v mnogih primerih za boljše, npr . angorska volna namesto angoravolna, in podobno še Rad- gonski muškat, Knorro\u juha, Hotel Golf. Namesto Slovenija-avto bi sicer še lahko rekli Avto Slovenija, težko pa Slovenski avto.5* V V zvezi s prevzetimi prvinami se je (razen še o pisavi) največ pisalo o prevzetih b e s e d a h 5 7 slovenskega knjižnega jezika. Če že ne omenim opozar janja na neslovenske besede v protestantskih in drugih tekstih 16. 84 O p ros t ih m o r f e m i h gl. SKJ 3, L j . 1967, s t r . 111. 65 O tem t ipu gl. o b š i r n e j e v m o j i k r i t i k i SSKJ I, SRL 1971, I, s tr . 69—72. — A. Bajec, O z loženkah, J iS 1955/56, 41—4.2. 60 T a k e sk lope j e za rad i p r e c e j š n j e u v e l j a v i t v e t r e b a p isno e n a k o ob rav - nava t i , t j . p isa t i bi j i h mora l i s k u p a j ; le v p r i m e r i h , k o j e p r v a ses tav ina las tno ime, bi se ses tav in i l a h k o pisal i tudi z v e z a j e m , n a r a z e n pa le iz teh- n ičn ih razlogov, np r . v r e k l a m a h ali na e t i ke t ah , k j e r j e ses tavin i t r e b a pisa t i d r u g o pod d r u g o ali k a k o d r u g a č e domise lno ( tako se np r . p i š e j o Slovenijaceste s s imbolom mostu med ses tavinama) . P o i m e n o v a n j a s č rkovnim e lementom p a j e n a j b o l j e v e d n o p isa t i z v e z a j e m , n p r . C-oitamin, TV-naročniki. 57 Osnovnu l i t e ra tura je od Breznika: O t u j k a h in i zposo j enkah , D S 1906, H9—154. — K a k o j e v naš i pisavi s t u j k a m i ? , DS 1907, 557—560. — S lovanske b e s e d e v s lovenščini , Cas 1909 (in Posebni odt is 1909). — Slovenski s l o v a r j i , R D H V 111, 1926, 110—175. — D o b r o v s k e g a vpl iv na s lovenski p i smen i j ez ik . in 17. stoletja, pa je treba poudariti zlasti konec 18. in začetek 19. stol. kot dobo, ko je zavest o neavtohtonosti, neslovenskosti nekaterih besed slovenskega knjižnega jezika stopila izrazito v zavest vodilnih pišočih (Vodnik, Kopitar).58 V starejših priročnikih, npr. v Janežič-Sketovi Slo- venski slovnici nahajamo liste slovenskih besed neslovenskega izvora — nemškega, romanskega, grško-latinskega. madžarskega, turškega.58 Veli- kemu slovenskemu jezikoslovcu Antonu Brezniku (1881—1944) pa je bilo raziskovanje slovenskih besed posebno iz slovanskih jezikov, zlasti iz hrva- ščine ali srbščine, a tudi iz češčine in ruščine, neka j tudi iz poljščine, ena glavnih življenjskih znanstvenih nalog. Kot so opozarjali vsi, ki so pisali o neavtohtonem besedju slovenskega knjižnega jezika, zlasti tudi Breznik, je za prevzemanje tu jk v sloven- ščino značilno, da je dostikrat nepotrebno. Sorazmerno zelo pogosto pre- vzemamo izraze za stvari, ki jih že imamo poimenovane z domačimi be- sedami ali pa bi jih lahko poimenovali oz. nanje prenesli stara poimeno- vanja za podobne reči. To napačno početje izhaja deloma iz političnih ideologij deloma iz premajhne uzaveščenosti poimenovalnih možnosti slovenskega jezika, ne nazadnje iz k a j slabe odpornosti nasproti asimila- cijskim tujejezičnim vplivom in iz težnje po evropeizaciji, deprovinciali- zaciji. Vendar se od Breznika sem vse bolj zavedamo nekaterih neljubih posledic slepega prevzemanja tujega besedju. Prevzetih besed je v slovenskem knjižnem jeziku nekaj desettisoč. Verbinčev slovar60 jih obsega skoraj 30 000. Čeprav v tem številu niso zaobsežene samo prave tujke, tj . v naš jezik od drugod prevzete besede, ampak tudi tako imenovane citatne besede in fraze, ki niso del sloven- skega jezika, se ne bomo dosti zmotili, če rečemo, da je prevzetili besed v slovenskem knjižnem jeziku precej več kot 30 000. Tudi avtor tega našega največjega slovarja prevzetih besed omenja, da je »posvetil več pozornosti tu jkam, ki p r iha ja jo k nam iz svetovnih jezikov, predvsem S b o r n i k stat i , P r a g a 1929. — Iz zgodovine nove j š ih s lovensk ih s loyu r j ev , CZN XXXIII, 1938 (poseben odt is 47 str.). — J e z i k o v n e ocene, DS 1919, s tr . 39—40. — Jez ik v k m e č k i povest i , DS 1930. — O č a s n i k a r s k i s lovenščini , D S 1933. - Jezik naš ih p r i p o v e d n i k o v , DS 1934—1936. ( R a z p r a v e Jez ik v k m e t s k i povest i , O č a s n i k a r s k i s lovenščini , Jez ik naš ih p r i p o v e d n i k o v so z b r a n e v k n j i g a h Jezik naš ih č a s n i k a r j e v in p r i p o v e d n i k o v (Lj. 1944) in Ž i v l j e n j e besed (Mb. 19671). 5S P r im , m o j SKJ 2, s tr . 19—67, zlast i ob Vodn iku , K o p i t u r j u , R a v n i k a r j u , P r e š e r n u . 5 ' Npr . Osma , p r e d e l a n a i zda ja , Ce lovec 1910, s tr . 157—168. Nu podlugi tega in Brezn ikov ih spiskov t ak ih besed s a m o s v o j a o b d e l a v a pr i Bujen: S p r e h o d i po s lovenskem besedišču , JiS 1955/56, s tr . 172—175, 235—237 (zlasti s tr . 236 do 237); L j u d s k e i zposo jenke , JiS 1956/57, s tr . 28—33, 81—85; S lovanske izpo- s o j e n k e , JiS 1956/57, 145—151 (piše j ih s k u p a j v e n d n r o d k l a n j a ) . 00 F. Verbinc, Slovur t u j k , poda tk i s str . 7 in 8 uvodu. iz zahodnoevropskega kulturnega območja«, na drugem mestu pa, da je tak slovar tu jk »danes, kar se tiče gesel, ki jih vsebuje, pravzaprav izbor, sa j že fond posameznih strok (tehnični, medicinski, filozofski itd. slo- varji) narašča v cele knjige«. Poleg tega je treba upoštevati še dejstvo, da Verbinčev slovar ne upošteva starih prevzetih besed, kot so npr. hiša, knez, šlem, vino, brajda, fižol, krompir ipd., načeloma tudi ne besed iz slovanskih jezikov, in sicer deloma zato, ker je V. pač v precejšnji meri pr ipravl jen vzdrževati razliko med tu jkami in izposojenkami, deloma pa zato, ker je, kot sam pravi, »gledal tudi na to, kolikor taki pojmi potre- bujejo razlago«. Če v zvezi s povedanim na slepo odpremo strani 7, 53, 89 in 116 Od- zadnjega slovarja, ki je napravl jen na podlagi alfabetari ja za pr iprav- ljajočo se drugo knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, najdemo med vsakokrat 180 besedami dane strani 106, 30, 70 in 175 prevzetih be- sed, torej od skupno 720 kar čez polovico, konkretno okrog 380 besed. Tak poskus je seveda prepovršen, da bi bil objektivno natančen tudi v povprečku, kaže nam pa vendarle, kako veliko število je prevzetih besed že v besednjaku, ki niti ne predvideva posebno specializiranega uporab- nika. Poleg tega moramo upoštevati še to, da je omenjeno število prevzetih besed ugotovljeno na podlagi bežnega pregleda povprečnega slovaroslov- nega poznavalca, še več pa bi jih našel specializirani strokovnjak za slo- vensko besedje in njegov izvor. Ali še: če na slepo odpremo Verbinčev slovar tu jk in pogledamo, koliko so na tisti strani navedene besede potrebne razlage: na 560. strani potrebujemo razlago v glavnem le pri citatnih besedah in frazah, kot so populus romanus »rimsko ljudstvo«, porridge »močnik iz ovsenih kosmi- čev«, portamento »prenašanje enega tona ali glasu na drugega«, portatio »prenosne orgle iz srednjega veka«, porte-feuille gl. portfelj , portepé »pri sablji, zlasti častniški, nosilni jermen z zlato ali okrasno reso ali čopom«, porter »nosilec, imetnik (vrednostnic)«, porter »nosaško pivo« — vse druge besede s te strani so pa take, katerih razlaga ljudem z neprevisoko izobrazbo dejansko ni potrebna: popularizirati, pora, porcelan, porcija, porcijon, porfir, porfirit, Vorfirogenet, pornograf, pornografija, porno- grafski, pornokracija, porozen, port, porta, Visoka porta, portabel, port- felj, portik, portir, portirka, portlandec in porto. Tj . človek jih pozna tem več, čim bolj je razgledan v predmetnosti, ki jo imenujejo. To pa velja v precejšnji meri ravno tako tudi glede besed, ki so sicer neprevzete, a jim konkretni pomen vemo le, če poznamo tudi stvari, ki jih zaznamujejo. Če spet samo na slepo odpremo Slovar slovenskega knjižnega jezika I, vendar na taki strani, kjer so besede neprevzete, in 20 — Slavistični* r ev i j a četudi pri tem odpiranju na slepo nimamo največje sreče, ugotovimo, da tudi tu za mnoge izmed njih glede pomena potrebujemo razlage. Na straneh 554/555 so bile same tujke, na str. 458/459 pa besede dom, doma, domač, domačen, domačica, domačica, domačija, domačijica, do- mačijski, domačijstvo, domačin, domačinec, domačinka, domačinski, do- mačinstvo, domačiti, domačnost, domačnosten, domakniti, domala, doma- nji, dômar, dômarica, domaševati, domec. Razen besed domaševati, do- makniti in domala se vse sučejo okrog pojma dorn, k a j marsikatera na- tančno pomeni, pa nam ni zmeraj jasno (prim, domačica, domačica, do- mačinec, domačinstvo, domačiti, domanji, domec). Podobno na str. 587 zahtevajo pojasnila besede enobratinski, enoceličar, enočlenik, enočrten. Iz povedanega sledi, da prevzete in neprevzete besede kakega jezika tvorijo precej nerazdeljivo jezikovno celoto; tudi zato se prehudo po- udar jan je nasprot ja med avtohtonim, tj . izvirno domačim, in prevzetim, t j . tu j im besedjem, prerado sprevrže v neupoštevanje dejanskega stanja v jeziku in s tem v zvezi v načelno zavračanje vsega prevzetega. Med prevzete prvine kakega jezika, v našem primeru pa med pre- vzete besede, moramo šteti tudi t.i. kalke.61 Teh je zlasti veliko v stro- kovnih jezikih (praktično strokovnih, tehničnih, znanstvenih), man j v nestrokovnih. V nestrokovnih jezikih nasta ja jo kalki takrat , ko so l judje v tesnem jezikovnem stiku z drugim jezikom, mi Slovenci v preteklosti za dolga obdobja z nemščino. Tretjo obliko prevzetosti vidim v izposoji pomena kakšne sicer že obstoječe besede. Za primer beseda govornica. Beseda govornica je v slo- venščini poimenovanje za osebo ženskega spola, ko govori, in sicer veči- noma kakemu zboru ljudi. Moški par te j besedi je seveda govornik. Obrazili -nik in -niča pa se uporabl ja ta tudi za oznako naprave, ki opravlja kako stvar ali ima z njo opraviti, npr . zvočnik prenaša zvok, ali pa jc kako drugače v zvezi z opravljanim dejanjem — tako se v srbo- hrvaščini imenuje določeno mesto, kjer ima kdo govor, govornica. Ta po- men v zadnjem času družbeni delavci in novinarji vnašajo iz srbohr- vaščine (ki sicer veliko m a n j uporabl ja t.i. feminative, tj . ženska poime- novanja vzporednih moških, naš primer govornik — govornica), morda tudi zato, ker se jim zdi ustrezno slovensko poimenovanje prenerodno, ker je dvobesedno, namreč govorniški oder ali pult. To je nepo'trebno in s stališča obvestilnosti sporočila tudi nezaželeno. 81 P r im. F. Bezlaj, Vloga ka lkov v slovenščini. J iS 1959/60, str . 140—143. — Erich Prunč, D a s i n n e r e L e h n g u t in d e r s loven i schen S c h r i f t s p r a c h e . (Versuch e ine r Tvpo log ie tier L c h n p r ü g u n g c n im Slovenischen.) I nauguru ld i s sc r t a t i on , Graz , 1967. Naše stališče nasproti prevzetim besedam je posebno vidno formu- liral že Breznik, ko je zapisal, da jih ne uporabljamo, če imamo zanje »dobre slovenske izraze«. Ti dobri slovenski izrazi pa morajo biti l judem precej na splošno znani. Zato je seveda nekoristno in tudi negospodarno ter celo škodljivo, če kako splošno rabljeno prevzeto besedo skušamo spodriniti s sicer domačo, vendar znano samo v kakšnem obrobnem narečju. Tam, kjer je prevzeta beseda v sopomenskem razmerju s prvotno do- mačo, je treba na jp re j ugotoviti, ali sopomenskost velja za vse pomene ali le za nekatere. Če ugotovimo, da je kaka prevzeta beseda, npr. pri- roda, sopomenska domači (v tem primeru besedi narava), brez pomišlja- nja uporabl jamo samo domačo. S tem negospodarno, odvečno, nepolno- funkcionalno vzporednico potiskamo na stilno obarvano obrobje bese- dišča in v končni fazi tudi sploh iz sodobnega slovarja slovenskega knjiž- nega jezika. Pri tem na j nas ne moti, če taka beseda ostane morda še kot sestavina kake zloženke (kot je npr. prirodopis, namesto katerega pa tudi l ahko r ab imo naravoslovje) ali f r a z e (kot je n p r . po svoji prirodi, na- mesto česar pa že tako zveni bolj naravno po svoji naravi). Če moramo izbirati med dvema prevzetima besedama, se spet odločimo za tisto, ki je bolj vraščena v slovenski knjižnojezikovni sistem, drugo pa mirno lahko opustimo. Nekaterim se take sopomenske dvojnice (pa tudi trojnice, kot so na- rava — priroda — natura) zdijo poseben problem, če so strokovni izrazi. termini.®2 Takrat priporočajo za znanstveno rabo prevzeti, zlasti t.i. med- narodni izraz, za navadno in poljudno rabo pa domačega. Ne morem videti, z aka j bi to bilo dobro, zato namesto enakovredne prevzete besede dokaj dosledno, načeloma pa sploh, uporabljam domačo besedo tudi v znanstvenih besedilih. Tako pravim narečje — ne dialekt, slovnica — ne gramatika, oblika — n e forma, sklon — n e kazus, jezikoslovec — n e ling- vist, izrazje — n e terminologija, pomensko — n e semantično, pravopis - n e ortografija, oblikoslovje — n e morfologija i p d . F u n k c i o n a l n o b o l j e se m i z d i t u d i zgodovinar n a m e s t o historiografa, zemljepis n a m e s t o geogra- fija ipd. Nekaj domačih poimenovanj sein napravil celo sam, npr. sobe- sedilo namesto kontekst, da bi bilo izraz na podlagi domačega, splošno 02 Л. Ba jec , JiS 1955/56, Sprehod i po s lovenskem besedišču , s tr . 173—174: >V z n a n s t v e n i prozi n a v u d n o d a j e m o p r e d n o s t t u j k i , v p o l j u d n i pa d o m a č e m u iz razu . Ce p i šemo j e z i k o v n o razpravo , ki n a j j o be ro tudi tu jc i , bomo n a j b r ž rekl i u d j e k t i v , a d v e r b , pur t ic ip , ne p a p r i d e v n i k , pr is lov in de ležn ik , k e r ho- čemo t u j i m s lav is tom o l a j š a t i r a z u m e v a n j e v s lovansk ih j ez ik ih p r e c e j ra- zl ične s lovn i ške t e rmino log i j e . Nuši zd ravn ik i i m a j o že lepo izdelano slovensko izrazoslovje, u venda r v s t rokovn i s red in i r a j š i u p o r a b l j a j o m e d n a r o d n e izraze.« znanega korena vsaj približno mogoče razumeti brez posvetovanja s slo- varjem tu jk že iz sobesedila. Tam, kjer prevzeta beseda nima domače vzporednice, je pa splošno znana in ne povzroča slovničnih, besedotvornih ali sporazumevalnih te- žav, pa puščajmo prevzete besede pri miru, in sicer tudi tedaj, če so se izgovorno iz kakršnegakoli razloga oddaljile od izvornega jezika v večji meri, kot je potrebno (prim, soiter nam. soeter). Sa j nima smisla tratiti sil za to, da bi spodrivali polnofunkcionalne besede s takimi, ki bi si tako polnofunkcionalnost šele morale pridobiti. Tako imenovane citatne besede03 pa se priporoča rabiti po pameti, t j . zmerno, in sicer predvsem v stalnih besednih zvezah, reklih ali rečenicah. Napačno pa je spet, če med citatne besede silimo izraze, ki so dejansko prevzeti; tako npr. v Verbinčevem slovarju tu jk besedi baby ali baby beef, ki sta sedaj splošno znani slovenski besedi, a se v tem slovarju tre- tirata, kot da bi bili še zmera j le angleški, t j . neprevzeti. Želeti bi bilo, da bi do prevzetih besed zavzeli zmerna stališča, tako da po eni strani ne bi v vsaki prevzeti besedi gledali že kar sovraž- nika slovenske jezikovne samobitnosti, po drugi pa tudi ne apriorno pro- glaševali vsako prevzeto besedo kot dobrodošlo sredstvo za slovensko odpiranje v svet, v t.i. mednarodnost, kar bi končno res vodilo — sicer ne v mednurodnost — pač pa v izgubo jezikovne samosvojosti.04 РЕЗЮМЕ В статье исследуется проблематика перенятых элементов словенского лите- ратурного языка, а именно: звуковых, орфографических, морфологических, словообразовательных и лексических. Термин «перенятый» вводится в этой статье как замена терминов «иностранный» и «заимствованный» прежде всего и из-за их понятийной неудовлетворительной разграниченности и из-за их не- достаточной ясностн. «Перенят» каждый элемент языкового уровня из языка X в язык не-Х, как исключение и разновидность А языка X из разновидности В того-же языка (vikend — gostüvanje). 1. Источником перенятых з в у к о в ы х элементов словенского литератур- ного языка являются прежде всего собственные имена иностранных языков, в последнее время особенно английского языка.В противоположность установ- ленной словенской традиции, адаптировавшей почти последовательно, несловен- ские звуки словенской фонологической системе, в новейшее время наблюдается стремление к упрочнению иностранных звуков в словенских словах как на О tem izrazu gl. m o j o k r i t i k o SSKJ 1, SRL 1971, s t r . 64—65. M Mo jo sodbo o t.i. pu r i s t i h p r im, v r a z p r a v i Sodobno s lav is t ično j ez iko- s lov j e v S loven i j i . SRL 1971, s tr . 13—30, posebno s t r . 21—23. T a m j e n a v e d e n e še n e k a j l i t e r a t u r e s tega p o d r o č j a . уровне фонемного инвентаря так и на уровне дистрибуции вариант отдельных фонем (ср. Словенская орфография 1962). Все перенятие иностранные звуки действуют стилистически и они не срослись со системой словенского литератур- ного языка (исключением является лишь звук dž, ср. Madžar, džamija, džus). Автор смотрит на такой способ «обогащения» словенской фонологической си- стемы как на эрозию фонологических основ словенского литературного языка или по крайней мере как на ненужную компликацию и в кодировании и в деко- дировании словенского литературного языка (следствием чего было и могло бы быть уменьшение числа за литературный язык компетентних людей). 2. По существу то-же самое происходит и с перенятой о р ф о г р а ф и е й , в последнее время опять-таки из английского языка. В крайней консеквентности (из-за множества перенятых лексических единиц вероятно в каждый модерный литературный язык) это привело бы до требования, что бы писущие и чита- ющие словенский литературный язык владели орфографическими и орфоэпиче- скими правилами практически всех языков мира. Автор не находит реальной возможности для того, что бы мог обучиться чтению записей всех возможных языков мира обыкновенный словенский потребитель соответствующих (особенно научнопопулярных или учебных) текстов (несмотря на то, что он находит такие старания неэкономичными); если в действительности так, то и иностранная орфография сильно уменшает число в высшем смысле грамотных людей (при- нятие грамотности как сопственности элиты данной нации автор отвергает). Из-за этих причин он советует ограничить оригинальную орфографию в рамках нарицательноименного материала на так називаемые цитатные слова, а в рамках собствено-именного материала на латинские письма Европы (и европейских языков в других странах). 3. В м о р ф о л о г и и в последнее время (ср. Слов, орфография 1962) сильно ощущалось требование по возвращению к оригинальному морфологи- ческому инвентарю номинативных окончаний латинских и греческих имен (что внесло многие сложности в их графическое изображение). Статья придержи- вается мнения, что так називаемые усвоенные формы являются лучшими, и что надо только них употреблять и в научных книгах. — Проблему несклоняемых существительных (поскольку они не являются мужского рода и не имеют в им. окончании безударный -а и таким образом являются существительными женского рода) автор объясняет опорой таких имен на фамилии, по происхож- дению мужского рода, например Зофка Кведер — Зофке Кведер (вместо Зофка Квсдровка — Зофке Кведровке и младшего Зофка Кведрова — Зофке Кведрове). В других случаях, особенно в аббревиативных названиях типа J1MC, по существу имеем дело с таким-же явлением: слово женского рода с окончанием ноль, которое такие слова присоединяет к 2-му склонению, трактуется как несклоняе- мое или как склоняемое с окончанием ноль. — И несклоняемость прилагательных автор объясняет опорой на первычные славянские слова, получившие функцио- нальные качества прилагательного, но не и морфологических (poceni — fajn). — Из славянских языков заимствованные окончания причастий имеют литератур- ный характер. 4. В с л о в о о б р а з о в а н и и обсуждается шире проблематика префиксаль- ных существительных (podsekretar), которые теперь уже общепринятые, ело- жения из сочетаний им. существительное + им. существительное (avtocesta) и сложения с нулевим интерфиксом (им. существ. + им. существ. — angoravolna, C-vitamin). Все упомянутые словообразования надо включить (также и те с нулевым интерфиксом) и в литературный язык и надо писать соединено в со- ответствии с их статусом как словосоставления, словосочетания и словосочи- нения. 5. В исследовании перенятых с л о в в статье обработано понятие цитатного слова как слова, каторое не яавляется частыю словенского литерарного языка и которое в соотвествии с этим придерживается правил языка, из которого оно перенято. Полуцитатное слово на данном уровне (чаще всего на орфо- графическом) трактуется как цитатное, а на других (чаще всего на морфологи- ческом и на орфоэпическом) как словенское. Из-за сильного натиска иностранных элементов на современный литературный язык малой нации (а также и великой, например на французский язык) статья в общем относится положительно к приспособлению этих элементов данной системе языка, а отвергает принцип увеличения инвентаря основных элементов там, где нет такой необходимости (например в словообразовании).