Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della L.berta (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28-77!) Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casclla post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. 4t^ Ur NAROČNINA; četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za ino zemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru 3pedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 475 TRST, ČETRTEK 21. NOVEMBRA 1963, GORICA LET. XII. PRED SESTAVO NOVE RIMSKE VLADE USPEH POGAJANJ SE VEDNO NEGOTOV Tajniki strank odobrili programatski dokument - Delo gospodarskih izvedencev - Sporna vprašanja - Konec krize prihodnji teden? Medtem ko pišemo, se pogajanja za »sestavo sredinsko - levičarske vlade še i^iso zaključila, talko da poslanec Moro še ni, mogel dokončno sporočiti predsedniku republike, da sprejme mandat, ki mu je bil poverjen. Predstavnici štirih stranlk, ki bi morale sestavljati novo vladno koalicijo :n ki se že več dni udeležujejo pogajanj, ne dajejo časnikarjem skoraj nobenih izjav o poteku razgovorov. Tako sta minila že dva ledna, odkar je nastala vladna kriza, a še danes ni mogoče z gotovostjo trditi, da se bo ta kriza zalkjljučiila s sestavo sredinsko -levičarske vlade, v kateri b)i poleg demokristjanov, socialdemokratov in republikancev prvič po iletu 1947 sodelovali tudi socialisti. Kljub temu je o poteku dosedanjih razgovorov znano, da so politični tajniki strank odobrili programatski dokument, kji ga je sestavil poslanec Moro, potem ko je zaslišal mnenja vodstev posameznih političnih strank. Ta dokument vsebuje temeljne smernice snujoče 'se vlade in v bistvu soglaša z načeli, ki jih je Moro poudaril v izjavi, katero je dal, kakor hitro mu je predsednik republike zaupal nalogo za sestavo Vlade. NAČELEN SPORAZUM Zdi se, da je med dosedanjimi pogajanji biil že dosežen sporazum o vseh načelnih vprašanjih, in sicer tudi o tistih, o katerih se je predvidevalo, da bodo povzročali največ težav. Od teh je treba v prvi vrsti omeniti vprašanje talko imenovane »omejene večine-«, se pravi o zahtevi demokristjanov, naj se bodoča vlada jasno razlikuje od komunistov in naj nače/lno zavrne kakršnokoli obliko sodelovanja s 'komunistično parlamentarno skupino. Ta problem od ‘blizu zadeva, kot znano, socialiste, ker je njjihov zadnji kongres sklenil, da bodo socialisti tudi v bodočnosti imeli s komunisti »posebne odnose«, čeprav je bilo na kongresu hkrati poudarjeno, da se socialisti od komunistov globoko razlikujejo taiko glede končnih ciljev svojega političnega boja kot glede načina in sredstev za dosego teh ciljev. Glede že omenjenega vprašanja »omejene večine« so tudi socialisti, oziroma njih vodstvo sprejeli, kot se zdi, Morovo razilago, iki pa v bistvu soglaša s tem, kar je na kongresu izjavil Menni, češ da je nastajanje vladnjh večin in opozicionalnih manjšin bistven element parlamentarne ,in demokratične igre, kar nikakor ne more predstavljati diskriminacije za nikogar. ZUNANJA POLITIKA Drugo načelno vprašanje, 'ki bi utegnilo povzročati težave pri sestavi nove vlade,' je zunanja politika. Moro je že v svoji1 prvi izjavji po sprejetju mandata poudaril, | da mora zunanja politika nove vlade temeljiti na atlantskem zavezništvu, ki ga je Italija svobodno sprejela. Pristavil pa je, tla mora nova v^ada sprejeti tudi vse posledice, iki iz tega zavezništva izhajajo. Socialisti so sicer na svojem 'kongresu poudarili, da mora Italija tudi v bodočnosti ostati zvesta sklenjenemu zavezništvu, vendar so se fejaivilji proti ameriškemu načrtu o tako imenovani večstranski jedrski sili, to je o načrtu, da bi vse države — članice atlantskega pakta razjpOlagale s skupnim jedrskim orožjem, ki bi bilo tudi pod skupnim poveljstvom. Izvedba tega načrta bi po eni strani res onemogočila, da bi posamezne države v okviru zavezništva samostojno razpolagale z jedrskim orožjem (trenutno je pri tem prizadeta predvsem Francija), a b^ po drugi pripomogla, da bi pri tem vprašanju imela svojo besedo tudi Zahodna Nemčija, čemur pa socialisti odločno nasprotujejo. Kako so ali bodo na pogajanjih to zapreko odstranili, ni natančno znano. Komunistični tisk, ki ima, kot je razumljivo, vso korist, da se poga- janja razbijejo, piše, da je Nenni tudi pri tem vprašanju »kapituliral«, to je, da jo sprejel stališče ostalih strank. Hkrati posredno poziva levo socialistično opozicijo, naj proti Nenniju odločno nastopi. Komunisti nadalje tiho računajo na razprtje v sami socialistični večinski struji ter upajo, da se bo ponovilo, kar se je zgodilo v letošnjem juliju, ko so Nennijevi prijatelji in ožji sodelavci zavrnili sporazum, ki ga je z ostalimi sredinsko-- levičarskimi strankami sklenili njihov voditelj. DEŽELE Ker gre za sestavo koalicijske vlade in so zato kompromisi neizogibni, bi ne bilo nič čudnega, če bi se izkazalo, da so socialisti pri tem vprašanju popustili, a hkraiti dosegli, da so demokristjani odstopili od svojega stališča glede ustanovitve dežel. Demokristjani so namreč doslej zahtevali, naj se socialisti slovesno obvežejo, da ne bodo v samoupravnih deželah ustanavljali skupnih vtlad s komunisti, češ da je to prvi pogoj za izvedbo 117. člena ustave. Socialisti pa trdijo, da se izv,edba ustave ne more politično pogojevati, zaradi česar tudi ne morejo sprejeti zahteve demokristjanov. V resnici pa so za sociajliste odločilne notranje razmere v stranki, oziroma dejstvo, da Zlasti v srednji Italiji socialisti in komunisti skupno vladajo ne samo v mnogih občinah in pokrajinah, temveč skupno vodijo tudi mnoge gospodarske ustanove ir zadruge. Težave zaradi kmetijstva, urbanistike, šolstva Poleg političnih voditeljev so se ves tal čas sestajali tudi gospodarski izvedenci po- j sameznih strank, kateri so imeli nalogo,1 da sestavijo gospodarski program bodoče vlade. Vsakomur je seveda jasno, da je de-1 lo teli izvedencev izredno važno, mo rdi ! važnejše od tistega, ki ga opravljajo tajniki strank. Tudi kar zadeva gospodarski program vlade, je bil, kot se zdi, dosežen sporazum. Nepojasnjene so baje ostale le nekatere točke, katerih rešitev je bila poverjena političnim vodstvom. Izvedenci niso baje rešili vprašanja kmetijstva, pri čemer pride predvsem v poštev preosnova Združenja kmetijskih konzorcijev (Federconsorzi), vprašanja urbanističnega zakona in vprašanja zasebnih šol. Kar zadeva združenje kmetijskih konzorcijev, se vsi sicer strinjajo, da je tu ne- ka reforma potrebna, vendar se demokristjani pod pritiskom skupine poslanca Bo-nomija, ki je doslej imela izključno besedo pri tej važni gospodarski ustanovi, upirajo zahtevi, naj se združenje decentralizira, tako da bodo imeli posamezni pokrajinski konzorciji večjo avtonomijo in se hkrati spremenili v nekakšne zadruge, pri katerih naj imajo besedo vse tiste ustanove, ki se bavijo s kmetijstvom in s kmečkim vprašanjem, pri čemer niso izključeni sindikati. Bonomi in prijatelji iz Zveze neposrednih obdelovavcev zemlje, ki imajo po zanesljivih računih zaslugo, da za Kršč. demokracijo glasujejo okrog 3 milijoni volivcev, pa trdjijo, da bi takšna reforma imela prav kmalu za posledico, da bi komu- RADIO TROT A • NEDELJA, 24. novembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 S pesmijo po Slovenskem; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmaljše: »Blisk nad Pacifikom«, pustolovska zgodba (Dušan Pcrtot), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem;- 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.30 Radijska novela — Giuseppe Berto: »Osvojitev Lune«; 18.30 Kino včeraj in danes; 21.00 Iz slovenske folklore — Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Svetniki, križarji in romarji«. • PONEDELJEK, 25. novembra, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Iz slovenske folklore — Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Svetniki, križarji in romarji«; 18.00 Glasovi iz narave (Tone Penko); 18.30 Skladbe za kvartete in kvintete; 19.15 Radijska univerza — Sveta brata Ciril in Metod — V. BeliČič: »Staroslovanski jezik svetih bratov'«; 20.30 Richard Strauss: Kavalir z rožo, opera v treh dejanjih. Približno ob 21.40 Opera, avtor in njegova doma (Gojmir Demšar). • TOREK, 26. novembra, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Italijanščina po radiu ; 18.30 Sodobna italijanska simfonična glasba; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Parada orkestrov; 21.00 Pregled italijanske dramatike (Josip Tavčar in Jože Peterlin); 21.45 Slovenski solisti — Koncert mezzosopranistke Dane Ročnik-Holz, pri klavirju Gita Mally. No sporedu so samospevi Nicvviadomskcga, Szymanov-skega in Novaka. • SREDA, 27. novembra, ob: 11.45 Folklorni mozaik; 12.15 Brali smo za vas; 13.30 Pol stoletja melodij; 18.00 Znanstveni leksikon; 19.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije; 19.15 Higiena in zdravje; 21.00 Simfonični koncert beneškega orkestra »La Fenice«. Približno- ob 21.25 Iz pesniških gajev: »Evgenij Jevtušenko« (Filibert Bcnedetič). • ČETRTEK, 28. novembra, ob: 12.15 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič); 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert; 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu (Martin Jev-nikar); 21.00 »Skupno stanovanje«, komedija v treh dejanjih (Dragutin Dobričanin), igrajo člani RO-. • PETEK, 29. novembra, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo jc nekoč . .. Venec pravljic, pripovedk, legend. »Zlata ptica« (Jurij Slama): 18.30 Solisti Julijske krajine in Furlanije; 19.15 Radijska univerza — Leonida Rosino: Vesolje okrog nas: »Poscjanost zvezd«; 20.30 Gospodarstvo in delo (Egidij Vrša j); 21.00 Koncert operne glasbe. Približno ob 21.30 Misli in nazori. ■ SOBOTA, 30. novembra, ob: 11.45 Jugoslovanski pevci in orkestri; 12.15 Podobe iz narave; 14.40 Pesmi za duete; 15.30 »Cvetje v jeseni« (Ivan Tavčar - Jože Peterlin), igrajo člani RO; 17.20 II. Vatikanski koncil; 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — V. Beličič: »Zapiski belih menihov v Stični«; 19.15 Družinski obzornik; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Zbor »Jacobus Gallus«, ki ga vodi Ubald Vrabec; 21.30 Vabilo na ples; 23.00 Sodobna simfonična glasba. TBDENSKI KOLEDARČEK 24. novembra, nedelja: Janez, Ivan 25. novembra, ponedeljek: Katarina, Katja 26. novembra, torek: Konrad, Rado 27. novembra, sreda: Bernard, Valerija 28. novembra, četrtek: Jakob, Radivoj 29. novembra,petek: Vinko, Demetrij 30. novembra, sobota: Andraž, Hrabroslav SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V ponedeljek, 25. t. m„ ob 20.30 — premiera, v torek, 26. t. m., ob 20.30 — ponovitev v Avditoriju v Trstu Girolamo Gigli »DON PILONOVA SESTRICA« Igra v petih dejanjih Prodaja vstopnic od petka, 22. t. m. dalje, v Tržaški knjigarni, Ul. Sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. V sredo, 27. t. ni. ob 20.30 v Prosvetnem doinu na Opčinah »DON PILONOVA SESTRICA« H Uspeh pogajanj (Nadaljevanje s 1. strani) nisti dobijli glavno besedo v vseh konzorcijih. Hkrati opozarjajo, da gre pravzaprav za komunistično zahtevo, ki so jo socialisti proglasili za svojo. Javnost zato zanima, kako bodo na pogajanjih ta kočljivi problem rešili. Glede urbanističnega zakona se izvedenci niso mogli zediniti o vprašanju odškodnine za gradbena zemljišča in o vprašanju razlaščevanja teh zemljišč. Pravica do raz-laščevanja je načelno priznana občinam in pokrajinam. Nerešeno je končno ostalo vprašanje zasebnih šol, oziroma vprašanje finansiranja teh šol. Socialisti namreč poudarjajo, da se ta problem države ne tiče, medtem ko si demokristjani prizadevajo, da bi tudi zasebne šole postale, kar zadeva finančna sredstva, enakopravne z državnimi. Po zadnjih vesteh je vprašanje sestave sredinsko - levičarske vlade še vedno odprto, ker socialistično vodstvo še ni odobrilo sporazuma, kj je bil dosežen med voditelji štirih strank. Poleg vodstva stranke morajo o sporazumu sklepati še osrednji odbor in parlamentarci, zaradi česar danes še ni Cerkveni zbor Na 69. glavnem zasedanju vatikanskega koncila so se zopet razvila živahna razpravljanja. Sprožilo jih je vprašanje odnosov med katoliško Cerkvijo, nekrščanski-mi veroizpovedanji in zlasti Judi. Nekateri koncilski očetje so namreč predlagali, naj bi ne zvračali krivde za Kristusovo križanje samo na Jude, ampak na ves grešni svet. Na zborovanju so se pa zlasti vzhodni škofje, ki žive ob robu mohamedanskega in arabskega sveta, uprli predlogu, češ da ni sedaj primeren čas za to vprašanje. Arabci bi utegnili videti v naklonjenosti do Judov politično ost proti sebi. Obenem bi pa prav to oviralo misijonsko delo mecl drugimi nekrščanskimi narodi. Pri tem vprašanju se je dvignil tudi nemški kardinal Bea, ki je z ostrimi izrazi obsodil nacistično gonjo proti Judom in njegovo zlo-činsko usmrčevanje milijonov nesrečnih žrtev. V zvezi z vprašanjem verske svobode in ekumenizma je povedal ameriški kardinal Ritter nekaj zanimivih misli. Verska toleranca temelji na popolni svobodi verskega udejstvovanja, na vrednotah človekove o-sebnosti, na nedotakljivosti njegove vesti in na popolni neupravičenosti državnih oblasti, da bi posegale v cerkvene zadeve in da bi odločale, kako naj s*e razlagajo evangeljske resnice. Kardinajl Quimtero jz Venezuele je ta izvajanja izpopolnil. Za cerkveni razlkol v 16. stoletju so bili krivi po njegovem mnenju tudi cerkveni krogi. Pri pobijanju protestantizma so večkrat pozabljali na zapoved ljubezni do bližnjega; prav ta je pa podlaga- za združenje ločenih bratov. Dolge, a temeljite razprave že nekoliko ovirajo potek cerkvenega zbora. Slišijo se glasovi, da bo dajl papež sam še pred koncem letošnjih zborovanj navodila, kako naj bi se razprave na koncilu pospešile. še vedno negotov mogoče predvidevati, kdaj se bo vladna kriza zaključila. Sličen položaj je tudi v demokristjanski stranki, kjer so desničarji pridno na delu in skušajo preprečiti sporazum. Celotna zadeva se bo torej predvidoma razrešila šele prihodnji teden. —0— Nemirni Irak V starodavni deželi Mezopotamjiji ali v sedanjem Iraku so na dnevnem redu revolucije kot v srednjeameriških republikah. V začetku leta je prišla na oblast socialistična stranka Baath. Začela je pa vladati sam osi 1 no in je krenila močno na levo pod vodstvom ministra El Saadija. Nastopala je tudi proti egiptovskemu predsedniku Nasscrju, 'ki hoče narediti iz Egipta, Sirije in Iraka močno arabsko zvezo. V začetku tega tedna so nasprotniki Baath - stranke pod vodstvom državnega predsednika Abdel Salam Arifa naredili temeljilo čistko. Po enodnevni revoluciji, ki je zahtevala okrog 200 mrtvih, so razpustili, stranko, njeno oboroženo milico in pozaprli večino njenih voditeljev. V ozadju iraških sporov je pa seveda še vedno črno zlato ali nafta, ki je v rokah inozemskih družb. BEVKOV VEČER V sredo zvečer se je pisatelj France Bevk po dolgem času zopet oglasil v Trstu in Gorici. Ta je pravzaprav njegova druga domačija. V prostorih tržaškega Slo-venskega kluba in goriškega društva »Simon Gregorčič« je predavali v žiivri in zbrani besedi o samem sebi, o svojem razvoju kot slovenskega pisatelja. Orisal ni samo svojo umetniško pot, marveč je razglabljal tudi o sodobnem slovstvu, kritiki in umetnikovem delu za ljudstvo. Obeh predavanj se je udoležPo lepo število občinstva, ki je z izrednim zanimanjem poslušalo svojega rojaka. KAJ BO Z NAMI! Predsednik Kennedv je govoril v ponedeljek na 50. obletnici ameriške letalske službe za civilne potnike. Povedal je tudi novost, ki je vse navzoče kar zaprepastila. Amerika ima namreč v načrtu talka /letala za civilno letalsko službo, ki bodo švigala skozi ozračje s hitrostjo 25.000 kilometrov na uro. Okrog in okrog sveta bomo torej prišli že v dveh urah. Taka hitrica postaja pravzaprav že — nepotrebna. "j" Josip Fišer Tik pred zaključkom lista nam je dospela vest, da je v tržaški bolnišnici iznenada umrl Josip Fišer, član Slovenskega gledališča v Trstu. Bilo mu je 61 -let. Menda ni tržaškega Slovenca, ki bi ne poznal tega igralca, saj j/e takorekoč do svoje smrti živel v tesni povezanosti z našim gledališčem in z odrsko umetnostjo sploh. Slovensko gledališče v Trstu, kateremu je pokojnik pripadal od njegove obnovitve v letu 1945, je zgubilo izredno požrtvovalnega in nadarjenega člana. Naj mu sveti večna krč. Sorodnikom in gledališkemu ansamblu izrekamo globoko občuteno sožalje. Med Italijo in Jugoslavijo: Trgovinska izmenjava januar - september 1963 V obdobju januar - september 1963 je imela Jugoslavija v trgovinski bilanci z Ital)ijo prebitek 11.070 milijonov deviznih dinarjev, medtem ko je imela v istem času lani primanjkljaj 3.609 milijonov dinarjev. Jugoslovanski izvoz je veljal 35.244 milijonov dinarjev ali 75% več kot v ustrezajočem lanskem času, uvoz pa 24.173 milijonov dinarjev ali le 1,8% več. Celotni izvoz Jugoslavije v prvih 9 mesecih iletos je znašal 168.309 milijonov dinarjev, kar je 18,37% več kot do konca septembra lani. Izvoz v Zahodno Nemčijo se je dvignil za 23%. Delež Skupnega ev-ropsikega tržišča v jugoslovanskem izvozu je napredoval od 27,3 na 35%. Med članicami SET-a je Itallija prva, do katere ima Jugoslavija zunanjetrgovinski prebitek. Statistiki pa opozarjajo, da jugoslovanski izvoz v drugji polovici leta nazaduje. V prvih 6 meseoith iletos je naenreč napredoval za 26%, v juliju v primeri z istem lan- DEJANJA, NE MILOŠČINA! V Rimu zboruje te dni mednarodna organizacija za kmetijstvo in preživljanje ali FAO. Zbrali so se zastopniki 104 držav z vseh kontinentov. Predsedoval je predsednik afriške države Tanganike Nyerere. V uvodnem govoru je razvil načrt, kako bi bilo treba v svetovnem merilu pobijati revščino in nuditi zadostno hrano milijonom napoj lačnih ljudi. FAO bi morala dobiti od vseh držav na svetu pooblastilo za načrtne smernice v tem smislu. Bogate države bi morale nuditi revnim pokrajinam ves odvišen živež, ne na trgovski način, marveč obvezno. Revščina se ne more odpraviti z miloščino, je zaključil Nyerere, marveč z dejansko in obvezno pomočjo. Lepe besede, samo v današnjem svetu težko uresničljive. DANTE V FURLANŠCINI Furlanščina se vedno bolj uveljavlja kot samostojen jezik. V njem je napisanih že dosti izvirnih del in veliko število prevodov (iz tujih 'književnosti. Tem se bo pri družil ta teden še prevod »Pekla« iz Dantejeve »Božanske komedije«. Prevod je priredil furlanski pesnik Giso Fior. ŠOLSTVO NA JUŽNEM TIROLSKEM število nemških srednjih šol na Južnem Tirolskem se je letos povečalo. Vlada je odobrila enajst novih srednjih šol, deloma popolnih, deloma nepopolnih. Ko bo izveden predvidevani celotni šolski načrt, bo imela nemšika manjšina na Južnem Tirolskem okrog 40 srednjih šol. Dostavljamo, da konča tam vsako leto približno 4500 učencev ljudske šole in računajo da bo znašal dotok na srednje šole približno 3200 učencev. Te številke objavlja Avstrijska poročevalska služba. Zanimivo bi jo bilo poslušati tudi, ko bi podala sliko o sedanjem stanju slovenskega šolstva na Koroškem. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni uredniik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 jSkim mesecem 21%, v avgustu le za 11%> in v septembru je celo nazadoval za 9% v primerii z lani. Nekateri dolžijo za padec izvoznega ritma povečanje notranje potrošnje. Zmanjšanje potrošnje pa bi pomenilo znižanje življenjske ravnii, ki v Jugoslaviji že tako še nji dovolj visoka. Zaradi tega je treba iskati rešitev v odpravi ustrojnih napalk, ki so v jugoslovanskem trgovinskem in vajlutnem sistemu. Poleg ustrojnih napak je treba, kot opozarjajo jugoslovanski gospodarski krogi, povečati pozornost znižanju proizvajalnih stroškov 7 boljšim izkoriščanjem notranjih rezerv v podjetjih, to je z boljšo organizacijo, s polno uporabo kapacitet ter z dvigom delovne storilnosti. —0— ŠE O AMERIŠKEM ŽITU ZA ZSSR V 'kmetijskem in političnem Okviru vlada še vedno zanimanje za prodajo ameriškega žita Sovjetski zvezi. Osrednji odbor sovjetske komunistične stranke bo iime)l 9. decembra posebno zasedanje, na katerem bodo raizravljaljii o kmetijski krizi ter o povečanju uporabe umetnih gnojil. Sovjeti sc prisiljeni postaviti na glavo dosedanjo kmetijsko politiko ekstenzivnega obdelovanja z oranjem 'ledin v Aziji ter se bodo po zahodnem zgledu lotiili intenzivnega pridelovanja z uporabo strojev, umetnih gnojiil in znanstvenih izsledkov. Moke in kruha v Sovjetski zvezi dalije primanjkuje ter sta tako rekoč racionirana. Slednje zaradi tega, ker ima slehernik formalno pravico do 2 kg kruha ter tisk vsak dan objavlja poročila o kaznovanju prekupčevavcev in špekulantov, 'se pravi o črni borzi, ki spominja na vojne čalse. Po drugi strani je intenzivno kmetijstvo v Združenih državah doseglo takšno stopnjo, da bodo Amerikanci v prihodnjih 20 letih zmanjšali orno površino za nadaljnjih 20 milijonov hektarov. Na odvečnih zemljiščih zidajo tovarne za predelavo kmetijskih pridelkov ali turistične im športne servise, s katerimi se okorišča kmečko pre-bivavstvo. 250 milijard izmenjav Italija in Sovjetska zveza sta prejšnji teden podpisali v Moskvi trgovinski sporazum v znesku 400 milijonov dolarjev ali 250 milijard lir, ki je doslej največji v izmenjavi med obema državama. Veljal bo za obdobje 1964/1970. Sovjetska zveza bo dobavila Državni družbi za ogljikovodike ENI 25 milijonov ton surovega petroleja. V zameno bo Italija izvažala v Sovjetsko zvezo stroje za petrolejska vrtanja, cevi, sintetični gumi, kemična gnojila ter volnene izdelke. Pogodba, katero je ENI podpisal v Moskvi, bo po eni strani koristila uravnoveše-nju italijanske trgovinske bilance z izvozom izdelkov te družbe in drugih jitalijansikih podjetij ter po drugi strani povečanju različnosti dobavnih virov energetskih surovin, katere mora Italija večinoma uvažati. Na ta način bodo tudi čim bolje izkoristili petrolejske čistilnice v Italiji. Italijanska vlada po zgledu drugih evropskih držav veča trgovino s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnimi državami. Z novo pogodbo pa se ne bo povečal odstotek sovjetskih dobav v petroleju, katerega uporablja ENI. Lani je ta odstotek znašal 37,3, letos se bo zmanjšal na 30,9 in v letih 1964/70 bo nihal med eno tretjino ter eno četrtino. Nad 50 odst. svojih potreb bo ENI kril's petrolejem s Srednjega vzhoda. S POMOČJO OZN V ustju Neretve, reke v Hercegovini in Dalmaciji, bodo prihodnje leto pričeli obsežna melioracijska dela, ki bi morala postati vzor za regulacijo podobnih področij v drugih delih sveta. Načrte so izdelali strokovnjaki Jugoslavije in Združenih narodov ter pri finansiranju sodeluje posebni sklad mednarodne organizacije. Dela bodo trajala 4 leta. 2.000 ha mislijo zasaditi z agrumi (mandarini), 600 ha z vinsko trto ter 400 ha s povrtnino, ki naj bi zaradi prekopov in sredozemskega podnebja rasle vse leto. S tem se bodo okoristili številni gostinski obrati v Dalmaciji ter bi se morale naložbe 18 milijard dinarjev rentirati že v enem letu, ker je takorekoč brez. primere med sistemi te vrste v svetu. Beg iz civiliziranega sveta Mailokdaj se sliši, da bi se ljudje naveličali civilizacije s parnimi lonqi, najlonskimi nogavicam^, raketnimi leta|lii in piščanci v škatlah. Pa vendar se je zgodilo nekaj podobnega prav prejšnji teden, ko je okrog 300 oseb obrnilo hrbet vsem modernim pridobitvam ;in se je raje vrnilo v primitivno življenje na masotnem atlantskem otoku Tristam da Cunha. Vulkanski otok je odkril več kot pred 400 leti španski admiral iin mu je dal ime kar po sebi. Ljudje so ise pa na tistemi otoku nasolili šele leta 1815, ko so Angleži privedli Napoleona v ujetništvo na otok Svete Helene, ki štrli [iz morja kakih 2000 kilometrov bolj južno. V strahu, da ne bi Napoleon spet kaj podobnega ne nakuhal kot eno leto poprej, ko je ušel iz zastražene Elbe, so Angleži 'postavili na otoku Tristan de Cunha vojaško posadko. Po Na- poleonovi smrtji je vlada razpustila vojaško posadko. Vojaki so pa ostali na bujnem otoku, pripeljali 'so si celo neveste s Svete Helene in srečno živali daleč proč od sveta. Niso potrebovali denarja ne poznali davkov, o vojnah so le od daleč nekaj slišali, za novice so pa zvedeli vsako leto dvakrat, ko je pristala na bregu poštna ladja s potrebščinami in naložila kože, ribe in druge pridelke srečnih otočanov. Prišlo pa je drugače. Jeseni leta 1961 je začel vulkan na otoku silovito bruhati. Lava se je valila proti prijaznim vasicam ob oba'i. Vlada je prisilno izselila vse prebi-vavce, ki so morali v naglici zapustiti svoje imetje in živino. Otočane je naselila v lepih in udobno opremljenih naselbinah pri Southsaptonu v Južni Angliji. Vsem mo- TRŽAŠKO PRISTANIŠČE V KRIZI , Zelo se je skrčil zlasti promet s češko-Clani parlamentarne komisije za promet, slovTašlf' Madžarsko ter Avstrijo, za katere in pomorstvo so pred dnevi obiskali Trstja Trst nekoč veljal za glavno luko. V pr- . • -i- vem polletju 1963 se je promet s rtemi dr- kier so se seznanili s položajem, v 'katerem! „ . , c , • • i , . , . y, , zavami zmanjšal za 15% v primeri z lam se nahaja tržaška luka. Senatorji m po- . n j . .. >'n s samo Avstrno kar za 47,9%. Po drugi s anci so imeli razgovore s predstavniki . . . , . ’ , ^ e oblasti, z upravitelji luke in Javnih skla-1strani 'Pa J? zanimivo, da je Reka znatno dišč, z zastopniki Trgovinske zbornice in ■ P^a svoj promet prav z omenjeni \ . , . .i • državami (v prvih /letosniih 6 mesecih s ciugimi gospoc ars venii . .... j samo Avstrijo za nič manj kot 100,9%). Kot znano je tržaška lulka v rizi, a j Značilno je nadalje, da je tudi Hamburg najbolj zgovorno izhaja iz statisti np po- zajjeigjjj[ v ,prvem polletju .letos 19,2% več datkov o prometu. V prvih devet.meseci prometa ,s Češko, Madžarsko in Avstrijo letos je blagovni promet znašal Skupno. 3 kot y -stem obdo5ju lani milijone 714 tisoč ton ter je Ml za , ’n pQ izjavali tržaških gospodarstvenikov se manjš|i kot v istem času lam. To je 'toliko . tranz[tni ipromet usmerja na Reko, zlasti bolj pomembno, ker je promet vseh itali- > zaradi ,tega_ ker so tu nižje tarifje (za 40% janskih ''uk v obdobju januar-avgus °' nižje kot v Trstu). Zato predlagajo vrsto segel 68 milijonov ton in je^ za % preše- u^repOV v kori,st tržaške luke. V ta namen gel lansko raven v enakem casu. J jo posebna študijska komisija sestavila za- Zaradi svoje geografske lege tržaško lu- j konski osnutek, ki ga bo Trgovinska zbor-ko predvsem zanima tranzitni promet, se nica poslala v Rim o s katerim je bila pravi natovarjanje |in ra tovarjanje blaga, seznanjena tudi parlamentarna komisija, namenjenega v tuje države. Toda pri tem, ki je te dni obiskala Trst. mora Trst biti oster konkurenčni boj s ( •pristanišči drugih držav, predvsem pa z Roko. Ta je namreč v prvih letošnjih 9 Mavhinje: mesecih zabeleži,la 1 m.ilijon 607 tisoč ton SMRT ZASLUŽNEGA ŠOLNIKA tranzitnega prometa, s čimer jje prvič vi .tv., zgodovini potolkla Trst, ki je v istem ča-1 V nedeljo smo ob veliki udeležbi doma-C letos imel le 985.285 ton tranzitnega pro- činov položni k večnemu počitku na mav- liinjskem pokopališču 82-letnega upokojenega učitelja Viktorja Škofa. Pokojnik je ” ' ; bil naš ožji rojak in je v svojih mladih Tržaški mestni svet: k‘lih učitaljeval v Mavhinjah, 'kjer se ga ZARADI PLINA: 222 SMRTNIH PRIMEROV starejši vaščani še vedno spominjajo. Za V 7 LETIH icasa fašističnega režima je bil, kot vsi slo- venski učitelji, premeščen v notranjost dr-Na torkovi sejii tržaškega občinskega^ s»'c- ^ave, kjer je nadaljeval s svojim poklicem, ta je bila ustanovljena posebna komisija, pQ osvoboditvi se je pa vrnil v svoje rodne ki ima nalogo, da prouči, a'|i je možno \ |craje jn tajnik v rojanskem didaktič Trstu namestiti nove naprave, katere naj nem ravnateljstvu do upokojitve, omogočijo razstrupiitev mestnega plina. Iz Svoja zadnja leta je preživel v Vižov-uradnih podatkov izhaja, da je 222 oseb y ] e t i h 1952-56 je bil občinski sveto- od leta 1956 do danes zgubilo življenje za- vavec jn se ^jvo zanimal za upravne pro- radi plina. O svojih zaključkih bo komi- ^leme občine. Več let je nadalje bil član sija poročala občinskemu svetu. I občinske podporne ustanove. Zaslužnemu Pristojni odbornik je poročal o nalez- šo'mjku naj sveti večna luč. Hudo prizade-r ljivih boleznih, pri čemer je poudaril, da (| družini izrekamo globoko občuteno so-sc v Trstu od 1. oktobra do 15. novembra *alje, kateremu se pridružuje tudi ured- zabdežih 222 prim.erov šlkrlatinke, med- n;§tvo Novega lista, tom ko je bilo lani v istem času le 22 primerov. Na seji je bijlo tudi govora o stanovanjski krizi. V tej zvezi je bilo ugotovljeno, j da je še vedno potreben poseg občinske, uprave. Občina bo izvedla načrt, ki pied-videva zgradnjo 74 stanovanj pri Sv. M. M. , Spodnji. Svetovavci so končno odobrili več j sklepov upravnega odbora, ki zadevajo vprašanja redne uiprave. c SU meta. Prečnik: POKOPALI SMO VZORNO MATER Na šempolajskem pokopališču smo pred dnevi položili v grob gospo Marijo Šušteršič, roj. šemec. Pokojnica je bila pridna gospodinja in dobra mati. Ko ji je vojna vihra iztrgala moža, ni klonila, temveč prevzela nase vso skrb za družino. Naj v miru počiva. Sinovom, zlasti učitelju Srečku in zdravniku dr. Maksu, izrekamo prijatelji in znanci globoko sožalje. Izrazom sožalja se pridružuje tudi Novi list. NOVA POGODBA ZA GRADBINCE Pri minisrstvu za delo v Rimu so podpisali sporazum za novo kolektivno delovno pogodbo gradbincev. Na tukajšnjem ozemlju se tiče 9.000 delavcev. Tako so srečno zaključili pogajanja, ki so se nad 5 mesecev menjavala s stavkami. Nova pogodba bo začela veljati 1. januarja 1964 ter so njene glavne točke naslednje: povišanje tabelarnih minimov za 10° o, sprememba parametrov, skrčenje .delovnega tedna na 46 ur in s I. januarjem 1965 na 45 ur, proizvajalna nagrada od 1 do 9°, o po pokrajinah, povišanje prispevkov za gtad-binske blagajne, povečanje odpravnine na 7 ur za mesec ter izboljšanje člena o zapustitvi službe. KDO IMA PRAVICO DO LJUDSKIH STANOVANJ Vlada je odobrila odlok, s katerim je nakazala za delavska stanovanja 360 milijard lir na podlagi zakona z dne 14. februarja 1963. Za prvo tri-letko je namenjenih 300 milijard, 60 milijard pa kot predujem na naslednje triletne načrte. Od omenjene vsote bo dežela Julijska krajina-Furlanija dobila 5.676 milijonov lir. Nadaljnjih 1.135 milijonov bo odpadlo na gradnjo hiš za uslužbence podjetij, in ustanov, ki so pripravljene antici-pirati sredstva za zidavo. Bistvene točke deset le tke. ki je nasledila program ustanove 1NA-CASA, so naslednje: Stanovav-;i INA-CASA (na podlagi najemnine ali odkupa) ;ma;o možnost, da stanovanje takoj prepišejo na svoje ime ter plačujejo obroke proti vknjižbi dolga na hišo. Prošnjo za dodelitev novih ljudskih stanovanj je. treba predložiti krajevnemu Uradu za delo (Uf-licio di lavoro). Pravico do nakupa stanovanja ali do posojila za gradnjo imajo delavci in uradniki, ki so plačali vsaj en mesečni prispevek v stanovanjski sklad, delajo ali vsaj prebivajo v kraju ali bodo dvigniti potrošnjo — otroci v šo- li naj dobijo za malico sadje, sadne sokove itd., itd., a vse to nič ne pomaga, dokler je blaga preveč. Potrošnja sadja se ne da vsiliti in pridelovanje mora biti odvisno od povpraševanja. V Ferrari in v Emiliji so pa pretiravali z višanjem proizvodnje sadja, posebno jabolk, in zato je nastala kriza preobilja. Niso računali z dejstvom, da razvijajo tudi druge države svoje sadjarstvo in da je pri večini držav glede sadja težnja avtarhije, to je kritja domače potrošnje z domačo proizvodnjo. Naši kmetje sejejo pšenico navadno po koruzi, ki zemljišče zelo izrabi. Vrh tega sejejo navadno med pšenico še deteljo. Upoštevati moramo nadalje, da naše njive nimajo posebnih naravnih zakladov rodovil-tosti, saj vse kemične preiskave naše zem-ije pravijo, da je v njih malo temeljnih redilnih snovi, to je dušika, fosforne kisline in kalija. Zato moramo naše njive obilno gnojiti, njive za ozimno pšenico — iz zgoraj navedenih razlogov — še bolj. redvsem moramo obilno gnojiti že pred setvijo. Na splošno se sicer odsvetuje gnojenje z naravnim, to je hlevskim gnojem, češ da je tega vedno premalo za setev koruze. Nekoliko dobro dozorjenega hlevskega gnoja pa kaže vendar raztrositi oziroma podorati pred setvijo pšenice, ker tako vnesemo v zemljo poleg gnojilne moči tudi še druge činitelje, ki zvišajo vpliv gnojenja. I Torej bomo pred setvijo podorali na površino vsake furlanske njive (3660 m-) približno 50 stotov dobrega hlevskega gnoja. Tega bomo dopolnili z dvema stotoma su-perfoslata in enim stotom kalijeve soli. Vsa ta gnojila podorjemo pred setvijo in to gnojenje smatramo kot temeljno. Kakor hitro se bo mlada setev pokazala -- vsaj v TUDI LONČNICE TRPIJO LAKOTO Vsako živo bitje potrebuje za svoj razvoj hrano. To je jasno, a prav mnogim ne. Pa ti pride mestna gospa z listom aralije ah kakšne druge rastline in se čudi, da njena aralija začenja hirati, da se na listih pojavljajo razne pege in podobno. Vse pregledaš in Izprašaš, a vzroka ne ugotoviš. Končno vprašaš, koliko časa ima dotično rastlino? »Dobila sem jo od prijateljice iansko pomlad!« Na nadaljnje vprašanje, ali je zemljo zamenjala ali kaj gnojila, odgovori: »Kaj, tudi to je potrebno?« Potem pa razume, da so tudi rastline lačne in potrebujejo hrano tako kot mi. Lončnicam premenjaj zemljo vsako leto in jim vsaj frikraT na leto v enakih razdobjih pognoji. Zadostuje vsakokrat po ena žlica mešanega gnoja (Perlof itd.) na navaden lonec: malo zemlje odstrani, raztrosi gnojilo in odstranjeno zemljo zopet raztrosi vrhu gnojila ter zalij navadno, kot drugače zalivaš. IZREDNA LETINA OLIV Letošnje oljve so na drevesih goste in skoraj brez črva olivne muhe. Tega pa ni mogoče pripisali samo škropljenju z »ro-gorjem«, marveč je moral delovati tudi kakšen najezdnik, to je naravni sovražnik olivne muhe. Predvidevajo, da bo znašal letošnji pridelek olivnega olja nad 4 milijone stotov nasproti lanskim trem milijonom. Država misli kupiti 500.000 stotov olja in s tem vzdržati ceno. ZGODNJE BRESKVE Z RUMENIM MESOM Drugo leto bodo na trgu prve zgodnje breskve z rumenim mesom, ki bodo nadomestile dosedanje z belim, zlasti »majski cvet« in podobne. Nove sorte so bile uvožene deloma iz Francije, deloma iz Amerike. V Italiji so jih največ pocepili v okolici Cesene (pokrajina Forli) in upajo, da se bodo obnesle. decembru — ji moramo zopet takoj gnojiti. Tedaj raztrosimo po površnii vsake njive 10 od 15 kg enega izmed solitrov: apnenega (nitrate cajcio), čilskega (nitrato soda) ali amonijevega (nitrato ammonico). Konec januarja bomo to gnojenje ponovili. Zadnje gnojenje ozimne pšenice izvedemo konec februarja do srede marca tik pred stebličenjem. Takrat raztrosimo po površini furlanske njive po en stot gnojila, ki je sestavljeno iz 3 glavnih oziroma temeljnih sestavin (dušik, fosfor, kalij). —0— ZAHVALNICA Vsako leto se moramo Bogu zahvaliti za letino: če je bila dobra, ker je bila taka; če je bila slaba, pa zato, da ni bila še slabša. V Italiji je bila letošnja letina v primerjavi z lansko takale: Manj 'kot lani je biio pšenice za 18%, mesa 10, mleka 8, riža 13, vina 10, mandljev pa za 40%. Boljši pa so bili pridelki pri koruzi za 10%, sladkorni pesi 14, paradižnikih^ 11, olivnem olju 25, pri bobu za 36%. Letina sadja je bila za malenkost boljša. Pšenici moramo obilno gnojiti (Reportaža oELVINI K. B. »Pričakoval sem, da me bo kdo dolžil zaradi njenega konca. Skušal sem ga preprečiti — verjemite mi. Ona pa je bila tako trmasta, tako zakrknjena sama vase in... Toda, čemu razlagam vse to? Svetoval sem ji, naj odpove službo. Ni hotela. Ponudil sem se, da se poročim z njo, pa se spet ni mogla odločiti.« »Se razume,« je pripomnil Sever, »ker je nihala med poštenim meščanskim življenjem in podtalnimi družbami, vleklo jo je na desno in na levo, da sama ni znala kam. Kako pa je bilo z mamili?« Kot da bi ga osa pičila, se je Kalc naglo obrnil. »Kakšna mamila?« je skoraj zavpil. »Ne veste tega, gospod Kalc? Saj vendar vsi to vedo. Proti Elvini je bila naperjena tožba zaradi pomoči pri tej kupčiji. Vam je vse to res neznano?« Kalčev obraz je kot okampnel. »Nekaj je namigovala, toda jaz nisem vzel za resno,« se je branil. Prekoračil je sobo in je obstal pri časnikarju: »Gospod Sever, čemu vas toliko zanima vloga Elvine Ranie-ri? čemu pravzaprav prihajate k meni; s čim vam morem ustreči?« Sever se je vzdignil iz naslanjača. Zavedal se je, da nima tu kaj iskati. Kalc je prebrisan, ne bo se izdal. »Z ničemer,« je krepko odgovoril in se pogladil po laseh. »Oprostite, da sem vas motil.« Ni še prišel do vrtnih vrat, ko se je sam nase razjezil, da je sploh prišel v to hišo. 10 Posmejal se je samemu sebi in se je vprašal, kaj za vraga naj bi še pričakoval od tega obiska? Hotel je zvedeti karkoli o dekletovih sorodnikih. Možno je, da so Kalčevi podatki, da nima ona nobenih sorodnikov, popolnoma resnični. Kaj je torej še hotel? Morda, da bi mu Kalc priznal, da ima posla pri tajnih kupčijah? Takšen tepec vendar ne bo! Počasi je hodil po drevoredu proti domu, kar mu pride naproti ženska postava, oblečena v črno. Temni naočniki so ji skrivali obraz. Ko je šla tik mimo njega, je opazil bujne lase pod širokokrajnim klobukom. »To je ona.. ga je bliskovito prešinilo. Obstal je, a ona je že bila mimo. Gledal je za njo in je opazil, da je obrnila v smer proti Kalčevi hiši. Z naglimi in odločnimi koraki je šel za njo. »Gospodična Ranieri,« je na pol glasno in hripavo poklical, ko jo je že skoraj dohitel. Ona se je za trenutek ustavila in je samo glavo obrnila proti prišlecu: »Želite?« Sever bi bil kmalu poskočil od veselja: lo je torej tista skrivnost! Pristopil je bliže k njej: »Gospodična Ranieri... vi ste namenjeni h gospodu Kalcu — če se ne motim?« Ona se je že hotela ' obrniti, a Sever ji je zastavil pot. »Moram z vami govoriti,« je proseče šepetal. Pridite z menoj — v tisto kavarno na oglu. Važne stvari vam moram povedati. Prosim vas!« Pripravljen je bil uporabiti tudi silo, da bi jo prisilil iti z njim. K sreči ni bilo to potrebno. Zmignila je z rameni in je šla brez besede z njim proti kavarni. Severju je srce tako bilo, da bi mu skoraj počilo. Odprl je vrata male slaščičarne in vstopil. »Tukaj?« jo je vprašat in pokazal proti mizi v kotu. »Meni je vseeno,« je hladno odgovorila kot poprej. Sedla je in brezbrižno prikimala, ko jo je vprašal, kaj naj naroči. »Gospodična Ranieri,« jo je ogovoril, »ali vas smem prositi, da bi odložili temna očala?« Na njenih ustnicah je bral odpor. Tedaj je pa ona kar nenadoma odložila naočnike. Sever je komaj potlačil vzklik začudenja. Pričakoval je podoben obraz kot pri tisti utopljenki. Kar pa je zdaj videl, je bila ista podoba, kot jo je nosil o Elvini v svojem srcu. »Danes ponoči ste bili v moji sobi,« je odločno rekel. »V sobi Elvine Ranieri. Sneli ste podobo s stene in ko sem se prebudil, ste zbežali!« »Morda se vam meša,« se je slabotno branila. »Nikakor ne! Kdo pa ste vi, pravzaprav? Doslej sva se že trikrat srečala: na pokopališču ob grobu Elvine, danes ponoči, ko ste prišli v mojo sobo in sedaj. Kdo ste torej ?« Odgovorila je prav počasi: »Elvina Ranieri.« Zasmejal se je. »Ne verjamem v duhove. Elvina Ranieri je mrtva. Ste morda njena sestra?« (Dalje) Prikrita revščina v ZDA Amerika pomeni še vedno za nekatere naivneže obljubljena dežela, v kateri se cedita sam med in mleko, če pogledamo malo natančneje to lepo podobo, se pokažejo tudi nekatere temne poteze. Odkril jih je časnikar Mihael Harrington v knjigi »Druga Amerika«. V njej opisuje bedne razmere, v katerih živi sikoraj 45 milijonov državljanov Združenih držav. Ti nimajo prave zaposlitve, niti pravega stanovanja ne, ne poznajo socialnega zavarovanja in se tudi ne vozijo v avtu, 'katerega ima vsaj 61 odstotkov ameriških delavcev in nameščencev. Na cesti ne boš spoznal pripadnike te množice revnih Amerikan-cev, ker so razmeroma dobro oblečeni. Hrane pa si ne morejo privoščiti v zadostni meri. Še slabše so pa njih stanovanjske razmere. Dva odstotka vseh stanovanj v A-meriki sta tudi za evropske pojme popolnoma beraška; pol procenta so pa le bajte pokrite z zarjavelo pločevino in celo zemeljske luknje. Pripadniki te naj nižje ameriške socialne plasti se gnetejo vsalko jutro v njujorškem Warren Streetu, kjer imajo svoje prostore delavske poslovalnice. Nezaposleni plačajo pristojbino 50 centov in dobe nakazilo za enodnevno delo, ki jim prinese nekaj dolarjev. Lotiti se pa morajo vseh najbolj poniževalnih del. Delavski sindikati se o-tresajo teh polzaposlenih sil kot članov, da bi ne vplivali na znižanje delavskih mezd. Čudno je, da se država ne zavzame za te potrebne ljudi. Milijone izdaja za po- 1 moč gospodarsko slabo razvitim državam | kje v Afriki ali v Južni Ameriki, za lastne državljane pa nima socialnega čuta. Har-, rington odgovarja, da omenjeni revni državljani hote ali nehote prikrivajo svojo revščino; žive raje v socialnem in celo zločinskem podzemlju. Manjka jim prave šole in izobrazbe. Politične stranke jih tudi nalašč puščajo v socialni in moralni zaostalosti, da se jih tem lažje poslužujejo kot množice za svoje politične poteze. Množico revnih Američanov sestavljajo beli domačini, potem šele črnci in priseljenci. Harringtonovo odkritje o tem »četrtem« ameriškem stanu je zbudilo precej začudenja v javnosti, pa tudi ogorčenja. Brezmesno gibanje Na svetu sta še vedno, kar se tiče prehrane, dve veliki razliki. De! človeštva trdi, da ne more obstajati zadostna možnost prave prehrane brez mesa, drugi del se pa zavzema samo za rastlinsko prehrano. Vegetarijanstvo je geslo teh zadnjih. Zdi Se, da je vprašanje, ali hoče kdo jesti meso ali ne, zadeva posameznih že- lodcev, kvečjemu zdravniških predpisov. V resnici pa ni tako. Pri nas so se pred prvo vojno hudo prijemali abstinentje in vino-pivci. Zaradi protialkoholnega gibanja je prišlo do hudih političnih sporov na primer v Združenih državah da ne omenjamo prepirov med vinopivci in vodopivci v Dornbergu in po Vipavski dolini. Zdaj je pa prišla nova nevarnost zaradi nastopa mesojedcev in rastlinojedcev. Pobudnik brezmesnega gibanja je 704etni A-merikanec Simon Gould. Zbral je že nad 3 milijone pripadnikov brezmesnega gibanja. Goui'do v a brezmesna zveza pa nima namena skrbeti samo za- zdravje 'ljudi, ki se bašejo z mesom in mastjo. Po njegovem mnenju so rastlinojedci bolj poštenega in mirnega značaja; obenem so tudi bolj inteligentni in miroljubni. Novo gibanje si je zato vteplo v glavo, da mora v vsaki državi spraviti na odločilna mesta svoje pristaše. Potem bosta zavladala na svetu mir in red. Gibanje proti mesni hrani, tako sodijo oni, mora postati mednarodno in politično. Voditelj Gould hodi že po svetu kot apostol svoje misli. V minulem poletju se je mudil celo v Trstu. Odtod je krenil v Sovjetsko zvezo, kjer pridiga proti mesu in prepričuje ljudi, naj postavijo na važna državniška in politična mesta samo rast;l|inojedce. Po novem se torej ne bomo več ločili po narodnosti ali po političnem prepričanju, marveč po — hrani in želodcih! ŽENA HN BOM V SEZONI DEŽJA IN BLATA Oti časa do časa nam ljubeznivo trkajo na. okna deževne kaplje in nas opozarjajo: pripravite se na mokroto in mraz. Zato objavljamo nekaj nasvetov za nego čevljev in oblek v dneh, ko vanje sili nadležna mokrota. Najprej — dežnik! Z njega dobro stresemo deževne kaplje in 'zmijemo blatne madeže, nato pa odprtega postavimo na tla in posušimo. Dežnika ne sušimo obešenega na vrvi s konico navzdol, ker se voda v tem primeru steka v podloženi del dežnika in zastaja v žlebičkih ogrodja. Zastaja-nje vode v dežniku povzroča navadno rjavenje ko-vinastih delov in rjaste madeže na blagu. Suhih dežnikov ne zvijamo tesno in jih ne vlagamo v prevleko, temveč naj vise v omari. S tem preprečimo prehitro trganje blaga. Usnjene torbice in klobuki. Vlago z njih zbrišemo z mehko krop, nato jih prav natanko namažemo z belo kremo in zdrgnemo s krpo iz flanele. Barvnih krem za torbice ne uporabljajmo, ker lahko z njimi poškodujemo obleko. Čevlji. Takoj jih umijemo s čisto vodo in pobrišemo s suho krpo. Nato natlačimo vanje suh časopisni papir, da se zravnajo gube. Ce je obutev znotraj vlažna, moramo papir večkrat zamenjati. Čevlje, postavimo med sušenjem na dve letvici ali poleni, tako da se lahko sušijo tudi podplati. Obutev sušimo v toplem in zračnem prostoru, vendar ne pri izvoru toplote, npr. na radia-toru ali na soncu. Presušene, lahko še vlažne čev-1 Evropsko odbojkarsko prvenstvo V Bukarešti so se prve dni tega meseca končale zanimive tekme v odbojki za moško in žensko evropsko prvenstvo. Tekmovanja se je udeležilo 17 moških in 13 ženskih reprezentanc celine. V ženskih tekmah so se odlično izkazale tek-movavke iz Sovjetske zveze, ki so gladko porazile vse ekipe. Na drugo mesto se je uvrstila Poljska, na tretje pa Romunija. Sledijo še. Vzh. Nemčija. Bolgarija, Ceškosloavška, Madžarska, Jugoslavija, Nizozemska, Turčija, Zah. Nemčija, Avstrija in Danska. Jugoslovanske nadc so bile, da se ekipa uvrsti na boljše mesto od tistega, ki ga je zasedla (8.). Veliko presenečenje predstavlja prodorna zrna ga Romunije, med moškimi. Ekipa je bila zelo enovita in je premagala vse države, ki so sc udeležile finalnega dela ti kmovanja. Na drugo mesto so se uvrstili Madžari, na tretje pa predstavniki Sovjetske zveze. Sledijo nato naslednje ekipe: Bolgarija, Češkoslovaška, Poljska , Jugoslavija, Francija, Vzh. Nemčija, Italija, Turčija, Nizozemska, Belgija, Finska, Zah. Nemčija, Avstrija in Danska. Jugoslovani so se uvrstili na sedmo mesto, Italijani pa na deseto. Ce seštejemo izide obeh tekmovanj, dobimo naslednjo vrednostno lestvico: 1. Sovjetska zveza in Romunija 4, 3. Poljska 7, 4. Bolgarija 8, 5. Madžarska 9, 6. Češkoslovaška 11, 7. Vzh. Nemčija «13. 8. Jugosalvija 15. 9. Nizozemska in Turčija 21, 11. Zah. Nemčija 26, 12. Avstrija 28 in 13. Danska 29 Francija, Italija, Belgija in Finska so se udeležile samo moškega tekmovanja. Odbojkarice iz Sovjetske zveze so premočne, ne l>a tako moški, ki so nekoliko razočarali, "ker so RAZSTAVA STARIH ISTRSKIH FRESK V Zagrebu so odprli razstavo starih fresk iz Istre. Pobudo za razstavo je dal svet za kulturo pri vladi Hrvaške republike. Razstavo bodo prenesli pozneje v glavna mesta vseh jugoslovanskih republik. Nato jo bodo prikazovali v istrskih mestih in končno bo ostala kol stalna razstava v Pulju. Ta razstava nudi popoln pregled nad istrskimi cerkvenimi freskami iz starih časov in ohsega celo nekaj fresk iz enajstega stoletja. Ije namaženo s kremo, ki jo vanje dobro vtrerno, nato pa jih zdrgnemo s krtačo ali mehko krpo. Gumijasto obutev samo umijemo in nato zbrišemo s suho krpo. Mazanje s kremo, oljem ali glicerinom razjeda gumo in ji škoduje. Klobuki. Zbrišemo jih s suho in mehko krpo in lepo naravnane posušimo na zračnem prostoru. Nikakor pa jih ne smemo sušiti ob peči, ker se bodo dlake pričele lomiti. Ce sc. na klobuku poznajo deževne kaplje, ga z navlaženo gobo ali mehko ščetko rahlo skrtačimo. Dežni plašči. Naslednje navodilo velja tudi za čiščenje ny!onskih plaščev in plaščev iz impregniranih tkanin. Najprej zmijemo iz njih blatne madeže z mokro gobo in jih zbrišemo s suho ki-po. Nato oblačilo lepo naravnamo, obesimo na obešalnik in potem jih zbrišemo s suho krpo. Nato oblačilo lepo naravnamo, obesimo na obešalnik in posušimo na zračnem prostoru. Volnena oblačila. Ce niso blatna, jih samo zlikamo čez suho krpo in nato dobro posušimo. Ce se na oblačilu poznajo dežne kaplje, zlikamo vse čez vlažno krpo. Krzneni plašči in kučme. Zbrišemo jih s suho krpo v smeri dlak in posušimo na zračnem prostoru. Nikakor pa jih ne smemo sušiti pri topli peči, ker bi tako krzno sčasoma uničile, koža pa bi otrdela. Posušeno krzneno oblačilo narahlo stresemo in z roko zgladimo, tako da se dlake spet I zarvnajo v prvotno lego. izgubili precej tekem. Kot skupina pa so najboljši igravci Evrope. Romunija je presenetila strokovnjake, ker je osvojila prvo mesto v moških tekmah, tretje pa v ženskih. Odlikovali so se tudi Poljaki (2. med ženskami in • 5. med moškimi). Tudi Bolgari so dobri (3. in 5.). Jugoslovani so v skupni lestvici osmi. Pričakovali smo mnogo več. Beg iz civiliziranega sveta (Nadaljevanje s 3. strani) škim je dala delo v tovarnah. Imeli so električne štedilnike, pralne stroje, radio in televizijo. Prav to jim je pravzaprav odprlo oči. Na ekranu so videli ^ločine, nesreče, napade vojne, vso razgaljeno civilizacijo. čudili so se avtomobilskim nesrečam in ropom, kajti na njihovem otoiku se kaj takega nj dogajalo. Doma niso poznali tudi prehladov in podobnih bolezni. Nazadnje se je otočanom prečudno zdelo, da morajo skoraj ves dan delati v tovarnah, medtem ko so doma mirno obdelovali, 'kadar sc jim je ^ljubi'o, plodne njive jo pasli živino. Skratka, odločili so se, da se zepet vrnejo na svoj zapuščeni, a rajski otok. Vlada se je nazadnje udala nj|ihovirn prošnjam in jih je vkrcala na jladjo. Na pot jim je dala semena, živino, obleko in celo predzgrajene hiše, bolnišnico in cerkev. Tristo ljudi se je vračalo kot iz babilonske sužnosti v svojo domovino. Ko so stopili na otok, so poljubili zemljo in zapeli zahvalno pesem. Ko je ladja »Bornholm«, ki jih je pripeljala na otok, zginila za obzorjem, se ni nobenemu otočanu zasolzilo oko, čeprav bodo odrezani od sveta in civilizacije. Živeli pa bodo mirno in srečno življenje. j Ob 60-lelnlci slovenskih srednjih bol v Gorici (Nadaljevanje s 5. strani) telj ženskega učiteljišča šolski svetnik Štefan Križnič, šolski svetnik in zgodovinar dr. Kos, šolski svetnik dr. Zorn, ravnatelj deškega semenišča in sedanji krški nadškof' Srebrnič, odvetnik dr. Pavletič in profesorji Ivančič, Mastnak in Andrej Ipavec. Sklicatelj dr. Gregorčič je pojasnil namen sestanka. Goriški Slovenci se borijo, tako jc izvajal, odkar imamo v Avstriji ustavno življenje, za slovenske srednje šole v Gorici, toda do zdaj brezuspešno. V prejšnji dobi so skupno z Italijani zahtevali, da sc usla-nove na goriški gimnaziji in realki slovenske oziroma italijanske paralelke. Goriški deželni zbor je predloge že sprejel. V novejšem času so pa italijanski sodeželani ubrali pot samopomoči. Ta korak na italijanski strani je za Slovence migljaj, kaj jim jc treba storiti. Zaključil je, da bi bila otvoritev novega zavoda, seveda z žrtvami — mogoča, še na isti seji je bil sestavljen kuratorij za slovensko srednjo šolo. Vsa slovenska javnost je z veseljem pozdravila ta načrt. Takrat se je zopet pokazala požrtvovalnost slovenskih profesorjev: javili so se za brezplačno poučevanje na novem zavodu. Po slovenskih vaseh so se zbirali prispevki. Prostori so že bili pripravljeni v šolskem domu, kateri je bil sezidan z zanimivo zasnovano nabiralno akcijo. Društvo »Šolski dom« je dalo naprodaj škatlice žeplenk z napisom »Mal položi dar, domu na oltar«. Izkupiček teh žeplenk, katere so prodajah tudi šolski otroci, je šel v sklad za slovenske šolske zgradbe. Ljudstvo samo jih je takorekoč z žeplenicami zgradilo. Danes bi morda naše šole ne imele svojih stavb, če ne bi že pred pol stoletja ljudstvo samo poskrbelo zanje. Danes so seveda te stavbe — v zasebnih rokah. Ko je vlada opazila trden namen goriških Slovencev in Italijanov, da hočejo na vsak način priti do svojih srednjih šol, se je znašla v precepu, če se ustanovita slovenska in italijanska zasebna gimnazija, bi ostala nemška državna gimnazija le z majhnim številom dijakov. Vlada je skušala preprečiti zasebno inciativo. Izdala je 15. septembra 1910 odlok, s katerim se odpreta na nemški gimnaziji v prvem razredu slovenska in italijanska vzporednica. Število dijakov, ki se smejo vpisati v ti vzporednici, je pa bilo omejeno na 50. še vedno 'e moralo obiskovati 60 slovenskih in 63 italijanskih dijakov nemški razred. Po eni strani je torej dunajska vlada spet vrgla drobtinico, po drugi strani je pa preprečila, da bi si Slovenci in Italijani ustanovili vsak svojo popolno šolo. Napori za popolno osamosvojitev so se pa še nadaljevali. Borba je veljala najprej omejenemu številu. Vlada je začela popuščati, ker se je prav tista leta že znašla v hudih zunanjih stiskah. Vrelo je pa tudi v notranjosti, ker so vsi narodi v državi terjali narodnostne pravice, že leta 1912 je bil odpravljen numerus clausus. Nemška gimnazija je dobivala vedno bolj slovensko in italijansko lice; peščica nemških dijakov je kar utonila med slovenskimi in italijanskimi sošolci. Zmagovitega pohoda za dosego šolskih pravic vlada že ni mogla več ustavili. (Dalje) ŠPORTNI PREGLED Za nase naj mlajše Piše WALDEMAR B O N S E L S Čebelica Maja Riše MIKI MUSTER 15 1 0$ 127. Maji se jc čudno zdelo, ker v tej svoji nemoči ni čutila nobene bolečine. Le skrivnostno, zelo nenavadno je to bilo in nekaj zlega jc prežalo izza vsega. »Na vsak način si morem pomagati odtod!« si je prigovarjala. Tedaj je zagledala, da jo veže čez prsi tenka, lepljiva srebrna nitka. Prijela jo je in jo hotela odtrgati. 128. Toda nitka se ni dala odtrgati! Prilepila se je na Majine prste, da si še roke. ni mogla več osvoboditi. Bolj ko se je otepala, bolj se je nitka raztezala in zatezala, neka čudna sila je dvigala Majo v zrak, jo spuščala ter zibala sem in tja. Z grozo je Maja opazila na ramenih drugo srebrno nit, ki ji je pritiskala krila k telesu. 129. Povsod po njenem telesu in v zraku okoli nje so se vlekle in razpredale lepljive, nevarne niti. Tedaj je Maja zakričala v grozi — spoznala je. kaj se je zgodilo in kaj ji grozi. Ulovila se je v pajkovo mrežo! Njen jok se je izgubljal V poletnem večeru, pod težkim, sladkim vonjem jasminovih cvetov, kamor Maja nikoli več ne bo mogla ... m 130. Ujeta v pajkovo mrežo je Maja izgubila razsodnost in prisotnost duha. Kot brez uma se je s svojimi povezanimi krili zaletavala sem in tja, jokala, vpila in klicala na pomoč. V silnem naporu je napela zadnje moči in res se ji je zazdelo, da se je utrgala ena izmed niti v mreži. 131. Ko jc vsa upehana za trenutek obstala, je zagledala pajka. Sedel je v njeni bližini pod velikim robidovim listom. Ob pogledu na to neusmiljeno pošast jo je prevzela neizrekljiva groza. Pajek jc potrpežljivo čakal in hladnokrvno opazoval obupne Majine napore za osvoboditev. Ledena zloba je bila skrita v njegovih očeh. 132. Majin strah sc je. v trenutku spremenil v divjo jezo. Pozabila je na grozo in nevarnost, ena sama misel jo je prevzela: pajek bo drago plačal njeno življenje! Zabrenčala je srditi bojni klic čebel, ki vse živali prešinja s strahom. »S smrtjo mi poplačate svojo zavratnost!« je zavpila pajku-»Le pridite me moriti, izvedeli boste, zakaj imam želo!« R L 133. Pajek se ni zmenil za Majino grožnjo. Kot kip je nepremično ždel pod robidovim listom. V tem njegovem miru je bila skrita najbolj kruta grožnja. Maja ni vzdržala. Kol neumna se jc še enkrat uprla sili pajkove mreže. Resk! Tik nad njo sc je v mreži utrgala močna nit. Maja se je povesila k tlom, toda kljub temu je bila prav tako povezana kot prej. 134. Tedaj sc je pajek spustil bliže, splezal je prav do Maje in obvisel pred njo z glavo navzdol. »Kdo vam je dovolil razdirati mojo mrežo?« jc vprašal s krakajočim glasom. »Kaj iščete tukaj? Kaj ni svet dovolj širok ?Zakaj motile miroljubnega samotarja? Tega Maja ni pričakovala, zares ne! V srcu ji je nenadoma vstalo srečno upanje na rešitev. 135. »Oprostite mi prosim, tega nisem storila nalašč!« jc zaklicala s trepetajočim glasom. »Mreže nisem videla, zares ne! Zato sem se tudi zaletela vanjo.« Pajek se je. zazibal na svoji nitki, Maja pa ga je vroče zaprosila: »Oprostite mi, prosim, zaradi mreže in pomagajte mi, da se rešim. Do smrti vam bom hvaležna za to, da ste mi pomagali-