Cerkvene zadeve. Šolske sestre na Štajerskem. VII. Poslopje nšol. sestei" v Algersdorfu, sedež matere prednice, je kaj lepo zidovje, 2 nad- stropja visoko z mnogimi prostornimi, suažnimi in prijaznimi sobami. Sprednje stenje gledi proti mestu ftradcu, kakor da bi vabilo mladino k sebi. Zelo v sredini je kapelica posvečena bl. Devici Manji. Blagoslovili so toto hiso božjo rajni sekovski škof Otokar Marija 31. oktobra 1856 leta. Vseh ^sester" ki spadajo pod mater prednico v Algersdorfu je 86. Izmed teh je 62 z obljubami, druge so v tako imenovaneni novicijatu. V nmatiaki hiši" v Mariboru je vseh nsester" skupaj 26. Obedve matiski hiši imate odgojilnice — penzijonate, v ktere se sprejemajo deklice za poduk, kakor tudi kandidatinje, ki hočejo k družbi nšol. sester" pristopiti. Akoravno so nšol. seatre" v oziru svojega notrajnega in zunajnega društvenega življenja med seboj popolnem jednake, vendar niso tako glede svojih opravil. Delijo se v 2 dela: 1) sestre učiteljice; 2) sestie, ki se pečajo z domačirai opravki. Od deklic, ki želč v društvo nšol. sester" stopiti, se posebne za ta lepi stan potrebne lastnosti tirjajo. V ^matiški biši" v Algersdorfu so sledeče pogodbe: 1) da je deklica rojena od zakonskih stansev; 2) čisto, čednostno življenje; 3) telesno in duševno zdravje; 4) ue sme se nobeden primerljaj najti, da bi v družini bil kak ud zmešane pameti; 5) da družina ni žovasta (škrofulozna); 6) duševna zmožnost, da zamore deklica učiteljski kurs dovršiti, 7) da je ponižna, odkritosrčna, ubogljiva: lastnosti, brez kterih se samostansko življeuje ne da misliti, niti niraa obstanka; 8) potiebno prernoženje, da se zamore deklica med teiu. ko se za nriteljstvo pripravlja, z živežem in z vscm potrebnira preskrbeti: 9) da iina ob času pripravljanja za stan nsol. sester", suažno in čedno oblcko; pii preoblačea.jn še inora vložiti 70 goldinarjev za dnhovsko obleko nsol. sester^. Pri tistili deklicali, ki ne mislijo postati učiteljice so v obče jednake pogodbe za sprejem v diuštvo, izvzeniši 6. in 8. točko; morajo biti razumne in zastopne, ter vedeti praviluo pisati in brati. Deklice, ki se hočejo temu lepernu namenu posvetiti, se navadno sprejmejo med 15. in 16. letom v hišo ,,šol. sester", da se tam ločene od sveta. leži za podučevanje pripravljajo. Med 18. — 20. letom *) morajo ostre skušnje pred posvetno šolsko gosposko prestati. Na to se piipravlja pod imenom nkandidatinja". Po dobro prestani skušnji zadobi kandidatinja obleko nšol. sester" in živi odzdaj kot nnovicinjau v društvn. Novicijat ali preskušnja jc začetkoma trajala 1 leto, zdaj navaduo trpi 4 leta. Med tem časom je ,,novicinja1' pod nadzoinižtvom za to odločene ,,8estre", ki jo podučuje v duhovskem življenju. Po preteklem letu stori novicinja začasno *) s tem je popravljena pomota v 43. št. ^Gosp.", kjer je oinenjeno bilo, da mora deklica vsaj 18 let stara biti, da so k rsol. sestram" sprejmo, kor že pred temi leti lehko v hisi njihovi stanuje; v 18.—'20. lotu žo mora akušnje dokončati. obljubo na 3 leta, in po preteklih 3 letih proste obljube (vota siiuplicia) za celo življenje. — Drugi oddelek nšol. sestei" so tisti, ki se za hišna opravila odloči. One so ,,sestram'' učiteljicam popolneni jednake, le da njirn ni treba za učiteljstvo pripravljati se.- Sprejemljejo se do 26. leta v društvo. V šolah podučujejo pšol. sestre" v vseh od deželske gosposke za učilnice odločenih piedmetih. Kar pa je za deklice v šoli ,,šol. sester" še najbolj iinenitno, je to, da dobivajo tudi poduk v vsem, kar je pridni deklici, skrbni gospodinji zuati potrebno: šivati, ple4i, uajpotrebnejšo obleko napravljati, gospodinjska opravila: pri hiši, kuhi, živini itd. Po priznanju šolske oblasti zadostujejo ,šol. sestre" v poduku popolnem tirjatvam sedajnega časa. Maoga pohvalna pisma, in priznauja od strani šolskih nadzornikov, in od strani starišev, bvaležnost otrok, ki so bili od ,,šolskih sester'' izrejeni in podučeni, jih priporočujejo nad vse učiteljice za dekliško mladino. Da one leži in z večim uspehom delajo za odrejo deklic, nego ufiitelji, bo gotovo rad vsak neptistransk razsojevavec pripoznal. Ne da se tajiti njih veči veljava tudi nasproti posvetnim učiteljicam. Razloček med posvetnimi učiteljicami *) in v duhovskem društvu živečimi nsestrami" se mi zdi, kakor med dojnico in ljubeznjivo materjo. Prva dela in skrbi za otroka, ker je v taki službi, druga pa dela z materno ljubeznijo in skrbjo. Zraven tega se pa ves poduk pri nsol. sestrah" godi na krš. podlagi v smislu sv. naše vere. Ljubezen do uka, kr.š. življenja se vzbuja v niladem srcu deklic z svetliui zgledom kiš. učiteljic. Ker otroci vidijo in spozuajo, da jih ,,sestie" ljnbijo, jiiu tudi ljubezen in udanost nasproti priuesejo, njih mlada srca se odprejo za nauke, kakor glavica rože pri vzhajajočem solncu. Od tod tudi velik uspeh, ki ga imajo ,,šol. sestre" pri podučevanju otrok. Nepristranske više oblasti 80 to rade pripoznale. Kdor je bil uavzoč pri sknšnjah ,,sol. sester", bode tudi pripoznal, da emo premalo nego preveč povedali. Naj bi se toraj pravi prijatelji mladine ne ustrašili truda in žrtev, upeljati nšol. sestre"', kjerkoli se le nekoliko da. Nikakor se ne sme mrzlo gledati k temu, kdo uči mladino, iu kako se podučuje. V prvi vrsti pa je to dolžnost č. dnhovščine. Z vsemi silaiui in piipomočki, ki nara jih ozke meje šol. postav pripuščajo, se ravno duhovuiki za to potegovati morajo, da bode rešena mladina. Vzeli so nam nicer šole; in malo še manjka, da nas še niso iz tistih popolnem izsuvali: pa ljubezni do mladine, radodarnosti in skrbi za toisto nam niso ter nam tudi ne morejo vzeti. Fr. Zmazek. *) Kakor so protesfanti s svojimi dijakonisami fijaško narodili, tako se bodo tudi prod ali poznejo pri nas zgodilo s posvetnimi učiteljioami. Za poduk in odrejo otrok je nekaj več potrebno, kakor abc znati; slabe žensiie moči podpira in vzdrži le versko prepričanje. Pis.