l/ieuc btalcem
uc i
žetimr pnijetm pnazmád, ~&t mel boïiè ito wem* m/v Mr!
Po naših občinah Ptuj • Računalnik za slepega Nejca
O Stran 6
Kmetijstvo
Podravje • „Ne
bomo molzna krava tujim interesom!" O Stran 10
■ o
i>i :o !o
Ptuj, petek, 24. decembra 2010
letnik LXIII • št. 100 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
^89,8*98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport Športnik leta 2010
• Najboljši so Tina Maze, Dejan Zavec in nogometna reprezentanca
O Stran 15
V
Štajerski
Spodnje Podravje • V pričakovanju božične radosti
Ko jaslice spet zaživijo ...
Na milijone vernikov po vsem svetu je danes v pričakovanju božiča, enega največjih praznikov krščanstva, ko v spomin na rojstvo Jezusa Kristusa ponovno zaživijo jaslice.
Božič, ki je za veliko nočjo največji praznik krščanstva, je med ljudmi najbolj priljubljen cerkveni praznik. Jezusovo rojstvo so kristjani sprva praznovali ob različnih datumih, v 4. stoletju pa so za dan njegovega rojstva določili 25. december.
Danes je božič predvsem družinski praznik. Verniki verujejo, da se je 25. decembra rodil Jezus Kristus, ki je s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Po Novi zavezi sta se Jožef in visoko noseča Marija odpravila v Betlehem. Ker pa tam nista mogla dobiti prenočišča, sta se zatekla v hlev, kjer je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, saj druge postelje zanj nista imela. V spomin na ta dogodek po vsem svetu postavljajo jaslice. Takole so jih v cerkvi Marije zavetnice sinoči postavljali jasličarji iz Cirkovc, nocoj pa jih bodo pri polnoč-nici lahko občudovali tudi vsi drugi.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Podravje • Spremenjena uredba za izplačila odškodnin kmetom
Koga vlečejo za nos?
Minuli četrtek zvečer je vlada po končani seji obvestila široko slovensko javnost, da je končno sprejeta popravljena in dopolnjena uredba, s katero se zagotavljajo odškodnine kmetom na prvem vodovarstvenem območju (VVO1) zaradi hudih omejitev kmetovanja. In takoj zatem je bilo rečeno, da so prizadeti kmetje že korak bližje k dejanskemu prejemu nadomestil.
O Stran 3
PARADA 2010
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
nedelja, 26.12.2010, ob 16. uri
PARADO VODITA; Danica Godec in Luka Huzjan

üaSTrlO
Nastopili bodo:
Ans. KRANJCI NOVI SPOMINI KATRCA NAVIHANKE Ans. KOŠTRUNI ZLATI DEČKI Ans. ISKRICE Ans. ŠESTICA ZREŠKA POMLAD BOŠTJAN KONEČNIK ELA
Ans. ROKA ŽLINDRE STANE VIDMAR SKATER
Ans. BRATOV GAŠPERIČ ELDA VILER
MODRIJANI Ans. EKART Ans. DONAČKA MARJAN ZGONC
IN TOMAŽ VRHOVNIK KORADO IN BRENDI POP DESIGN KOLOVRAT SLOVENSKI ZVOKI ŠTIRJE KOVAČI SAŠA LENDERO DOMEN KUMER ROBERT GOTER KLARA KOLARIČ Kvartet BAKUS LUKA in PEPI
In Se kakino PRESENEČENJE
Predprodaja vstopnic: Center Jager - Ptuj in Uprava Radio - Tednika Ptijj Organizator: Radio Tednik Ptuj
Videm • S tretje seje občinskega sveta
Med političnimi odločitvami
■	■ i i ■ v	■■
in osebnimi obračunavanji
Videmski svetniki so tretjo sejo z izjemo besednega obračuna med svetnikom Andrejem Rožma-nom in podžupanom Marjanom Selinškom izpeljali relativno hitro in mirno.
Tako so brez posebnih razprav potrdili 2,7 % zvišanje točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in cene storitev v občini, z veliko večino glasov so nato potrdili še sklep o uvedbi komasacij v k. o. Pobrežje in finančni delež občine za izgradnjo cest na komasacijskem območju, ki po županov besedah znaša okoli 140.000 evrov, prav tako so potrdili tudi sklep, da se s projektom ureditve centra Zg. Le-skovca prijavijo na razpis kmetijskega ministrstva za razvoj vasi. Lastni delež bodo, kot je napovedal župan, zagotovili z združitvijo denarja, ki so ga najprej predvideli za obnove raznih domov po občini.
Nekoliko se je zapletlo pri razpravi o predlogu proračuna; svetniška skupina SDS je namreč pripravila paket amandmajev, ki so se pretežno nanašali na preusmeritev denarja z več postavk v dobro
Uvodnik
denarja za delovanje krajevnih skupnosti. Oglasila se je tudi Dušica Avguštin in opozarjala, da je Dolena najbolj zapostavljen del občine, saj v štirih letih niso dobili več kot eno preplastitev in da so kdaj pa kdaj deležni krpanja cestnih lukenj, vendar se je besedovanje svetnikov dokaj hitro ustavilo s predlogom župana, da naj glasujejo za paket „SDS-ovih" amandmajev. Večina svetnikov jih je zavrnila, nato pa so, spet z večino glasov (11 za, 4 vzdržani in 2 proti), sprejeli predlagani proračuna. Župan je izid glasovanja pospremil z zahvalo vsem, češ da so „opra-vili zelo veliko delo", kar nekaj svetnikov pa je veselje nad sprejemom proračuna pokazalo z glasnim ploskanjem ...
Pri točki, ki se je nanašala ne mejo z Markovci, ni bilo slišati nič novega. Župan Friderik Bračič je pač pojasnil že znana dejstva, da spora z občino na
Praznični odklop
Ko smo včeraj brez posebnega pompa proslavili 20-letnico zgodovinske odločitve o samostojnosti Slovenije, so mi spomini poleteli v tiste decembrske dni prelomnega leta 1990. Še nikoli se v zgodovini slovenstva ni pripetilo toliko odločilnih in globokih sprememb v tako kratkem obdobju kot tedaj, ko smo se 'skrenili' iz do tedaj edine 'pravepoti'.
Ni bilo enostavno in mnoge je bilo strah kaj se bo zgodilo, kako bo reagiral veliki brat. A zgodila seje volja ljudi - in tudi obveljala. Menili smo pač, da je dovolj upogibanja zdaj temu, zdaj onemu soncu, da je dovolj ovirane rasti v bratski senci, zato smo se na plebiscitu s prepričljivo, več kot 88-odstotno večino odločili za samostojno pot, za demokracijo. In to prelomno odločitev smo pol leta kasneje pričeli udejanjati, trdno prepričani, da bo naše življenje poslej lepše in bolj pravično.
Spomnim se, kako lepo nam je bilo tedaj in tudi pozneje ob svečani razglasitvi, kako smo vsi žareli od ponosa in zadovoljstva. In spomnim se, da se tedaj ni nihče pehal za to, kdo ima več zaslug ali katera pomlad je bolj zelena. Nihče si ni poskušal prilaščati zaslug za tako pomembne pravice, za katero se je odločil tedaj zelo enoten in srečen narod. In spomnim se, da tedaj ni nihče niti pomislil na to, da si bo nekoč nekdo omislil še nekakšno proslavo zase.
A danes, po 20 letih, je vse zelo drugače. Vsi po vrsti ugotavljamo, da to ni to, kar smo tedaj želeli. Preveč je krivic, nepravilnosti, političnih spletkarjenj, razdvajanj, podtikanj, obiranja kosti ter odpiranja novih, še bolj bolečih ran. Skratka - za večino Slovencev je danes življenje bistveno težje kot tedaj, saj so mnogi na robu preživetja.
No ja, boste porekli, spet samo tarnanje, in to v dneh, ko je vse tako veselo, ko se vrstijo zaključne zabave, pred nami pa so praznični dnevi. Verjamem, da je veliko takih, ki vas bolj kot to, ali nam bo božiček prinesel novo ministrico za lokalno samoupravo in novega generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo, zanima, ali bo ta dobri mož imel dovolj denarja, da bo vašemu otroku lahko kupil darilo, ki si ga tako srčno želi. Zato kljub vsem negotovostim ostanimo optimisti, polni upov v svetlejšo prihodnost in verjemimo, da bo kmalu spet bolje. Brez skrbi, težave bodo že malo počakale, zato vam toplo priporočam:privoščite si vsaj praznični odklop.
Martin Ozmec
sodišču s sedanjimi argumenti ne bi mogli nikoli dobiti, da pa ga lahko sprožijo znova z novimi dokazi, Rožman je bil jezen in razočaran, ker niso bili pravočasno obveščeni in niso imeli možnosti odločati, ali naj pravdanje nadaljujejo ali ne, in da se sklepa sodišča ne bi smelo skrivati dva meseca, povedal pa je tudi, da se po njegovem mnenju niso izrabili vsi dokazi, ki so jih že zbrali, od starih dokumentov do izjav prič, ki sploh niso bile zaslišane, predsednik odbora za okolje in prostor Brane Orlač pa je povedal, da se je odbor na seji 1. decembra odločil, da naj se meja rešuje po mirni poti, ker jim kaj drugega niti ne preostane: „Sicer pa je zelo težko reševati napake izpred 16 let!"
Martin Vidovič je k temu še navrgel, da je videmsko mejo občine itak določilo takratno vodstvo ptujske in videmske občine, ne pa Markovci, župan pa je k temu dodal, da takrat verjetno odgovorni za mejno črto še niso vedeli, kaj pomeni lastništvo na delom Ptujskega jezera: „Sicer pa nihče od nas
tukaj danes ni kriv, da je meja takšna, kot je. Na sodišču pa smo poskušali uveljaviti vse zbrane dokaze, a žal proti zakonu ne moremo, in če sodišče pač nekaterih dokazov ne upošteva, mi ne moremo nič."
Potem je bilo slišati še, da je občino Videm pravdanje za mejo stalo okrog 10.000 evrov in da bi morebitna nova pritožba spet zahtevala kakšnih 5000 evrov, s tem pa se je dosje „meja" očitno tudi zaključil.
Zakaj sta se udarila Selinšek in Rožman
Precej bolj vroče pa je v sejni sobi postalo ob točki vprašanj in pobud. Najprej je bilo slišati jezo Avguštinove, da se je ena izmed cest v tamkajšnjem okolišu splužila šele naslednji dan, kar je pod vsako kritiko, župan pa je odgovarjal, da za konkretni primer ne ve, da pa so za pluženje že porabili 45.000 evrov od planiranih 56.000, da eno pluženje po vseh cestah stane občino 8500 evrov in še, da imajo osem pogodbenikov za to storitev, v občini pa
Svetniška skupina SDS (na posnetku) je bila neuspešna s svojim paketom amandmajev na proračun.
je 240 kilometrov cest. Potem je bilo povedano še, da so sicer ceste v povprečju splužene kar dobro in dovolj hitro, da pa seveda v haloške klance pozimi, ob snegu in sneženju ne gre povsod brez dobrega avtomobila in verig na kolesih - s pluženjem ali brez njega.
Pošteno pa je počilo, ko je podžupan Selinšek želel razčistiti debato s prejšnje seje glede svoje podžupanske plače: „Zdaj imam v skladu z dogovorom z županom najnižjo možno nagrado po zakonu. To, kar je bilo povedano na prejšnji seji in javno zapisano v časopisu, pa je čisto pretiravanje in namerno blatenje. Ne vem, od kod cifra 18.000 evrov, če je jasna postavka, da gre za 13.000 evrov letno? In dalje, če je nek svetnik v štirih odborih, s svojimi sejninami ne zaostaja za mojo nagrado. In še nekaj, Rožman: zakaj pa ti javno ne poveš, da si prejemal povprečno slabih 1000 evrov za predsedovanje KS, čeprav naj bi za to dobivali po največ 500
evrov?! Jaz imam dokumente, ki dokazujejo to!"
Rožman mu je vrnil z besedami, da KS nima nobenega svojega denarja in ne računa in da on ni razpolagal z ničimer razen z denarjem, ki mu ga je nakazala občina, potem pa izstrelil še: „Poleg tega si ti za svoje podjetje pred leti dobil kredit, pa si podjetje nato zelo hitro vseeno zaprl, denarja pa nisi vrnil občini! In še me zanima, kakšna je to etična higiena, če je hči podžupana predsednica NO? Tudi tu je zaslužek, ali ne?!"
Selinšku je začelo prekipevati: „Takšne tvoje izmišljotine pa so že zadeva sodišča! In moje podjetje pusti pri miru, kredit mi je odobrila banka, občina je subvencionirala samo obrestno mero!"
Prepir med možakarjema se je na tej točki (na srečo) umiril, seja pa se je zaključila s povabilom župana na prednovoletno srečanje v naslednjem tednu.
SM
Cirkulane • Po seji občinskega sveta
Zupan preklical veto na NO
Potem ko smo že poročali o vroči seji cirkulanskega občinskega sveta, ki se je končala z županovim vetom nad izglasovanim članstvom oziroma eno članico tamkajšnjega nadzornega odbora, je župan Janez Jurgec v minulih dneh svoj veto umaknil.
„Kot sem povedal že na seji, sem se pogovoril s podjetnico Sonjo Golc glede vprašanja njenega morebitnega izstopa iz NO oziroma posledic, ki jih prinaša njeno članstvo. V tem primeru občina ne bo več poslovala s podjetjem Halo, s katerim je sicer v minulem obdobju sklenila precej pogodb. Golčeva se je odločila, da ostaja članica nadzornega odbora ne glede na to, da občina odpoveduje poslovanje, in ker je zdaj zadeva popolnoma jasna, umikam svoj veto," je pojasnil župan Janez Jurgec in ob tem še dodal, da kot odgovorna oseba ne bo podpisoval niti občinskih pogodb oz. projektov za pridobivanje sofinanciranja iz naslova LAS (Lokalna agencijska skupina).
Dejstvo je, da zakonsko ni prepovedano članstvo podjetnika, ki je tudi proračunski porabnik, v nadzornem odboru, vendar je Jurgec prepričan, da gre za etično sporno zadevo, če je proračunski porabnik hkrati tudi nadzornik proračuna.
Očitno bo naslednje man-
datno obdobje v Cirkulanah zelo razgibano: tako politično kot tudi naložbeno; občina je namreč že prejela pozitiven sklep Službe vlade za regionalni razvoj in lokalno samoupravo za sofinanciranje izgradnje večnamenske dvorane; višina sofinancerskega deleža znaša nekaj malega čez 1.047 milijona evrov in v teh dneh se že pripravlja razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika. Prav tako je pred vrati izgradnja slačilnic s tribuno, saj so Cirkulane prejele pozitiven sklep kmetijskega ministrstva po razpisu za razvoj vasi, ki bo h gradnji prispevalo dobrih 307.000 evrov, preostalih predvidoma še 200.000 evrov pa bo dodala občina iz proračuna.
„Dvorana bo po videzu približno takšna, kot je v Markov-cih, brez prizidka bo merila v dolžino 44 in širino 25 metrov, notranjih površin bo okoli 1300 kvadratnih metrov, dograjena pa bo k naši osnovni šoli. Projekt je doživel nekaj vsebinskih sprememb; gradili
bomo namreč energetsko varčno dvorano, ob njej bo posebna kotlovnica na pelete. Vrednost projekta je med 2 in 2,5 milijona evrov, gradnja pa naj bi se začela predvidoma spomladi," je povedal župan Jurgec in dodal, da bodo posebej gradili še kotlovnico, ki bo večja od prvotno načrtovane; za ta objekt pa bodo morali pridobiti posebno gradbeno dovoljenje.
Ker bodo prihodnje leto po že sprejetem sklepu kupili tudi
nove prostore za sedež občine, kar bo zahtevalo okrog 400.000 evrov proračunskega denarja, in nov gasilski avto za 280.000 evrov, predvideno modernizacijo nekaj cest ter načrtovano izvedbo kanalizacijskega sistema v Dolanah, kakšni večji projekti v Cirkulanah v tem mandatu ne bodo več možni; zelo verjetno je celo,da bo zgolj za izvedbo vseh naštetih potreben kakšen kredit.
SM
Foto: arhiv občine
Tako naj bi izgledala bodoča večnamenska dvorana v Cirkulanah.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: S M
Podravje • Spremenjena uredba za izplačila odškodnin kmetom
Koga vlečejo za nos?
Minuli četrtek zvečer je vlada po končani seji obvestila široko slovensko javnost, da je končno sprejeta popravljena in dopolnjena uredba, s katero se zagotavljajo odškodnine kmetom na prvem vodovarstvenem območju (VVO1) zaradi hudih omejitev kmetovanja. In takoj zatem je bilo rečeno, da so prizadeti kmetje že korak bližje k dejanskemu prejemu nadomestil.
Foto: SM
Kmetje na W01 so konec novembra s protestnim shodom pokazali, da mislijo resno - spremenjena uredba pa se zdi kot posmeh vsem njihovim zahtevam.
Toda prizadetim kmetom na ptujskem VVO1, pa tudi vsakemu, ki se vsaj malo spozna na omenjeno problematiko, je ob pogledu na vsebino spremenjene uredbe takoj jasno, da gre za metanje peska v oči, niti ne peska, ampak kar kamenja, in sploh ni čudno, da se prizadeti sprašujejo, ali jih ima vlada z okoljskim ministrstvom vred za norca.
Uredba, ki ne rešuje ničesar in nikogar
Sprememba uredbe se namreč nanaša na to, da je bila vanjo vključena dikcija o izplačilu pomoči „de minimis", ki je bila sicer kmetom že itak obljubljena iz ust kmetijskega ministra Dejana Židana na oktobrski okrogli mizi na Hajdini. (S tem se začasno kot zavezanca za izplačilo nadomestil izvzema Komunalno podjetje Ptuj.) Poenostavljeno povedano, pomoč „de minimis" pomeni, da so kmetije, ki izpolnjujejo določene pogoje, upravičeni do
zneska pomoči 7500 evrov v treh letih, vendar je ta pomoč tudi izključujoča. Konkretno za kmetije na VVO1 to pomeni, da če je kakšna že prejela tovrstno pomoč (recimo za pridelavo mleka, pšenico itd.) v preteklem, letošnjem ali prihodnjem letu, se ji za prejet znesek ta pomoč iz uredbe zniža ali do njega sploh ni upravičena, pa čeprav leži v VVO1. Kar spet pomeni, da če se drugo leto zgodi kakšna naravna katastrofa, kmetija ne bo upravičena do pomoči de minimis, če jo bo izkoristila preko te uredbe ...
Jeza in razočaranje kmetov je seveda veliko, sploh zaradi razglašanja, kako so zdaj ugodili njihovim (protestnim) zahtevam in sprejeli spremenjeno uredbo, kar je obljubljal tudi okoljski minister Roko Žarnič. Žal si s tako spremenjeno uredbo ne morejo pomagati prav nič in v ničemer ne rešuje kmetovanja na VVO1. Ob tem je bilo jasno, da Civilna iniciativa, ki zastopa
kmete na VVO1, zahteva spremembe uredb, ki omejujejo kmetovanje, ne pa spremembe uredbe za nadomestila. Kot smo že poročali, namreč tudi nadomestila ne morejo rešiti kmetij, ki v celoti ali pretežno ležijo na teh območjih, saj je kmetovanje zaradi prepovedi uporabe gnojnice in vseh fito-farmacevtskih sredstev dejansko onemogočeno.
Nova birokratska vojna za kmete
„Res je, da ta uredba ne rešuje nobenih težav kmetov na VVO1 in ni odgovor na niti eno od zahtev kmetov. Mi sploh nismo zahtevali spremembe uredbe za nadomestila! Pomoč de minimis je omejena navzgor, do 7500 evrov, in tudi če kmetija ni nikoli v treh letih dobila pomoči iz tega naslova, ji več ne more pripadati. Velika večina kmetij pa je to pomoč že koristila, čeprav v nižjih zneskih. Glede na z uredbo določene višine na-
domestil za parcele na VVO1, ki segajo od 188 do največ 800 evrov na hektar (z določenim številom GVŽ na hektar), je pa lahko npr. določena kmetija upravičena tudi do 8000 evrov in več nadomestila, če ima npr. 10 ali več hektarjev na tem območju, zato je tudi v primeru izplačila celotne vrednosti de minimis oškodovana!
Nadalje se te pomoči de mi-nimis izključujejo, kar še dodatno znižuje vrednost take spremembe uredbe. In poleg tega bodo zdaj tisti kmetje, ki se bodo vseeno odločili za to pomoč, morali spet skozi cel kup papirjev. Itak morajo dokazovati, da niso v težavah, kar pomeni, da morajo imeti plačane vse obveznosti do države, potem imeti sklenjene pogodbe z upravljavcem vodovodnega sistema in spet poslati vlogo na pristojno ministrstvo. Rok za oddajo vseh teh dokumentov, ki jih morajo kmetje spet zbrati, ni določen, razen z dikcijo, da mora zavezanec za izplačilo kmetu predložiti pogodbo v podpis do konca marca drugo leto, nikjer pa ni datuma, kdaj naj bi potem dobili to pomoč izplačano," nejeverno odkimava Ivan Brodnjak s ptujskega KGZ, ki že vsa leta spremlja tragedijo (ali burlesko?!) kme-
tov na ptujskem VVO1 in kar ne more verjeti, da se zadeve peljejo že ves čas v slepi ulici:
„Osnovni problem je igno-ranca okoljskega ministrstva, pa tudi popolnoma neživljenj-ska birokracija na tem ministrstvu. Govoriti, da so zdaj prizadeti kmetje bližje nadomestilom s takšno uredbo, pa je ... saj nimam besed ... najmanj pa norčevanje. Kakorkoli že, v Civilni iniciativi bomo postopali tako, kot smo napovedali: zahtevamo spremembe uredbe, ki se nanaša na način kmetovanja, srečanje na okoljskem ministrstvu, in če se do 15. februarja ne bo zgodilo nič, bomo postopke nepokorščine nadaljevali in jih stopnjevali!"
Dejstvo, na katerega še opozarja Brodnjak, je to, da prav za ptujsko VVO1 veljajo najstrožje uredbe, čeprav je takšnih območij v Sloveniji več: „Na ljubljanskem območju kmetje uredbo ignorirajo, po informacijah v soglasju z inšpektorji. V Mariboru imajo precej daljše prehodno obdobje kot pri nas in nas tudi podpirajo pri naših zahtevah, saj jih sicer čaka podobna usoda. Za ormoško vodovarstveno območje pa tovrstna uredba sploh še ni sprejeta, prav tako še nikjer v celotnem Pomur-
ju! To so dvojna merila in res se sprašujem, zakaj se uničuje kmetije pri nas!"
Zbornica: Krivična uredba in kršenje temeljnih pravic kmeta
S tako spremenjeno uredbo niso zadovoljni niti v Kmetij-sko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer pravijo, da je na vodovarstvenih območjih ogrožen obstoj kar 111 kmetij in 900 hektarjev njivskih površin, ker je kmetovanje preveč restriktivno omejeno, kmetje pa nimajo možnosti niti zamenjav zemljišč niti ne prejemajo nadomestila za izpad dohodka. Po zakonu o vodah bi se jim moralo zagotavljati prav to dvoje! „Zakon pa se v tem členu žal ne izvaja, zaradi česar je trenutno prizadetih 516 kmetij ali skupno 1200 hektarjev na najožjem vodovarstvenem območju, ob sprejetju novih uredb za ostala območja v Sloveniji pa bo ta številka še občutno višja," pravijo v KGZS.
Podatki so po informacijah zbornice še bolj zaskrbljujoči zaradi dejstva, da je na vodo-varstvenih območjih dobri dve tretjini vitalnih oz. potencialno vitalnih kmetij z ustrezno starostno strukturo in skoraj petina čistih kmetij, ki imajo nad 20 hektarov kmetijskih zemljišč in jim je kmetovanje edini vir preživetja, posredno pa bo zaradi restriktivnih uredb prizadetih še okoli 285 živinorejskih kmetij.
V zbornici tudi poudarjajo, da sprejeta uredba ne rešuje problematike kmetovanja na VVO1, saj je pripravljena s časovno omejitvijo le za leto 2010, ne pa tudi za nazaj, ko je bilo kmetovanje že omejeno. Edini ustrezni finančni viri za denarna nadomestila so po navedbah zbornice vodne koncesije in proračun, uredba z uvedbo pomoči de minimis pa bo tudi krivična, saj bo marsikatera kmetija na VVO1 ostala brez denarja, ker je to pomoč že izkoristila v treh letih, še vedno pa se bo srečevala z velikanskim izpadom dohodka zaradi omejitev kmetovanja: „Tako je kmetom kršena temeljna pravica do pridobitve denarnih nadomestil za izpad dohodka zaradi izvajanja ukrepov vodovarstvenega režima."
SM
AUr.UMA VflNim*/L MAMTflV 7VVAU
■ Akcija traja do 3.1.2011.
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
iN SE VELIKO DRUGEGA
Hum • Pri volni ustvarjalnost nima meja
Jaslice iz volne
Pri Silvi Kelemina s Huma so pred štirimi leti nabavili ovce. Ta odločitev je pripeljala do številnih sprememb v njenem življenju in sedaj si dneva brez ustvarjanja iz volne ne zna več predstavljati. Je članica Društva rejcev drobnice Haloze in na poučnih ekskurzijah dobi veliko idej za ustvarjanje. Doma jih obvezno preizkusi in nekatere lepo uspejo, kakšna pa tudi ne.
Ovce je namreč treba dvakrat na leto striči in na začetku niso vedeli, ne kod ne kam z volno. Pa se je podjetna Silva Kelemina odločila, da bo poskušala volno oprati in obdelati, kot je bilo to v navadi nekoč. Na podstrešju je našla kolovrat, ki ga je tašča pred desetletji uporabljala pri prikazu predelave lana, ki jo je pripravilo domače društvo. Kolovrat je bil v slabem stanju, a ji ga je gospod Gregorc popravil in sedaj odlično deluje. Tast pa je poskrbel še za lepši izgled z malo barve. Ko se je naučila izdelovati nit in presti, se ji je odprla nova možnost. V Ljubljani se je udeležila tečaja iz filcanja. Svoje znanje in sposobnosti pa je Silva izpopolnila tako daleč, da je lani za svoje pletene in kvačkane volnene izdelke ter bombažne tekače dobila certifikat in jih izdeluje za prodajo.
Letos je v ocenitev poslala filcane izdelke in prav tako dobila certifikat za copate iz fil-ca. Nabor izdelkov, ki nastajajo pod njenimi prsti, pa je vedno širši, saj jo vedno kaj na novo navduši, se ji porodi kakšna
kreativna ideja in že mora poskušati izdelati takšen izdelek. Med njenimi izdelki so filcani copati, klobuki, torbice, ovitki za knjige, nakit, različni dekorativni predmeti, v naravnih in tudi pisanih barvah, saj naravno volno pobarva s tekstilnimi barvami. „Mokro filcanje je zelo dolg postopek. Odvisen je od debeline izdelka. Volno je treba zlagati na šablono navpično in vodoravno, jo politi s toplo milnico in gladiti dokler se vlakna z drgnjenjem ne povežejo. Na koncu se izdelek polije z vročo milnico in zavije v grobo brisačo in se gnete in pregiba, dokler ni primerne oblike. To zveni preprosto, a je postopek treba ponavljati večkrat in z enimi copati, recimo, je pet ur dela," je povedala Silva Kelemina.
Vsako leto drugačne jaslice
Iz uporabnih predmetov je sčasoma začelo nastajati vedno več dekorativnih izdelkov. Tako je nastala tudi ideja za jaslice iz volne za razstavo jaslic v Veržeju. Lani je figure
izdelala s suhim filcanjem. Volna se povezuje - pika - z iglo, ki je na konici nazobčana. S pikanjem se volna poveže. Za podlago Silva uporabi stiro-por, kepo volne ali kaj drugega. Pri takšnem ustvarjanju je treba biti predvsem iznajdljiv, zahteva pa tudi veliko dela. Za jaslice tako porabi kakšnih teden dni, saj je čas za to delo le ob večerih in ponoči. Čez dan namreč skrbi za ovce in teh ni malo, imajo jih kar 45, in gospodinjstvo, zvečer pa je čas za kreativne dejavnosti. „Pred-vsem pri mokrem filcanju ne moreš od izdelka, ne moreš ga odložiti, zato je čas za to le zvečer," pove Silva.
Tudi letos je naredila jaslice za razstavo v Veržeju, a se je tokrat odločila, da jih na-kvačka. Uporabila je le naravne barve. Pravi, da zelo rada plete in kvačka iz domače volne. Pri tem pa opozori tudi na problem, s katerim se srečujejo domala vsi izdelovalci ročno izdelanih predmetov. „Pojavi se vprašanje cene, ki je zelo pogosto odločilno. Dati 15 ali 20 evrov za volnene ročno pletene nogavice, ko pa
lahko dobi za 5 evrov tri pare sintetičnih, ne zdrži primerjave. Ljudje tega preprosto ne cenijo," je razočarana Silva Kelemina.
So pa nogavice iz volne odlične, saj pikanje volne povzroča boljšo cirkulacijo krvi in v noge nas gotovo ne zebe več. Svoje izdelke prodaja v TIC Ormož in TIC Veržej. Preko Društva kmečkih žena pa pogosto sovje izdelke ponuja tudi na stojnicah v Mer-catorjevih centrih. V zvezi s tem je povedala tudi žalostno izkušnjo: „Včasih sem prav žalostna, ko štiri, pet ur stojimo v teh nakupovalnih centrih in ljudje sploh ne pridejo do stojnic. Ne vem, zakaj. Morda mi-
slijo, da si itak ne morejo privoščiti izdelkov in si jih niti ne ogledajo, ali pa jih to res sploh nič ne zanima, ali pa imajo veliko dela in bežijo vsak v svojo smer. Zanimivo pa je, da so pa bifeji v teh centrih vedno tako polni, tako da ljudje prav čakajo, da bodo eni spili in bodo drugi lahko sedli."
Od ovce do izdelka
Nekaj volne, ki jo strižejo pri več kot 20 ovcah, Silva ročno predela. Večino pa jo odpelje v podjetje Soven v Selnico ob Dravi, kjer jo zamenja za oprano, mikanko in strojno predelano volno, s katero je veliko lažje delati. Domačo uporablja velikokrat za prikaze po šolah,
kamor jo velikokrat povabijo. Sploh pri gospodinjstvu običajno vodi delavnice Od ovce do izdelka in učencem petih razredov razloži postopek pridelave volne. Pri tem spoznajo volno in jo poskušajo presti na kolovratu. „Otroci zelo radi sodelujejo, zanima jih postopek. Tudi dečki imajo dovolj potrpljenja in interesa," jih pohvali sogovornica. Ko nastane nitka, pa učenci delajo na statvah in naredijo prtiček. Spoznajo tudi mokro filcanje in pridni, potrebno je namreč precej dela, si lahko v delavnici naredijo celo verižico ali zapestnico. Ob koncu pa še pikajo z iglo in naredijo kakšen izdelek.
Viki Ivanuša
Tednikova anketa
Zelje, hotenja, strahovi
Leto 2010 se počasi bliža koncu. Četudi je na vsakem koraku čutiti posledice krize, decembrski dnevi še nekako dohajajo praznični utrip. Ni pa več tiste pretirane evforije, ki smo ji bili priče v preteklosti. V ljudi se je naselil strah, saj so napovedi precej črnoglede, luči na koncu tunela še vedno ni. Kako so preživeli leto 2010, kaj jim je bilo všeč in kaj ne, katere želje so se jim izpolnile in kaj si želijo v novem letu, 2011, smo povprašali nekaj mimoidočih. Njihove želje so si bolj ali manj podobne: zdravje, dobri medsebojni odnosi, da bi obdržali delo in da bi tudi mladi dobili zaposlitev.
Natalija Kokot, Ptuj: „Želja ni malo. Na osebni ravni si želim predvsem zdravja in družinskega razumevanja, na delovnem mestu pa veliko dela, razumevanja med sodelavci in timskega dela, kriza je močno zarezala tudi v medsebojne odnose. Upam, da bo počasi začelo oživljati tudi gospodarstvo, ker je od tega odvisno tudi negospodarstvo."
Karolina Meznarič, Ptuj: „Naj-bolj si želim zdravja in družinske sreče. Nič manjša pa ni želja po človeku vrednega življenja za vse, da ne bi bilo toliko finančnih skrbi. Nasploh pa naj bi na vseh ravneh bolj upoštevali človeške vrednote, v vsakodnevnem življenju nanje pogosto pozabljamo."
Terezija Kuhar: „Moja želja je, da bi ostalo še naprej tako, kot je bilo in da bi bili vsi skupaj zadovoljni. Ni-
mam se nad čim pritoževati, če mi bo zdravje še naprej služilo, nimam razloga, da bi bila nezadovoljna. Kar pa zadeva sam Ptuj, si želim malo več reda, manj huliganstva, manj onesnaževanja ..."
Zelimir Saric, Ptuj: „V letošnjem letu je bilo veliko lepih stvari, tudi na jadranju sem bil s svojimi prijatelji. Vsak dan sem s svojimi najdražjimi. Od slabih pa bi omenil pravkar sprejet pokojninski zakon,
upam, da ne bo zaživel, saj se problemov loteva napačno. Potrebno bi bilo 'zdraviti' tiste stvari, ki jih je vlada naštela kot razloge za uveljavitev pokojninske reforme. V novem letu si predvsem želim, da bi uspešno prebrodil zdravstvene težave in da bi bili v družini še naprej tako povezani ter skupaj preživeli številne lepe trenutke, ki dajejo življenju osnovni smisel. V tem prazničnem času pa želim čim več dobe volje
med ljudmi."
Ivica Draškovič, Ptuj: „Želim si predvsem zdravja in zadovoljstva med domačimi ter malo boljše čase za mlade, da bi dobili službe in imeli dohodek, da bi lahko kolikor toliko normalno živeli. Če se bo delalo tako kot doslej, je vprašanje, kdaj se bo obrnilo na bolje in bodo tudi mladi dobili svojo priložnost. Podjetja se še kar zapirajo, novih delovnih mest pa ni na vidiku."
Foto: Črtomir Goznik
Natalija Kokot
Foto: Črtomir Goznik
Karolina Meznarič
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Terezija Kuhar
Zelimir Sarič
Ivica Draškovič
Ptuj • Še o ptujskem srečanju Milekove družine
»Srečanja z mladimi so vedno posebno doživetje ...«
V prostorih ptujskega Centra interesnih dejavnosti je bilo 11. decembra Milekovo miklavževanje. Nanj so povabili Mileke in Milike, udeležence petega medgenera-cijskega tabora Pohorje 2010, ki je potekal v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za delo družino in socialne zadeve.
Potem ko so se babice in dedki, ki jih je za sodelovanje na taboru izbrala posebna komisija, s svojimi vnuki in vnukinjami, skupaj jih je bilo 19 z območja MO Ptuj in občin Destrnik, Videm ter Trnovska vas, konec avgusta letos družili na Pohorju, je na pobudo ptujskega dela tabora prišlo še do Milekovega miklavževanja, ki je pritegnilo več kot 50 udeležencev.
Mladi Mileki in Milike so pripeljali starše, nekateri rejnike in druge domače, da so se spoznali z babicami in dedki, ki so zanje skrbeli na taboru na Pohorju, kjer je nanje budno pazil tudi dobri škrat s Pohorja, Milek iz doma Miloša Zidanška, last Zveze prijateljev mladine Maribor. Na Ptuju so se dogovorili, da bodo kot Milekova družina delovali tudi naprej. Sprva so sicer razmišljali o aktivu, potem pa so skupaj ugotovili, da jim bo veliki družini lahko še veliko lepše, še posebej, ker si imajo še veliko povedati, ker si niso tako zelo različni, kot so sicer sprva mislili drug o drugem: mlajši, da so starejši same sitnobe, starejši pa o mladih, da so bolj kot ne problematični. Bivanje na taboru pa je vse skupaj postavilo na pravo mesto.
Na sobotnem srečanju je za glasbene utrinke skrbel neumorni harmonikar Edi Klasinc, v prijetnem vzdušju pa so se spominjali vsega lepega, kar so doživeli in spoznali na Pohorju. Njihovi pohorski dnevi so oživeli tudi na platnu. S pomočjo babic in dedkov ter organizatorjev so doživeli številna zanimiva srečanja, spoznali so čebelarja, zeliščarko, obiskal jih je tudi mladi Paki-stanec, uživali so v skupnem druženju in sprehodih, večeri pa so bili polni lepih zgodb, ki so jih jim približale babice. Ena od ptujskih babic je bila tudi Silva Razlag, ki se je precej
potrudila za uspeh ptujskega Milekovega miklavževanja, pa je udeležencem petega med-generacijskega tabora obljubila tudi obisk ene od športnih prireditev, kar naj bi se zgodilo pomladi 2011. Na Pohorju so jo namreč določili za športno referentko tabora.
Že na Ptuju so se lahko družili z najboljšo slovensko teniško igralko vseh časov Mimo Jaušovec, ki so jo sicer pričakovali kot posebno gostjo že na Pohorju. Udeležencem tabora so namreč želeli predstaviti eno od slovenskih športnih legend, je povedala Razlagova, ki jo z Mimo veže tudi osebno poznanstvo. Mima Jaušovec je tudi namestnica ambasadorja za fair play in strpnost v športu RS, 11. decembra na Ptuju je postala tudi prva častna članica Društva za šport invalidov Most, ki bo predvsem skrbelo za uveljavljanje športa invalidov in za njegovo predstavitev širši javnosti. Srečanja Milekov in Milik z Mimo Jau-šovec je bilo nepozabno doživetje za udeležence tabora in tudi Mimo osebno. Prineslo je srečo na obraze otrok, zelo pa je bila vesela, da je lahko tudi spoznala njihovo bogato življenje na taboru. »To je kot neke vrste impulz, spodbuda za vse, da moramo biti vsi pripravljeni na to, da del svojega prostega časa oziroma pomoč namenimo otrokom, da jim vsi skupaj polepšamo njihovo življenje. Veliko zadovoljstvo je, ko jih vidiš srečne, srečanja z mladimi so vedno posebno doživetje,« pravi Mima. Mile-kovo miklavževanje je tudi zanjo dokaz, da je v Sloveniji še veliko ljudi, ki želijo pomagati, ki želijo osrečiti druge ob praznikih in tudi sicer. Ni vse v materialnih dobrinah, včasih so potrebne le besede in nežen stisk roke, najlepše pa je vedno, ko se zbere družina skupaj, tudi Milekovi so postali družina, ki se želijo
družiti in imeti lepo. Tudi pri Miminih najbližjih je tako. »To so posebni trenutki, ko smo vsi skupaj, cela družina, ki je tudi sicer zelo povezana,« je povedala. Za vse je največje darilo, da so lahko skupaj. Ko govori o željah za prihodnost, pove, da je zdravje na prvem mestu, brez tega ne gre. Veliko ji pomenijo drobni trenutki v življenju, ki jih zna zelo ceniti. Še vedno pa je del njenih želja povezanih s športom, želi vzgojiti čim več mladih, uspešnih teniških igralcev, ki bodo znali biti vztrajni, ki bodo dali vse od sebe in ki bodo tudi uspešni kot osebnosti. Ko človek v svojem srcu začuti, da je dal vse od sebe, takrat bo tudi uspel, je prepričana.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mima Jaušovec se je med Mileki in Milikami zelo dobro počutila.
Juršinci • Po dobrodelnem koncertu
Zadovoljni z vzdušjem in izkupičkom
Poročali smo že, da je v večnamenski dvorani v Juršincih sredi decembra potekal velik božično-novoletni dobrodelni koncert, na katerem je koncertiral Orkester Slovenske vojske. Koncert je po besedah organizatorjev odlično uspel.
„Naša dvorana je bila polna, prišlo je okrog 600 odraslih obiskovalcev in okoli 150 otrok. Zavedamo se, da časi za marsikoga niso lahki, zato tudi nismo pričakovali velike vsote, se je pa nabralo točno 1666 evrov dona-cij. Zbran denar, kot že rečeno, bomo namenili za nakup igral na novem otroškem vrtcu, pri tem pa računamo dobiti še kakšnega sponzorja," je povedala Dragica Toš Majcen in dodala: „Posebej moram poudariti, da je bilo vzdušje v dvorani izjemno lepo in da so bili člani orkestra nad sprejemom zelo navdušeni. Obljubili so, da bomo takšen koncert še kdaj ponovili. Zelo so se izkazali tudi naši domači vinogradniki, ki so podarili 60 buteljk vina, vsa pohvala pa gre tudi gospodinjam, ki so se izkazale z domačim kruhom ter tako odličnimi poticami, da
so jih člani orkestra celo odnesli s seboj. Sicer pa se mi zdi najbolj pomembno, da smo se res vsi, ki smo bili na koncertu, tako občinstvo kot nastopajoči,
imeli odlično in smo bili zelo zadovoljni."
Ob orkestru Slovenske vojske pa so zbrane navdušili tudi učenci in otroci juršinskega
vrtca in osnovne šole; otroški zbor se je predstavil s pesmijo, najmlajši pa so zaplesali na melodijo skladbe Bele snežinke.
SM
Ob članih orkestra Slovenske vojske so na božično-novoletnem dobrodelnem koncertu zapeli tudi otroci juršinske osnovne šole.
Foto: SM
Vid Izlakar, Ptuj: „Leto 2010 si bom zapomnil po končani maturi, pa tudi po tem, da sem bil sprejet na želeno fakulteto, na AGRFT. V novem letu si želim, da bi januarja opravil vse izpite za prvi letnik. Želim pa si tudi, da bi MO Ptuj malo več investirala v študentske projekte in nas nasploh bolj podpirala kot doslej."
Klementina Šprah, Ptuj: „Po
goji za delo v letošnjem letu niso
bili najboljši, v primerjavi z lanskim letom so se poslabšali. Za nas, ki poslujemo v starem mestnem jedru, je še toliko slabše, ker se je veliko lokalov izpraznilo in tudi zato ni obiska. Priporočam, da bi se mestni veljaki zgledovali po Burghausnu, da bi videli, kako je treba poskrbeti za mestno jedro, da to živi. Želim si, da bi se stanje v letu 2011 vsaj malo izboljšalo in bi vsi skupaj zaživeli bolje."
Foto: Črtomir Goznik
Klementina Šprah
Marko Krasnic, Ptuj: „Kljub gospodarski recesiji in finančni krizi je v letošnjem letu še nekako šlo. Res pa je, da nismo imeli toliko obiska kot v prejšnjem letu. Ptujsko mestno jedro je kot izumrlo, ljudi ni. Upam, da bo drugo leto vsaj za kanček bolje in da se bo zmanjšala represija tako na državni kot lokalni ravni. Samo gledajo, kako bi ti vzeli tisto, kar si ustvaril. To je absurd. Sicer pa si tako kot vsi ljudje na tem svetu
Foto: Črtomir Goznik
Marko Krasnič
želim predvsem veliko zdravja."
Aleš Hercog, Lenart: „Meni je bilo to leto kar všeč. Najbolj mi je ostalo v spominu, kako sem „tun-kal" mamo na morju, pa všeč mi je bilo, ko smo krasili smrečico v šoli, sploh super pa je to, da sem letos lahko prvič prižgal petarde. Aja, in moja nova kapa mi je zelo všeč, ena najlepših izpolnjenih želja pa je nov skuter. Tisto, kar mi sploh ni bilo všeč, pa so bile predrage vstopnice
Foto: arhiv
Aleš Hercog
za lunapark, pa tudi predrage vstopnice za ptujske Terme. In tudi moja učiteljica za kemijo mi ni nič preveč všeč! Za drugo leto pa si želim, da bile vstopnice za Terme in za zabaviščne parke dosti cenejše, pa da bom imel v srednji šoli boljšo učiteljico za kemijo. Rad bi šel gledat tudi dirke Formule ena v Monte Carlo, pa ene dobre počitnice na Bahamih si želim. Uf, še si želim vsaj 300 evrov mesečne žepnine in dobre sošolce,
Foto: arhiv
Vito Meznarič
pa še boljše sošolke v srednji šoli. Ne želim pa si biti poškodovan ali bolan."
Vito Meznarič, Ptuj: „Meni je bilo to leto 'kul'; prvič sem bil s prijatelji na morju in smo uživali. Prvič sem še tudi v Ljubljano, da bi se dogovoril za honorarni posel na področju računalništva, a žal neuspešno, ker sem premlad. Ampak je bila dobra izkušnja. In poleg tega sem bil nekajkrat lahko sam doma in smo s prijatelji organizirali dobro žurko, v šoli pa tudi nimam nobenih težav, tako da je bilo leto res uspešno. Žal mi pa je, da ne morem mami plačati kakšnega dopusta, da bi lahko več dni kraljeval v hiši, in žal mi je, da se nisem prijavil na Slovenija ima talent, ker ga imam, ampak ne povem, kakšnega! Kaj si želim za naprej? Več denarja na razpolago, najbolj pa eno čistilko samo za mojo sobo! Fino bi bilo, če bi spremenili zakon in bi lahko opravil izpit za
Ptuj • Humanitarna akcija Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
Računalnik za slepega Nejca
V leposlovni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so Nejcu Plajnšku, ki bo 24. januarja praznoval 10. rojstni dan, predali računalnik, ki so ga v knjižnici kupili s prostovoljnimi prispevki obiskovalcev in lastnimi prispevki. Nejc in cela družina so vsem, ki so pomagali pri nakupu prenosnega računalnika, izjemno hvaležni. Zadovoljni pa so tudi v ptujski knjižnici, da so skupaj z obiskovalci lahko pomagali Nejcu. Pri nakupu so upoštevali strokovna navodila Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Direktor Matjaž Neudauer je ob predaji računalnika na priložnostni slovesnosti, ki je bila 20. decembra, povedal, da so se v knjižnici letos odločili, da ne bodo pošiljali novoletnih čestitk, prihranjena sredstva pa so podarili v humanitarne namene. Akcijo zbiranja prispevkov za nakup računalnika, da bo Nejc lahko uporabljal brajevo vrstico, trenutno še uporablja mehanski pisalni stroj, so poimenovali Računalnik za Nejca. Predstavili so jo na prireditvi ob odprtju razstave Srdana Mohori-ča in literarnem večeru s Tonetom Partljičem ob zaključku bralne značke za odrasle, na obeh prireditvah so tudi zbirali prostovoljne prispevke obiskovalcev, ki se jih je dotaknila zgodba Nejca, zvedavega in zelo radovednega ter pogumnega fantiča. Skupaj so zbrali 777,55 evra, preostanek sredstev, potrebnih za nakup, pa so dodali sami.
Ob zaposlenih se je predaje računalnika udeležil tudi podpredsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Janez Solina. Knjižnici se je zahvalil za resnično lepo akcijo, računalnik bo Nejcu zagotovo v veliko pomoč pri nadaljnjem izobraževanju. Takšne in podobne akcije članom društva veliko pomenijo. Nejc je njihov član že dolgo, po najboljših močeh mu bodo med izobraževanjem in tudi sicer vedno stali ob strani.
Nejc je 100-odstotno slep od rojstva. Rodil se je kot nedonošenček pri 24 tednih, pravi čudež je, da je preživel.
Obiskuje 3. razred osnovne šole v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, kamor ga vsako jutro s Ptujske Gore, kje je družina doma, vozi mamica Metka, ga tam vsak dan tudi počaka in odpelje domov. Hvaležni so občini Majšperk in županji Darinki Fakin, ki jim že nekaj časa stoji ob strani, sicer Nejc šole, ki jo zelo rad obiskuje in dosega odlične rezultate, ne bi mogel obiskovati. Skušajo mu nuditi vse, kar potrebuje, včasih pa to ne gre in je zadeve treba drugače izpeljati. Skupaj z njim se veselijo vsakega njegovega napredka. Nejc ima tudi sestrico Aljo, ki obiskuje prvi razred OŠ v Majšperku in nanj zelo pozitivno vpliva, kot otrok z normalnim vidom pomembno prispeva k njegove-
Foto: Črtomir Goznik
Nejc Plajnšek se je skupaj z mamico, očetom in sestrico zelo razveselil računalnika, ki mu bo omogočil, da bo lahko uporabljal brajevo vrstico.
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: „Zadovoljni smo, da smo skupaj z obiskovalci pomagali Nejcu."
mu razvoju, saj ga dobesedno potegne s seboj, pravi mamica Metka. Oče Miran je voznik v mednarodnem prometu, in ker ga med tednom skorajda ni doma, v tem času sama skrbi za otroke in dom. Zjutraj ob šestih gre vsak dan od doma, hčerko zapelje v šolo, zatem nadaljuje pot v Ljubljano, kjer odda Nejca. Šola zagotavlja za starše, ki slepe vozijo vsak dan v šolo, prostor, kjer lahko počakajo svoje otroke. Če bi morali čakati kje drugje, ne ve, kako bi se jim to izteklo.
Nejc se uči brajeve pisave. Brajeva vrstica mu sicer pripada po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar ne v celoti in bo tudi tu potrebno doplačilo v višini okrog 500 evrov. Ne pripada pa mu prenosni računalnik, ki ga nujno potrebuje, da bo lahko bral.
Brajeva vrstica, prejel jo bo po novem letu, je elektronska naprava, kije preko serijskega ali paralelnega, v novejšem času pa tudi preko USB-pri-ključka povezana na računalnik. Sestavljena je iz vrste modulov, ki predstavljajo brajeve celice in imajo osem pikic; te se premikajo gor in dol ter s tem tvorijo kombinacijo bra-jevili črt. Vrstica izpiše tekst v brajevi pisavi ene vrstice na zaslonu računalniškega monitorja. Vsaka celica je sestavljena iz osmih iglic, ki jih krmili računalnik. Uporabnik s tipanjem iglic prebere vsebino sporočila ene vrstice, nakar se z navigacijskimi tipkami pomika preko celotnega zaslona in prebere njegovo vsebino, vrstico za vrstico. Brajeve vrstice imajo lahko različno število brajevih celic; večje kot je število, lažja je orientacija uporabnika, so razložili v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj.
Praznične dneve bodo Nejc, Alja, Metka in Miran preživeli doma, v krogu družine, kjer jim je tudi najlepše, že tako so skupaj bolj malo. Želijo si največ zdravja, Nejc je Božičku napisal, da si želi novo pižamo in bombone. Največjo željo, imeti računalnik, pa so mu izpolnili v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj ob pomoči obiskovalcev. »Vesel sem in hvala vsem,« je povedal in hitel z odpiranjem škatle, ki je skrivala prenosni računalnik. Za drugo od navdušenja že ni bilo več časa, ker je moral tudi sam preveriti, ali je vse v kompletu.
MG
avto že drugo leto, zelo si tudi želim dobro progo za motokros na Ptuju, optiko v naši ulici, velik bazen na domačem dvorišču in biftek na krožniku vsak dan v letu. Ne želim pa si poškodb ali bolezni."
Renata Slana, Ptuj: „Leto sem si zapomnila po tem, da sem vsak dan napredovala v vseh pogledih. Všeč mi je bil letošnji dopust, ki je bil res odličen. Vesela sem, ker je hči začela peči odlično pecivo in ker sin redno kosi travo na naši zelenici. Ne spomnim pa se ničesar posebnega, kar mi v iztekajočem letu ne
bi bilo všeč. Za naslednje leto pa si želim, da bi naš ptujski župan izpolnil vsaj del volilnih obljub in uredil infrastrukturo v naselju, kjer živim. Izpolnila si bom tudi dolgoletno željo in si uredila numizmatično mizo, sicer pa si želim kakšnega ekstrava-gantnega potovanja po Afriki, da bi se izpopolnila v slikanju ter vsem svojim prijateljem podarila karte, ki jih sama izdelujem. Predvsem pa si želim veliko prijetnih in prijaznih ljudi okoli sebe, vsem ljudem želim več pozitivizma in optimizma. In želim si tudi bolje, lepše okrašeno naše
mesto!"
Marija Pišek, Ptuj: „Zelo sem vesela, da mi je v tem letu zdravje dobro služilo, saj sem imela v prejšnjih letih precej težav. Na leto imam nasploh lepe spomine, dvakrat sem dopustovala na morju, imam čudovito sosedo, s katero redno 'kafetkava' in se odlično razumeva, vesela sem tudi, da imam dovolj energije in prav uživam v gojenju zelenjave ter svojem vrtu nasploh in še, da se veliko rekreiram tudi drugače, pa rada hodim na izlete. To, kar mi ni všeč, pa je dejstvo, da nam niso nič povišali
pokojnin. In ni mi všeč, da smo si izvolili tako neodgovorno vlado, ki razpisuje in porablja ogromno denarja za referendume. Prav bi bilo, da tisti, ki razpišejo referendume, plačajo tudi vse stroške zanje, in to iz svojega žepa! V letu 2011 si želim, da ostanem zdrava in da zadenem na lotu, ki ga redno igram. In da se dobro razumem s svojo družino, z vsemi člani. Ne bi pa rada doživela toče, bolezni, operacij in vojne - nikoli več. Ah, ja, in fino bi bilo, če bi za rojstne dneve lahko začela odštevati leta ... "
Renata Slana
Marija Pišek
Tanja Majerič
Aljaž Jelen
Tanja Majerič, Gorišnica: „Najprej moram reči, da je bilo zame leto 2010 zelo lepo in dobro. V prvi vrsti zato, ker sem se uspela zaposliti in v svoji službi vzgojiteljice res neizmerno uživam. Česa slabega se sploh ne spomnim, nič takega se nam ni zgodilo, ne meni, ne moji družini, vsi smo bili zdravi, oba otroka in midva z možem. Tako da res ne najdem ničesar slabega v minulem obdobju. Za prihodnje leto pa si želim, da ostanemo še naprej zdravi kot doslej, da bom še naprej obdržala službo. Ne želim pa si bolezni, poškodb in izgube službe. Sicer pa kakšnih posebnih želja po čemerkoli sploh nimam, sem zadovoljna s svojim sedanjim življenjem in naj bo tako še naprej."
Aljaž Jelen, Sheboygan Falls, Wisconsin: Za mano je izjemno, prelomno leto. Leto, ki mi bo ostalo v spominu za vse življenje. Moje celotno leto je bilo bolj ali manj prežeto s pripravami na izmenjavo v ZDA, kjer sem trenutno. Že v začetku leta sem začel izpolnjevati prijavnice, se pripravljati, imel sem pogovore
... Spomladi smo potem s prijatelji ustanovili narodno-zabavni ansambel Na zdravje!, katerga mentor je Robi Butolen. Poleti sem sodeloval na orientacijskem taboru na Braču, ki je bil organiziran za slovenske in hrvaške dijake, ki smo se odpravili letos na dijaško izmenjavo. Nato sem konec avgusta odpotoval na izmenjavo v daljno Ameriko. Po prihodu sem spoznal ogromno novih prijateljev, se vključil v dogajanje na šoli, v ameriško kulturo. Res uživam. V prihodnjem letu želim uspešno končati izmenjavo. Želim tudi končati četrti letnik in nadaljevati svoje šolanje. S prijatelji nameravam tudi proslaviti svojo polnoletnost. Takoj, ko mi bo čas dopuščal, pa nameravam opraviti vozniški izpit. Sem kar malo nevoščljiv svojim ameriškim prijateljem, ki že lahko vozijo. Želim tudi veliko igrati z ansamblom in zabavati ljudi. Pa lep pozdrav in vesele praznike želim vsem bralcem, svojim staršem, vsem domačim in prijateljem v Sloveniji.
MG, SM
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Foto: SM
Foto: SM
Ptujska klet • Iz pogovora z enologom Bojanom Kobalom
Pullus je ambasador Slovenije
Vina Pullus iz Ptujske kleti so od prve javne predstavitve leta 2007 do konca letošnjega leta postala zelo razpoznavna blagovna znamka v Sloveniji, vse uspešnejša pa je tudi v tujini. „Menim, da je ta znamka vin skozi številna ocenjevanja in trdo delo našla svoje mesto pri slovenskem potrošniku," pravi tudi eden najzaslužnejših za uspehe pullusa enolog Bojan Kobal.
Foto: SM
Enolog Bojan Kobal pravi: „Letošnji letnik je dober za sveža, lah-kotnejša sadna vina, kar pa je pravzaprav naše vodilo - da pustimo v vinih prstni odtis narave."
Biti prepoznavna znamka na tujem vinskem trgu pa je po njegovih besedah težko in dolgotrajno delo: „Na tujih trgih se Slovenci v bistvu pojavljamo kot novinci. Slovenija kot vinska dežela na žalost ni toliko prepoznavna, kakor si mi sami tukaj mislimo in smo prepričani. Moramo si priznati, da v očeh povprečnih tujih potrošnikov nismo vinska destinacija, medtem ko po drugi strani na strokovni ravni, med poznavalci, utrjujemo to pozicijo. Pullus je kvaliteto blagovne znamke dokazoval na številnih domačih in mednarodnih, svetovnih ocenjevanjih. Samo zadnje leto smo bili prisotni na Decanterju, kjer smo prejeli zlato in srebrno medaljo, v Bruslju kar dve zlati in eno srebrno, na Dunaju se je naša klet v konkurenci 1740 kleti iz vseh kontinentov uvrstila med top 100 kleti in prejela 12 nagrad. Triumfirali smo tudi v San Franciscu, kanadskem Quebecu in Tokiu. To so le uspehi z največjih mednarodnih tekmovanj, rezultati pa govorijo v prid temu, da je Pullus ambasador ne samo Ptuja, ne samo Slovenskih goric in Haloz, ampak Štajerske in celotne Slovenije. Marsikdo me danes ustavlja na mednarodnih ocenjevanjih, kjer nastopam tudi kot mednarodni degustator, in me sprašuje za Pullus, navezujemo in vzdržujemo pa tudi pomembne osebne kontakte v tujini. Odlične ocene dobivamo pri najbolj priznanih vinskih časopisih in piscih; tako so nedavno naša vina, gre za renski rizling, sivi pinot, sovinjon in sladki Pullus
G, dobila nad 90 točk, kar je bilo pet let nazaj težko predstavljivo. In takšne visoke ocene v najbolj priznanih vinskih publikacijah v svetu, ob tekmovanjih, so krasne potrditve kvalitete naši vin. Vse našteto pa so zadeve, ki jih osebno imenujem vrhunci letošnjega leta," pravi Kobal, ki je tudi sam priznan mednarodni degustator in ocenjevalec vin.
Vsaka steklenica mora vznemirjati po svoje
Posebnost in odličnost najboljših vin se po mnenju Ko-bala odraža v okusu grozdja: „V svetu so najbolj cenjena vina, ki odražajo okus po grozdju in okus po rastišču. V hladnejših klimah, kot je naša, morajo vina izražati toliko več primarne sortnosti in takšna vina so tudi lažja kakor tam, kjer je klima to-
plaejš. Sicer pa pravim, da je raznolikost tista, ki vinu daje plemenitost! V nasprotnem primeru bi lahko imeli koka-kolo. Vsaka steklenica mora vznemirjati s svojskostjo, individualnostjo.
Seveda pa so ena vina odličnejša. Vsak odličen kletar mora spoznati v svoji naravi, v svojem sortnem sestavu, v svojem rastišču, katera je tista prednost, ki izraža vse to in je na drugi strani tržna in ponovljiva. To je najpomembneje. Pri nas je definitivno primarna sor-tnost. In če degustiramo Pul-lus polnitve, recimo sveža vina, bo sovinjon imel okus po sovinjonu, laški rizling po laškem rizlingu itd. Ob definiranju sortne sestave pa je treba upoštevati še mikro-klime in tudi značilnost mineralne sestave tal. Osnova pa je v tem, kaj boš s svojimi vini povedal! In nikoli ne bo narobe, če bo vino ponovljivo, lastno, svojsko in z izraženo sorto. Ob tem ima zelo pomembno vlogo še visoka zdravstvena kakovost grozdja, sodobna tehnologija predelave grozdja in negovanja vina, kar v Ptujski kleti imamo, ob nujni visoki stopnji higiene."
Bojan Kobal ob tem ne pozablja na vina, ki se odlikujejo po svoji specialnosti: „Gre za butične polnitve slajših predikatnih vin od suhih jagodnih izborov do ledenih trgatev. Predikati so vrhunec vinarske umetnosti, ne smemo jih pozabiti, saj pokrivajo določeno tržno nišo. Ta vina so posebnost, pridelava
takšnega grozdja je res draga, ampak tudi to moramo izrabiti. Ne moremo pa pre-dikatov proizvajati v velikih količinah, ker ekonomija pridelave tega ne prenese. Ta vina so butična in so lahko spremljevalec osnovne linije."
Tlidi letos odlična vina
Kljub številnim slabim napovedim za letošnji letnik vin Bojan Kobal razmišlja povsem drugače: „Letošnji letnik je naklonjen sortam, ki imajo še posebej izrazite primarne značilnosti. Tako bodo gotovo zelo zanimivi sovinjoni, zlasti zeleni so izraziti po barvi, vonju in okusu. So pa takšni bolj deževni letniki manj primerni za kakšne burgundske sorte, sicer pa ne moremo posploševati, da je letošnji letnik dober, slab ali odličen. Za nekatere sorte je res ekstre-mno slab, predvsem zaradi nizkih količin, kar se najbolj pozna pri renskih rizlingih in šiponih. Laški rizlingi in sovinjoni so ostali v planiranih količinah in kakovost teh vin je tudi zelo dobra. Ta letnik bo dober za sveža, lah-kotnejša sadna vina, kar pa je pravzaprav naše vodilo - da pustimo v vinih pristni odtis narave. Ne bodo pa toliko vina bila za daljše zorenje. Za nas je izziv, da tudi v takšnih letnikih pridelamo čim boljša vina in verjamem, da nam je to v Ptujski kleti tudi uspelo."
Ptujska klet bo tudi v prihodnjem letu sodelovala na vinskih tekmovanjih doma in po svetu: „Pripravljena imamo zorjena vina iz leta
2009,	pa tudi z letnikom
2010,	zlasti s sovinjoni bomo gotovo prisotni na najbolj konkurenčnih in prepoznavnih tekmovanjih, kjer se postavljamo ob bok najboljšim in tako pokažemo, da imamo konstantno kakovost."
Sicer pa je poseganje po najvišjih nagradah domačih in tujih ocenjevanj od leta 2005, ko je prejela prvi naziv šampiona, že skoraj tradicija Ptujske kleti. Bojan Kobal je prepričan, da jo bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu.
khm
Preko 130 nagrad v petih letih
Od leta 2005, ko si je Ptujska klet pripela prvi naziv šam-piona, je na mednarodnih tekmovanjih doma in po svetu za svoja vina prejela 130 visokih priznanj; med njimi je kar devet nazivov šampion - pet jih je prejela na tujih mednarodnih ocenjevanjih. Sicer pa med najvidnejše uspehe blagovne znamke Pullus ob številnih srebrnih in zlatih priznanjih spadajo naziv svetovnega šampiona za penino Pullus rose in sovinjon Pullus sveže, priznanje gran menzione v Italiji Couvee 7 sodov in sovinjon, naziv Best Slovenian Wine (Japonska) za Pullus laški rizling sladki, velika zlata medalja (G. Radgona) za Pullus renski rizling SJI, ki je prejel tudi naziv slovenskega prvaka sorte in letošnji naslov Best Slovenian Wine letos v Tokiu, priznanje svetovni šampion za Pullus Sauvignon G suhi (Slovenija), nazivi Best of Nation, Best Show in dvojna zlata medalja (San Francisco) za Pullu-se laški rizling sladki in naziv prvaka posluhih vin (Slovenija) za Pullus posluho penino.
Foto: Črtomir Goznik
V novi športni dvorani enote Marjetica Vrtca Ptuj je bila 21. decembra krajša slovesnost ob do-naciji nogometnih žog in majic, ki so jih prejeli v zahvalo za sodelovanje v okviru projekta Grass roots od Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Do-nacijo za spodbujanje nogometa med najmlajšimi sta predala v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj Marjan Le-nartič in Boštjan Zemljarič, vodja športnih programov v tem zavodu. Maja letos je Vrtec Ptuj uspešno organiziral tudi srečanje Nogometne igrarije s predstavniki Evrope in UEFE. V torek je malčke obiskal tudi dedek Mraz, ki je darila odložil v vsaki igralnici posebej, na prireditvi z igrico in plesom pa je med male športnike razdelil sladkarije. Marjan Lenartič je pohvalil njihovo zagnanost na športnem področju z željo, da jih šport spremlja celo življenje, da bodo aktivni člani različnih klubov, morda pa bo kdo od njih kdaj tudi igral v slovenski nogometni reprezentanci.
MG
Ljutomer • Razstava Trstenjakovih del
Foto: NS
Letos je v prostorih ljutomerske galerije v dvanajstih razstavah svoja dela predstavljalo več kot 100 umetnikov, prav zadnjo pa so namenili velikemu prleškemu rojaku Anteju Trstenjaku, po katerem galerija nosi ime. Z razstavo njegovih del so se spomnili umetnika, rojenega leta 1894 v Slamnjaku pri Ljutomeru, kije umrl pred štirimi desetletji v Mariboru. Kot je na odprtju povedal kustos ljutomerske galerije Srečko Pavličič, so njegova dela v najrazličnejših slikarskih tehnikah edinstvena, ob tem pa povzel nekaj značilnosti iz Trstenjakovega življenja in dela. Razstava bo na ogled do konca januarja prihodnje leto.
NŠ
Ptuj • Razstavlja Jernej Forbici
Foto: PA
Do 15. januarja si lahko v galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj ogledate razstavo slovenskega umetnika Jerneja Forbicija. Forbici seje rodil leta 1980 v Mariboru. Živi in dela v Kidričevem, na Ptuju in v italijanski Vicenzi. Leta 2000 je študiral na Visoki šoli za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2005 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah, sledila pa je tudi magistrska naloga iz vizualne in uprizoritvene umetnosti. Razstavljal je na več samostojnih in skupinskih razstavah, njegova dela so prisotna tudi v večjih javnih in zasebnih zbirkah po Evropi, ZDA in na Japonskem ter na razstavah in mednarodnih umetniških sejmih v več državah.
Polona Ambrožič
Markovci • Živahno in konstruktivno na drugi seji
V prihodnjem letu naj bi gospodarili z 8,5 milijona evrov
Svetniki občine Markovci so na drugi redni, sicer pa zadnji letošnji seji v sredo, 22. decembra, brez pripomb in zapletov potrdili člane vseh potrebnih odborov, komisij in delovnih organov, seznanili pa so se tudi z delovnim gradivom proračuna, v katerem naj bi se v prihodnjem letu nabralo rekordnih 8,5 milijona evrov.
Za presenečenje je pred pri-četkom seje poskrbel župan Milan Gabrovec, ki je svetnike seznanil, da bodo sejo neposredno prenašali prek kanala SIP TV, tako da lahko njihovo delo sproti spremljajo tudi drugi občani.
Ko so se lotili imenovanja občinskih organov in delovnih teles, je predsednik Komisije za volitve in imenovanja Slavko Rožmarin pojasnil, da so se o kandidatih za posamezne odbore, komisije in druge organe uskladili že na predhodnem sestanku predstavnikov posameznih političnih strank oziroma svetniških skupin. Tako so brez razprave kot po tekočem traku soglasno potrdili predlagane člane. Občinski odbor za javne finance bo vodil Franc Ferčič (LDS), Odbor za gospodarske dejavnosti Marjan Meglič (SDS), Odbor za negospodarske dejavnosti Franc Rožanc (N.Si), Odbor za okolje in prostor Konrad Janžekovič (LDS), Odbor za gospodarsko infrastrukturo Ivan Svržnjak (SLS), Statutar-no-pravno komisijo Franc Ro-žanc (N.Si), Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mateja Zagoršek, Komisijo za odlikovanja in priznanja Matjaž Vršič, Komisijo za zaščito in reševanje Milan Majer, uredniški odbor glasila List Mar-kovcev Mojca Zemljarič, Nadzorni odbor pa Peter Majcen. Poleg tega so za nadomestnega člana sveta Območne izpostave javnega sklada kulturne dejavnosti soglasno imenovali Janka Kelenca, za predstavnika ustanovitelja v Zdravstvenem domu Ptuj pa Stanislava Toplaka.
Ko je župan predlagal spremembe poslovnika občinskega sveta, je pojasnil, da gre le za to, da bodo v bodoče gradivo za seje prejemali sedem namesto dosedanjih deset dni pred sklicem. A je Franc Rožanc menil, da je sedem dni prekratek rok, saj je potrebno pred sejo sklicati še posamezne svetniške skupine ali odbore, zato je menil, da bi bilo boljše, če bi ostali pri 10 dneh. Marjan Meglič se je sicer načeloma strinjal s 7-dnev-nim rokom, a po njegovem bi bilo za zahtevnejše točke, kot so sprejem proračuna ali rebalansa, zaradi podrobnejše preučitve vsebine vseeno potrebno gradivo prejeti vsaj 10 dni pred sejo. In ko je župan obljubil. da bodo v primerih, ko bo potrebno, gradivo pošiljali tudi 10 ali če bo mogoče 20 dni pred sejo, so predlagano spremembo potrdili.
Soglašali so tudi s predlaganimi spremembami odloka o
občinskih cestah, pri čemer je župan pojasnil, da gre za spremembe, ki bodo omogočale, da bodo na občini hitreje in lažje prihajali do različnih dovoljenj, spremembe pa so bile potrebne tudi zaradi tega, ker so bile v dosedanjem odloku za kršitelje kazni določene še v tolarjih.
Brez posebnih pripomb so soglašali s predlaganimi spremembami pravilnika o nagrajevanju odgovornega urednika, uredniškega odbora in avtorjev prispevkov za občinsko glasilo List Markovcev. Kot je pojasnil župan, je šlo tudi v tem primeru za določitev zneskov v evrih, sicer pa so nagrado za odgovornega urednika zaokrožili navzgor oziroma nekoliko povišali, cene za oglaševanje pa so znižali skoraj za polovico, saj želijo pritegniti k sodelovanju čim več obrtnikov in drugih oglaševalcev. Spremembe odloka so sprejeli v predlagani obliki, pri čemer so pooblastili župana, da pripravi ustrezen predlog morebitnih ugodnosti za oglaševalce.
Prve tri mesece začasno financiranje
Ker občinskega proračuna za leto 2011 še niso sprejeli, so na predlog župana sprejeli sklep o začasnem financiranju v obdobju januar-marec 2011. Pri tem je direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Ko-lenko pojasnila, da bo v primeru, če bo proračun sprejet prej kot marca prihodnje leto, ta sklep postal neveljaven.
Župan je v nadaljevanju predstavil svoje delovno gradivo za proračun v naslednjih dveh letih, ki bo seveda doživel še veliko sprememb. V letu 2011 predvidevajo okoli 5,8 milijona evrov skupnih prihodkov in okoli 8,5 milijona evrov skupnih odhodkov, okoli 2,7 milijona evrov pa naj bi prenesli iz letošnjega leta. Med večje investicije prihodnjega leta je župan uvrstil ureditev mansarde v občinski stavbi, nadaljevanje komasacije in izgradnje kanalizacijskega sistema v Bukovcih, Stojncih nato pa še v Novi vasi in Sobetincih, modernizacijo lokalne ceste Bukovci-Novi Jork, razširitev mostu v Bukovcih, posodobitev javne razsvetljave, gradnjo poslovno-stanovanjskega centra v Markovcih, del sredstev naj bi namenili za nakup dodatnih zemljišč v obrtni coni Novi Jork, del pa za sanacijo Lagune v Markovcih, čeprav so jo onesnažili drugi. Ob tem je Franc Rožanc menil, da je pre-
Foto: M. Ozmec
Tokrat so markovski svetniki dvigovali roke kot po tekočem traku; morda tudi zato, ker so njihovo delo prek treh kamer SIP TV spremljali tudi občani.
nos neizkoriščenih sredstev iz letošnjega leta prevelik, zato je pozval vodstvo občine ter vse uporabnike proračuna, naj v bodoče poskrbijo, da bodo
sredstva čimbolj pravično razdeljena in tudi izkoriščena.
Zanimivo je bilo tokrat med pobudami in vprašanji svetnikov. Tako je Ivan Svržnjak
predlagal, da naj bi ponovno uvedli skupno praznovanje novega leta pred občinsko stavbo. Milan Majer je opozoril na to, da je potrebno odpa-
dno plastiko izpred gasilskega doma v Bukovcih pogosteje odvažati, pa tudi sicer bi bilo potrebno, da bi odpadke iz ekoloških otokov pogosteje odvažali. Igor Ambrož je opozoril, da občani iz Stojncev in Borovcev kritizirajo izvajalce gradnje kanalizacije, ki naj bi bili pri finalizaciji svojega dela površni, zato je pozval nadzornike, naj svoje delo opravljajo bolje. Marko Lepoša pa je svetnike seznanil, da bo vaški odbor Markovci v kratkem predlagal gradnjo dveh dodatnih ekoloških otokov, za katera so že našli primerni mesti.
Konrad Janžekovič je bil presenečen in obenem zadovoljen nad tolikšno pozornostjo, ki so jo tokrat doživeli pri točki pobude in vprašanja, saj so po njegovih besedah v prejšnjem mandatu to močno pogrešali. Zato se je zavzel, da bi svetniškim pobudam in vprašanjem v bodoče posvečali še več pozornosti, saj ti v glavnem prenašajo le predloge in pripombe krajanov iz okolij, v katerih živijo. Na veliko odobravanje župana in svetnikov pa je naletela tudi pobuda Franca Fer-čiča, da bi bilo treba čim prej opraviti kakovosten posnetek stanja in strategije oziroma ciljev razvoja gospodarstva v občini Markovci.
Preden so se razšli, je župan Milan Gabrovec svetnike opozoril, naj se seznanijo z vsebino zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki prinaša kup novosti tudi na področju delovanja občinskih svetov in njegovih organov.
M. Ozmec
Ptuj • Donacija Komunalnega podjetja bolnišnici
Najlepša voščilnica ženskam
Donacij ptujski bolnišnici je vedno manj. Medtem ko jih je bilo nekoč v povprečju sto tisoč evrov letno, jih je v zadnjih letih veliko manj. Svoje je tudi na tem področju opravila kriza.
Z donacijami gospodarstvo na nek način pomaga zdravstvu, je na tiskovni konferenci, ki je bila 22. decembra, povedal direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh. Za donacijo Komunalnega podjetja Ptuj pa je dejal, da je ena lepših zgodb v predbožičnem času za ptujsko bolnišnico in širše.
Nova aparatura (mikroskop - kolposkop) je najlepša voščilnica nekaj deset tisoč ženskam s Ptujskega in širše, ki v ptujsko bolnišnico hodijo na preventivne preglede ali na zdravljenje. Prišla je na skoraj petdeset tisoč naslovov žensk s tega območja.
Za nakup mikroskopa - kol-poskopa za zgodnje odkrivanje in zdravljenje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu, sprememb na zunanjem spolovilu in nožnici je Komunalno podjetje Ptuj namesto novoletnih voščilnic in poslovnih daril iz presežka, ustvarjenega na tržnem delu dejavnosti, darovalo deset tisoč evrov, je povedal direktor družbe Jože Cvetko. Za nakup aparata, ki je že v funkciji, je nekaj malega primaknila tudi bolnišnica. Na ginekološko-po-rodnem oddelku ptujske bolnišnice so tako bogatejši za sodobno aparaturo, ki bo nadomestila eno od dveh, ki sta stari že več desetletij. Kot so pojasnili ob ogledu aparature, gre za izredno
natančen in močan mikroskop, ki lahko sliko na posebnem monitorju prikazuje tudi sodelavcu oziroma spremljajočemu timu strokovnjakov, ne samo tistemu, ki opravlja pregled. Damijana Bosilj, dr. med., spec. gin. in porodništva, je povedala, da želijo z intenzivnim izvajanjem preventivnih programov čim bolj zmanjšati število rakastih obolenj na ginekološkem področju. Pri odkriti patologiji v izvajanju
programa Zore odzivnost žensk na vabila na preglede je v SV Sloveniji okrog 70-odstotna, nemudoma vključijo dodatne diagnostične preiskave, dodatna diagnostična preiskava na področju materničnega vratu je kolposkopija. Za kvalitetno kolposkopijo pa je potreben kvaliteten mikroskop - kolposkop. V drugem polletju letos so izvedli 60 kolposkopij, pred prihodom ginekologinje Bosiljeve
na Ptuj so bolnice napotovali drugam, zdaj jih bodo tudi po njeni zaslugi lahko pregledovali v ptujski bolnišnici. Operacij na materničnem vratu v smislu odstranjevanja predrakavih sprememb na materničnem vratu je bilo v letošnjem letu okrog 90. Te patologije je precej, pravi ginekologinja, z novim aparatom pa bo mogoče narediti še več pri ohranjanju zdravja žensk.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Direktor Komunalnejga podjetja Ptuj Jože Cvetko, Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, ter Robert Ceh, direktor ptujske bolnišnice, med ogledom novega mikroskopa
Zlatoličje • V komunali končujejo zamenjavo salonitnih cevi
Z novimi cevmi povezana Skorba z Zlatolicjem
Sredi tega tedna so delavci Komunalnega podjetja Ptuj končali najtežji del zamenjave dosedanjih azbestno-cementnih cevi čez most kanala hidroelektrarne v Zlatoličju ter tako z novimi cevmi iz modularne litine in delno iz inoxa že povezali črpališče v Skorbi z Zlatolicjem.
V Komunalnem podjetju Ptuj so v okviru projekta Zaščita podtalnice Dravskega in Ptujskega polja v poletnih in jesenskim mesecih intenzivno nadaljevali zamenjavo primarnega vodovodnega cevovoda v občinah Kidričevo, Hajdina, Starše in Gorišnica v skupni dolžini okoli 26.000 m.
Kot sta pojasnila direktor Komunale Jože Cvetko in vodja vodooskrbe Marjan Gregorinčič, gre za zamenjavo dosedanjih azbestno-cementnih cevi, premera 200 mm, z litoželeznimi. Po intenzivnem delu v poletnih mesecih so novembra in decembra uspeli opraviti tudi tehnično najzahtevnejši odsek, to je prečkanje cevovoda čez kanal hidroelektrarne po mostni konstrukciji v Zlatoličju. Dela so se lotili resno in odgovorno, saj je bilo treba posebne cevi namestiti in pritrditi ob spodnjem delu mostne konstrukcije. Cevi, ki so v delu, kjer prečkajo kanal, iz nerja-
V torek, 21. decembra, so položili boj povezali primarni vodovod od
Foto: M. Ozmec
še zadnji del cevi in tako med se-črpališča v Skorbi do Zlatoličja.
večega inoxa, so sicer kupili, toplotno izolacijo so opravili v lendavskem Purlenu, vse pri-robnice in montažo cevi pa so opravili montažerji Komunalnega podjetja Ptuj, ki so se za tovrstna zahtevnejša dela posebej usposabljali. Pomembno je tudi, da so montažo cevi opravili z lastno strojno in montažno opremo, medtem
Foto: M. Ozmec
Najtežje, najodgovornejše in najnevarnejše je bilo delo na visečem delovnem odru, saj je potekalo več metrov nad deročimi valovi Drave.
ko so jim viseči gradbeni delovni oder postavili delavci Cestnega podjetja Maribor.
Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da uporabniki med zamenjavo cevovodov pri dobavi vode niso občutili nobenih redukcij. V torek, 21. decembra, so na mostu čez kanal v Zlatoličju pritrdili še zadnji del inox cevi ter tako sklenili zamenjavo primarnega cevovoda od črpališča v Skorbi do naselja Zlatoličje. Naj dodamo, da je bil dosedanji primarni cevovod iz azbestno-saloni-tnili cevi zgrajen leta 1963, ob izgradnji hidroelektrarne Srednja Drava 1 v Zlatoličju. Sicer pa tako v Komunalnem podjetju Ptuj počasi zaključujejo zamenjavo azbestno-betonskih cevi z duktilnimi cevmi oziroma cevmi iz modularne litine ali po domače gusa, ki bo v celotni dolžini vodooskrbnega sistema Ptuj presegla 90 km.
Naj dodamo, da vodooskrb-ni sistem Ptuj zagotavlja oskrbo z vodo za območje 21 občin v katerih so v celoti pokri-tie z vodovodnim omrežjem mestna občina Ptuj, občine Kidričevo, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Destrnik, Markov-ci, Hajdina in Starše. V obči-
Prejeli smo
Pojasnilo: »Ni bilo prenesenih 540 praznih stanovanj
Pravilna informacija je, da je Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad (SSRS) pogodbeno prejel za obdobje petih let v tako imenovano brezplačno uporabo 540 stanovanj, pri čemer pa mora sam zagotavljati vsa sredstva za vlaganje vanje, jih zavarovati in izvajati druge naloge. Poudarjamo, da je bilo od tega kar 423 stanovanj že ob samem prejetju v uporabo zasedenih z najemniki (in sicer z imetniki pravice - z najemniki po do-
delitvah MJU, MNZ IN MORS). SSRS torej stanovanj ni mogel oddati drugim najemnikom. Praznih je bilo v uporabo prenesenih le 75 stanovanj, od tega 69 stanovanj ni bilo in še vedno ni primernih za bivanje, pa še od teh jih je 8 primernih le za rušenje (dva objekta na Blokah). Za nobeno stanovanje pa SSRS od dne prenosa v uporabo do danes, kljub izraženim potrebam, ni prejel sredstev za vzdrževanje, obnovo ali rušenje. Prav
Foto: M. Ozmec
Montažo inox cevi na mostno konstrukcijo so montažerji Komunalnega podjetja Ptuj opravili s svojo strojno opremo.
nah Majšperk, Videm, Podleh-nik, Žetale, Trnovska vas, Sv. Andraž, Zavrč in Cerkvenjak
se omrežje še dograjuje. Delno oskrbujejo tudi občine Ormož, Duplek, Slovenska Bistrica, Lenart in Sv. Jurij. Omrežje ptujskega vodooskrbnega sistema je dolgo preko 1000 km in zelo razvejano. Zaradi tega prihaja v poletnih mesecih ob bistveno višji porabi vode do motenj v oskrbi z vodo, ki pa so predvsem transportnega
značaja.
Ptujski vodooskrbni sistem oskrbujemo s pitno vodo iz črpališča v Skorbi iz sedmih plitvih in petih globinskih vodnjakov. Dodatno k temu pomagajo k izboljšanju hidravličnih razmer in kvalitete pitne vode globinski vodnjaki
v	Novi vasi pri Ptuju, Lanco-
vi	vasi, Desencih, Podvincih in Gerečji vasi. Pitno vodo v omrežju sestavljata podtalnica Dravskega polja in globinska
podtalnica v razmerju 2:1.
Sicer pa kvaliteto pitne vode na celotnem vodooskrb-nem sistemu nadzorujejo z rednim jemanjem vzorcev vode in analizami le-teh v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Razen odvzema vzorcev vode pa imajo v črpališču nameščen biološki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor nad kvaliteto pitne vode.
M. Ozmec
Ljutomer • Sprejem pri županji
Ko je kakovost navada ...
Županja občine Ljutomer Olga Karba je pripravila sprejem za posameznike in predstavnika društva, ki so v letošnjem letu prejeli posebna priznanja na ravni države. Gre za dosežke na področju kulture, šolstva, športa, socialnega dela, ustvarjalnosti, dobrodelnosti in turizma.
«
V članku »Opazno delo 'mladincev' v državnem zboru« (Štajerski tednik, 17. 12. 2010, stran 5) je v besedilu zapisana napačna informacija, in sicer da je bilo na Stanovanjski sklad RS iz treh ministrstev prenesenih 540 praznih stanovanj.
Karbova je monografijo občine Ljutomer podelila novoizvoljenemu podpredsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije Branku Žnidariču, prejemniku nagrade Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije Borisu Sunku, prejemnici priznanja Slovenske Karitas Mariji Puše-njak, dobitnici zlate plakete Turistične zveze Slovenije Mariji
Gaube, prejemnici priznanja Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije Miri Babič, dobitnici Severjeve nagrade za življenjsko delo na ljubiteljskem gledališkem področju Miri Rebernik Žižek ter Kulturno-turističnemu društvu Festival Ljutomer ob vključitvi Grossmanovega festivala filma in vina v Evropsko federacijo festivalov fanta-
stičnega filma. »S svojim delom dokazujete, da kakovost ni dejanje, ampak navada. Zelo sem vesela, da ste naši občani. Vaše delo je izvrstna podlaga in popotnica za novo zastavljene cilje v prihodnje, ki jih boste - v to sem prepričana - zanesljivo uresničili,« je na sprejemu dejala ljutomerska županja.
NŠ
tako prejem takih sredstev ni predviden v proračunu RS za leti 2011 in 2012.
Prosimo, da naše opozorilo sprejmete z razumevanjem in ga v celoti čim prej objavite, da ne bi prihajalo do nesporazumov, zlasti s strani potencialnih najemnikov stanovanj.
Rebeka Rupnik, odnosi z javnostmi, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad
S sprejema pri županji Olgi Karba
Podravje • Vodstvo Mlekarske zadruge odgovarja:
„Ne bomo molzna krava kapitalskim interesom!"
„Čeprav osebno nisem imel namena odgovarjati na članek, kako ptujska Kmetijska zadruga (KZ) išče rešitve za odkup Ljubljanskih mlekarn, pa so člani naše Mlekarske zadruge (MZ) zrevoltirani nad tem, kar je povedal direktor omenjene zadruge. In res se vsi sprašujemo, od kod kar naenkrat takšna zaskrbljenost za usodo naših mlekarjev in obrata v Ljubljani," sta se nekaj dni po objavi članka oglasila direktor MZ Ptuj Drago Zupanič in predsednik MZ Jože Lah.
Oba sta prepričana, da ne gre za nobeno skrb in še manj za zagotavljanje socialne varnosti pridelovalcev mleka, ampak zgolj za računico, kapitalski interes KZ Ptuj in še koga, kako zaslužiti z dividendami Ljubljanskih mlekarn: „Nekateri bi pač radi služili in lepo živeli na plečih kmetov, ampak bi se morali zavedati, da izplačila dividend ne pridejo v poštev, če so mlekarne v zadružnih rokah, pač pa se maksimalno vlaga v dobro poslovanje, če je pa že kakšen dobiček, mora iti v roke kmetov, članov zadruge in solastnikov. Tako tudi poslujemo v naši MZ!"
Lah in Zupanič pojasnjujeta, da je MZ prva v vrsti, ki bi želela odkupiti pripadajoči delež Ljubljanskih mlekarn, vendar nikakor pod pogoji, ki so dani trenutno: „Poleg precenjene vrednosti delnice, kar priznavajo vsi, nimamo izkaza poslovanja, ki ga zadruge zahtevamo, niti nimamo zagotovil, da bi v primeru odkupa imeli svojega člana v upravljavskem organu mlekarne. Torej - naj damo ogromno denarja, s ka-
terim bodo po svoje upravljali drugi, mi pa ne bomo imeli nobene besede pri vodenju in nadaljnji usodi predelovalnega obrata?! To bi bila skrajno nespametna poteza in nikakor se ne bomo šli molzne krave določenim strukturam, ki bi nas želele le finančno izkoristiti!"
Oba tudi poudarjata, da so v MZ Ptuj sprejeli sklep, da bodo lastniki morebiti odkupljenega deleža člani zadruge direktno. „Nerazumno je kazanje s prstom na nas, da zaviramo odkup. Ni res, smo le ena od mnogih zadrug, ki se v teh okoliščinah za to nismo odločili. Tudi če bi mi naš delež vplačali, stanje ne bi bilo drugačno, ker je večina slovenskih zadrug, med njimi skoraj vse iz Gorenjske, proti odkupu po predstavljenih pogojih. Zavajajoč pa je tudi člen o vračilu akontacije; res je, da se ta vrača, če posel ni sklenjen, ne vrača pa se, če se posel sklene s kakšnim drugim partnerjem, ne zgolj z zadrugami. In v tem primeru mi ne bi mogli več izstopiti iz partnerskega odkupa, četudi bi to želeli! Če
Predsednik Mlekarske zadruge Jože Lah: „Želimo odkupiti delež Ljubljanskih mlekarn, vendar nikakor pod sedanjimi pogoji!"
hočemo uspeti, potem morajo biti v tem poslu udeležene vse zadruge, kar je trenutno neizvedljivo!"
Oba prva moža MZ nadalje pravita, da je razlog za trenutno pat pozicijo tudi ali predvsem v popolnem nezaupanju med zadrugami samimi, v samo Zadružno zvezo in še bolj v pogajalsko oz. interesno skupino Mlekodel, v katero je povezanih nekaj zadrug, a največje ne: „Zadruge, ki tvorijo
Jeruzalem • Ledena trgatev v podjetju p&f
130 litrov »ledenega« mošta
V nedeljo, 19. decembra, je v Jeruzalemskih goricah, ob ljutomerski kleti, potekala »ledena trgatev«. Pri tem pomembnem dogodku za družbi P&F Jeruzalem Ormož in P&F Jeruzalem Ljutomer je sodelovalo 60 zaposlenih, ki so na 1.700 trsih sorte laški rizling ročno obrali dobrih 700 kilogramov zmrznjenega grozdja.
Trgatev je potekala v zgodnjih jutranjih urah pri optimalni temperaturi minus 18 °C, končni rezultat pa je bilo 130 litrov »ledenega« mošta.
»Obrano grozdje je bilo v zelo dobrem stanju in temu primeren je bil tudi izplen pri stiskanju. Iz zmrznjenih jagod pri stiskanju dobimo izjemno sladek in viskozen mošt. Zaradi izredno nizkih temperatur je tako prva kapljica
mošta pritekla šele po eni uri pri zelo visokem tlaku. Ob tem pa naj poudarim, da je kakovost letošnjega ledenega mošta izjemna, saj smo mu namerili sladkorno stopnjo kar 212 Oe (oe-kslerjev),« je ob tej priložnosti povedal glavni enolog pri p&f winereis, sicer direktor za eno-logijo in razvoj vinogradništva in vinarstva Mitja Herga.
Pri ledeni trgatvi je zelo po-
Mlekodel, med njimi je tudi KZ Ptuj, imajo že 23 % lastništva Ljubljanskih mlekarn, z dodatnimi 10 milijoni evrov pa želi kupiti še približno tolikšen delež, torej bi naj bil 46 % lastnik. Po dogovoru naj bi za 26 milijonov evrov delnic odkupile še vse ostale zadruge, šest milijonov evrov pa naj bi v odkup prispevali zaposleni in vodstvo v mlekarnah. S takšnim načrtom, kot ga ima Mlekodel, je povsem jasno, da lahko še z nekaj malimi zadrugami zagospodari z večino imetja, 51 %. Vendar pa je za nas Mlekodel nepotrebna organizacija, ki ji povrhu veliko zadrug ne zaupa," je stanje podrobneje pojasnil Lah in povzel, da morajo biti izpolnjeni štirje jasni pogoji za vstop MZ Ptuj v odkup: „Naj-
prej nižja in fiksna cena delnice, po naši oceni ne more biti vredna več kot 9 evrov. Potem jasen pregled poslovanja in revizija ter zagotovljeno mesto enega našega člana v organu odločanja oz. upravljanja! To so normalni in jasni pogoji, brez tega bi samo dali denar nekomu drugemu v roke, pa je pri tem konec koncev vseeno, kdo to je. Naši kmetje vse to vedo, ne pričakujejo dividend, so za nakup lastništva, ampak na zdravili temeljili!"
Za konec Lah in Zupanič še odgovarjata na ponudbo KZ mlekarjem za prestop članstva: „To je vtikanje v naše poslovanje, ki si ga ne dovoljujemo. Na srečo naši člani dobro vedo, za kaj gre. Ponujati trdnejšo socialno varnost, kot jo imajo pri nas, je smešno. Bistvo zadruge je pomoč in servis kmetom, kar pri nas resnično tudi delamo, in to z minimalnimi stroški, saj naša zadruga zaposluje le pet ljudi. Naši člani imajo zagotovljene najugodnejše cene reprodukcijskega materiala, ki ga lahko odplačujejo brez obresti skozi celo leto, in daleč najvišjo odkupno ceno, pa tudi kvaliteto mleka v vsej državi, ki je tudi redno plačano. Dobiček razporejamo med člane. Ne vemo, zakaj potem KZ Ptuj tistim nekaj mlekarjem, od katerih odkupuje mleko, za isto kvaliteto mleka plačuje precej nižjo ceno?!"
Ob vsem tem predsednik in direktor MZ, kot pravita,
žalostno ugotavljata, da se duh pravega zadružništva izgublja in da bi bilo bolj točno, če bi se nekatere zadruge raje preimenovale iz kmetijskih v komercialne: „Tudi ni res, da odklanjamo sodelovanje s KZ Ptuj; vedno smo sodelovali, seveda pa tega ne bomo delali v našo škodo. Svojčas smo sklenili veliko posla z gnojili, jih odkupovali od njih, vendar so pred časom postali najdražji dobavitelj, mi pa ne moremo delati v škodo članov, če imamo cenejše ponudbe. Dovolj je tudi takšnih in drugačnih ponudb za članstvo, saj navsezadnje ljudje niso neumni in se ne bodo dali povleči za nos. Naše kmetije so močne, kvalitetno vrhunske, vse to smo dosegli skupaj v slabih dveh desetletjih. Ne gremo se nobenega skrivanja informacij, kmetje so seznanjeni z vsem, tudi s pogoji in namenom odkupa deleža Ljubljanskih mlekarn in se z našimi pogoji strinjajo. Smo v navezi z direktorjem Mlekodela in takoj, ko se bo kaj spremenilo, bomo sklicali člane, jih obvestili o spremembah in se pogovarjali naprej. Ampak pošteno, z jamstvi, ki jih zahtevamo in ne na ravni izigravanja. Ne bomo dali denarja nekomu, ki bo nato gospodaril z njim po svoje,v interesu kapitala, ne pa preživetja kmetov - pridelovalcev mleka!"
SM
membno, da grozdje, ki je na trti ostalo do zime, oberemo šele potem, ko je temperatura vsaj tri predhodne dni nižja od minus 7 °C. Količina ledenega vina je zaradi vremenskih razmer praviloma majhna, a zato še toliko bolj cenjena. Vina so praviloma zelo sladka, polna in zaokrožena in svoj vrhunec dosežejo šele po nekaj letih zorenja.
D. R.
Jeruzalem • Novoletna »steklenica«
Steklenica namesto smrecice
Ker »Jeruzalemske gorice tudi uradno spadajo med 5 odstotkov najboljših vinogradniških leg za belo vino v svetu, so z željo po večji prepoznavnosti in cenje-nosti le-teh v p&f wineries v njihovo središče postavile prepoznaven »simbol« v duhu predbožičnih praznikov.
Foto: arhiv p&f
Družbi P&F Jeruzalem Ormož in P&F Jeruzalem Ljutomer sta v nedeljo na ledeni trgatvi obrali dobrih 700 kilogramov zmrznjenega grozdja.
Na Jeruzalemu je prejšnjo soboto potekalo praznično dogajanje, v okviru katerega so pred Dvorcem Jeruzalem slavnostno prižgali lučke na novoletni jelki v obliki velikanske steklenice. Gre za simbolično dejanje, s katerim sta družbi P&F Jeruzalem Ormož in P&F Jeruzalem Ljutomer obeležili svojo združitev na območju Jeruzalemskih goric. Ob tem pa sta želeli opomniti še na dejstvo, da gorice tega dela Slovenije tudi uradno spadajo med 5 odstotkov najboljših vinogradniških leg za belo vino v svetu, zaradi česar bi morale biti še bolj cenjen in še bolj prepoznaven »slovenski zaklad«.
Novoletna jelka, ki so jo postavili v svojem prepoznavnem simbolu - steklenici, je visoka 10 metrov in okrašena z več kot 3000 lučkami. Pred Dvorcem Jeruzalem bo na ogled vsem radovednežem do 6. januarja. Želijo si, da postane postavitev
jelke na dvorcu tradicionalna prireditev, ki jo nameravajo v prihodnjih letih nadgraditi še s pohodom z baklami od zidanice Malek do Dvorca Jeruzalem.
Foto: arhiv p&f
Novoletna steklenica je okrašena z več kot 3000 lučkami.
Na slavnosti so goste nagovorili direktorica za trženje, finance in splošne zadeve v obeh družbah Andreja Komel v vlogi gostiteljice ter županja občine Ljutomer Olga Karba in župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko. Slednja sta dva izmed predstavnikov občin, v katerih imata družbi P&F Jeruzalem Ormož in P&F Jeruzalem Ljutomer svoje vinograde. Njihovih 623 hektarjev vinogradov se namreč razprostira na območju občin Ljutomer, Ormož, Razkrižje, Središče ob Dravi, Križevci ter Sveti Tomaž. Program je popestril še vokalni ansambel Musica iz Ptuja, ki je prepeval priljubljene božične pesmi, druženje pa se je pred dvorcem nadaljevalo ob poku-šnji vina, ki je vse bolj prepoznavno tudi izven meja Slovenije, predvsem na trgih Nizozemske, Belgije, Velike Britanije in Kitajske.
D. R.
Foto: SM
Juršinci • S tretje seje občinskega sveta
Prednovoletna čebljanja
Juršinski svetniki in svetnice so se pred novim letom sestali še tretjič, osrednjo pozornost pa so namenili osnutku proračuna za naslednje leto.
Juršinski svetniki in svetnici so precej podrobno in nadvse živahno razpravljali o osnutku proračuna za naslednje leto, ki ga bodo sicer sprejemali (in morda malenkostno popravljali) v naslednjem letu.
Seja se je sicer začela s pregledom in potrditvijo rebalansa letošnjega proračuna, v okviru katerega je bilo prerazporejenega nekaj denarja na različne postavke, sama višina proračuna pa se ni spremenila. Zatem so svetniki sprejeli še sklep o začasnem financiranju in se takoj zatem lotili novega proračuna za naslednje leto. V grobem ga je najprej predstavil župan Alojz Kaučič, ki je povedal, da so predvideni odhodki na ravni 3,078 milijona evrov, prihodki pa približno 2,770 milijona evrov; razliko naj bi pokrivali s prenosom denarja iz leta 2009. „V planu, kot veste, imamo tri največje projekte v zgodovini občine: rekonstrukcijo kulturnega centra, izgradnjo peš poti Juršinci-Gomila v dolžini 2,5 kilometra in ureditev centra naselja Gabrnik z novo čistilno napravo, kanalizacijo, rekonstrukcijo ceste z javno razsvetljavo ipd. Te tri naložbe bodo zelo obremenile proračuna, kljub sredstvom, ki jih nameravamo pridobiti iz ustreznih razpisov, zato kaj veliko drugih naložb ne bo. Verjetno bomo lahko modernizirali drugo leto še dva odseka makadamskih cest, za kar bomo porabili denar iz 23. člena Zakona o financiranju občin, preostala dva odseka pa bosta prišla na vrsto 2012. Denar za delo društev ostaja na enaki ravni kot lani oziroma ga celo nekoliko povečujemo, zakonsko določeni transferji pa so nujnost, ki je ne moremo oblikovati po svoje," je zelo na kratko bistvo proračuna 2011 povzel župan, nato pa je računovodkinja zelo podrobno predstavila skorajda vsako postavko v dokumentu.
Svetniki so bili sprva bolj tiho, potem pa so se začeli vedno pogosteje oglašati. Franciju Kukov-cu tako ni bila najbolj všeč postavka za nakup dela novogradnje, v kateri bo imela občina primernejšo sejno sobo; menil je namreč, da se mu zdi cena
Anja Serec Hodžar, univerzitetna diplomirana etnologinja in antropologinja, ter Tanja Traj-barič Lopert, likovna pedagoginja, sta pri ocenjevanju spominkov upoštevali likovno estetsko in dediščinsko vrednost, razpoznavno vrednost, turistično promocijsko vrednost kraja ter produkt in trženje. Na podlagi prejetih največ glasov in pozitivnih mnenj so bili izbrani trije izdelki, ki so prišli v ožji izbor za prejetje naziva najboljši turistični spominek Prlekije letošnjega leta. Izbran je bil »štamprli« - tj.
1300 evrov na kvadratni meter previsoka, a je župan povedal, da je bil skupaj s Pošto Slovenije, ki je kupila spodnji del novogradnje, izbran najugodnejši ponudnik. Potem so se pojavljala še vprašanja in komentarji okoli različnih postavk, od vzdrževanja centra občine do visoke postavke za vrtec, žužnjanje svetnikov je popolnoma preplavilo majceno sejno sobo in ušesom ter očem kakšnega nepozna-valca bi se prav gotovo zdelo, da ima opravka s kramarji na sejmu, ne pa z lokalno politiko. V družabnem proračunskem čebljanju, ki je trajalo kar lep čas, je Dragico Majcen Toš zanimalo, kje so, če so predvidena parkirišča za nov kulturni center, župan pa je glasno razmišljal, da bi jih bilo najbolje urediti na lokaciji sedanje trsničarske zadruge, ki bo po obnovi kulturnega centra pošteno kazila izgled središča občine. Ker pa seveda ni nobenega zagotovila, da se bo rušenje res lahko dogovorilo, so svetniki razmišljali še o lokacijah za cerkvijo v neposredni
miniaturni lončeni kozarec za pitje žganja, ki ga je izdelal Milan Belec iz Železnih Dveri. Drugo mesto so z igro monopoli, kjer so zajete znamenitosti šestih vasi občine Razkrižje, osvojili učenci turističnega krožka OŠ Razkrižje, tretje mesto pa je pripadlo Milanu Hramusu s Krapja pri Ljutomeru za izdelek podkve, ki zaznamuje Prlekijo kot deželo konj in sreče. Denarna nagrada za prvo mesto je znašala 200 evrov, za drugo 150 in za tretje 100 evrov.
NŠ
bližini in pri tem ugotavljali, da je cerkev lastnica ogromno nepremičnin; praktično večine v središču Juršinc, celo igrišča, ki ga uporabljajo društva itd. Kukovca in Majcen Toševo je v nadaljevanju še zanimalo, kako bo sploh izgledal nov kulturni center, kateri prostori vse bodo urejeni v njem ipd., kar je župan Kaučič povedal in tudi obljubil, da bodo na naslednji seji dobili na vpogled idejni projekt z zunanjim izgledom vred.
Potem je nekje vmes med spet precej široko debato priletela še kritika na neočiščeno večnamensko dvorano, kar naj bi bilo precej sramotno za občino, a je župan odgovoril, da je čiščenje naloga osnovne šole, ki je doslej le enkrat najela čistilni servis, občina pa te storitve itak plačuje. Odločili so se tudi, da bodo nadomestili številne uničene stole v dvorani, kar ne bo predstavljajo nobene težave, saj jih imajo po županovih besedah še 500 na zalogi ...
Za konec debate o osnutku proračuna pa je Majcen Toševa
sprožila še vprašanje, če bi lahko v proračun vnesli še kakšno postavko za pomoč pri obnovi župnišča. Župan Kaučič jo je najprej debelo pogledal, potem dejal, da česa takega niti zakonsko ne smejo, na koncu pa sta se s svetnico že kompromisno dogovarjala, da bi morda pa le „odprli" kakšno novo postavko za vzdrževanje kulturnih spomenikov, od koder bi lahko kaj namenili tudi za župnišče. Ku-kovcu pa se to nikakor ni zdela pametna ideja; povedal je, da to ni le protizakonito, ampak se lahko v občini prijavi še kakšna druga verska sekta in bo zahtevala enako zase.
Razpravo o osnutku proračuna, ki so ga vsi svetniki soglasno potrdili, so nato le zaključili, na hitro sprejeli še sklep, da vrednost točke NUSZ ostaja na lanski ravni in se lotili spremembe statuta občine. Sprememba je nujna zato, ker se spreminja sestava vaških odborov; v njih bo namreč poslej ob petih (ali treh) predstavnikih obvezno še en občinski svetnik. In če hočejo vaške odbore formirati pred novim letom, morajo najprej ustrezno popraviti Statut. A se je ponovno oglasil Kukovec in predlagal, da ima občina že tako zastarel Statut, da bi ga bilo dobro v celoti prenoviti, za vaške odbore pa tudi manjša takojšnja sprememba ne bo rešitev, saj nova določila lahko začno veljati šele 15. dan po objavi, kar pomeni, da pred novim letom slednjih itak ne morejo formirati. Po krajši debati, kaj narediti, so se svetniki vseeno odločili, da potrdijo spremembo statuta glede sestave vaških odborov, ker pa novo določilo ne bo veljavno pred novim letom, so iz dnevnega reda izbrisali naslednjo točko imenovanja članov vaških odborov. Po dogovoru bodo vaške odbore pač imenovali na naslednji seji.
Z županovo informacijo, da so zaradi nestrinjanja krajanov okoli razširitve ceste za ureditev kolesarskih poti pripravili nov projekt modernizacije ceste z ožjimi peš potmi na relaciji Jur-šinci-Gomila, s katerim se bodo prijavili na razpis, se je decembrska seja uradno zaključila.
SM
Ljutomer • Izbrali prleški spominek leta 2010
«
Zmagal »štamprli
Na šestem javnem natečaju za izbiro naj-turističnega spominka Prlekije letošnjega leta, ki ga je pripravila Lokalna turistična organizacija Ljutomer je osem avtorjev posredovalo deset izdelkov. Na natečaju so možnost sodelovanja imeli spominki, s prepoznavno in izvirno predstavitvijo Prlekije, z njeno kulturno in naravno dediščino ter so hkrati bili prvič javno predstavljeni.
Europa, Auf Wiedersehen?*
V zadnjih tednih je slovenski prvi minister Borut Pahor veliko govoril in poudarjal pomembnost, da se naša država izogne nadaljnji krizi tako, da se čim prej priključi na fran-cosko-nemški vlak. Berlin in Pariz sta prestolnici, ki si lastita začetno idejo o Evropski skupnosti in se predstavljata kot gonilni gospodarski sili. Če je prvo dejstvo popolnoma zgrešeno zaradi preprostega razloga, da so evropske skupnosti nastale kot želja oziroma potreba Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni, druga trditev vsebuje nekaj resnice. Francija in Nemčija sta znotraj enake institucionalne usode končno zaprli stoletna vprašanja, ki so naši celini povzročila veliko vojaškega trpljenja, in sta osredotočili lastne moči na ekonomsko področje. Francija vidi v Evropski skupnosti sredstvo za kontrolo tisočletnega sovražnika, Nemčija pa skuša osvojiti z gospodarstvom vsa tista ozemlja, ki jih ni uspela osvojiti z dvema svetovnima vojnima. To so razlogi današnjega francosko-nemškega sodelovanja, ki jih moramo poznati in ki bi se mu naša vlada želela brez zadržkov pridružiti.
Takšno javno razmišljanje v trenutku, ko Evropska unija kaže znake zmedenosti prav zaradi Berlina in Pariza, lahko izpade strateško kratkoročno in izredno negativno za našo prihodnost. Evro območje se je letos soočilo z velikimi težavami, ki smo jih nekateri analitiki že dlje časa napovedovali kot neizbežne zaradi formalnih temeljev evro sistema. Evro je nekredibilna valuta, ker trpi pomanjkanje enotnega političnega vrha, kar je nesmiselno v obdobju, ko celotno globalno gospodarstvo temelji le na zaupanju. A to ni vse. Centralna evropska banka ima statut, kije prepisan, ker so bile takšne zahteve Helmuta Kohla, iz statuta Bundesbanke. To pomeni, da je edini cilj nadzor inflacije. Zaradi vseh teh razlogov smo se znašli letos brez primernih sredstev reševanja krize v Grčiji, Irski in na splošno v Uniji. Čez noč smo si morali izmisliti sklad, ki bi garantiral stabilnost našega gospodarskega sistema pred celotnim svetom. Vendar je takšen sklad še premajhen. Na primer ne bi zadovoljil potrebe po likvidnost Španije, če bi jutri potrebovala pomoč.
Kako bi lahko Unija prišla do lastnih sredstev in svetu pokazala dejansko enotnost oziroma prepričanje o skupni prihodnosti? Enostavno z izdajo evropskih obveznic, kot sta pred tremi tedni priporočila Junker in Tremonti. S tem bi se izognili dodatnemu vlaganju državnih sredstev ali poroštev v skupni sklad in, kot se je zgodilo prejšnji teden, dokapitalizaciji Centralne evropske banke, ki smo ji s svojim 0,33-odstotnim deležem pripomogli tudi Slovenci. Nemčija in Francija sta zavrnili projekt o evro-obveznicah. Zakaj? Preprosto iz egoističnih razlogov. Nemce lahko tudi razumemo, vendarpolitično sporočilo, kije bilo poslano v svet, je grozljivo in ga lahko parafra-ziramo po domače: smo skupaj, dokler nam ustreza. Ne želimo inštituta, ki bi dokončno vezal naše gospodarske in politične odločitve. Torej nikoli ne bomo zares enotni in ne verjamemo, daje prihodnost evrosistema dolgoročna. Ostali bomo razdeljeni, in če bo potrebno oziroma kompatibilno z našimi državnimi interesi, bomo v krizah našli ad hoc rešitve. Če nam ne bo ustrezalo, pa smo pripravljeni nadaljevati po svoji poti.
Čez nekaj let, če ne bomo spremenili stališča, bomo verjetno ugotovili, da so bile (ne)odločitve, sprejete leta 2010, usodne za Unijo. Usodni sta bili Nemčija in Francija. Zgodovina se bo ponavljala? Nemci so neverjetna gospodarska sila. Moramo jim odkrito priznati neverjetno sposobnost. Vendar o politiki kot dolgoročni viziji nimajo pojma. Kaj tvegamo? Tvegamo razpad evropskega sistema zaradi berlinskega egoizma in pomanjkanja strategije. Tvegamo staro razdeljeno celino, ki nam je povzročila že ogromno vojaške, gospodarske in humanitarne škode, a tokrat bi znalo biti še huje kot vpreteklo-sti. Nismo več tako ekonomsko pomembni za mednarodne sile, kot smo bili leta 1914 in leta 1939. Takrat smo še predstavljali center sveta, danes je središče na Tihem oceanu. Tvegamo, da nas mednarodne velesile pustijo naši usodi. Takšen črni scenarij lahko normalnemu bralcu izpade zelo neverjeten, vendar v nekaterih prestolnicah ga pripravljajo kot skrajno možnost. Na vprašanje, kaj bomo naredili, če Berlin uniči Evropo, tamkajšnji politični svetovalci odgovorijo: »Napovedali bomo vojno. Nemci so genialci v ekonomiji, a so izgubili vedno vse vojne.« Zaradi takšnih razlogov v tem trenutku ne bi preveč javno govoril o nujnem priklopu Slovenije fran-cosko-nemškemu vlaku. Svetu kažemo pomanjkanje analitične sposobnosti.
Laris Gaiser
*Evropa, na svidenje?

Ptuj • Za izboljšanje položaja mladih v občini
»Treba se je začeti resno lotevati problemov mladine!
«
20. decembra sta v Kavarni ptujskih študentov Tine Janežič, predsednik Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj (MS MOP), in Andrej Čuš, podpredsednik Kluba ptujskih študentov (KPŠ), predstavila raziskavo o položaju mladih v ptujski občini in predlagani Odlok o mladini v MOP, ki ga je sprejel Mladinski svet, v prihodnjih mesecih pa naj bi o njem odločali tudi mestni svetniki.
V KPŠ so poleti opravili raziskavo o položaju mladih v ptujski občini, katere cilj je bila pridobitev splošnega mnenja mladih o življenju in mladinskem organiziranju na Ptuju, ki bo služilo kot smernica za prihodnjo strategijo na področju tovrstnega organiziranja v lokalnem okolju.
Ker po Čuševih besedah že nekaj časa ni bilo opravljene temeljite analize glede položaja mladih v našem mestu, so se namreč odločili, da to opravijo sami. Pripravili so anonimni anketni vprašalnik, ki je obsegal 52 vprašanj s področij izobraževanja, prostega časa, sociale, mladinskega organiziranja, dela, prometa in zabave. V anketi je nato sodelovalo 242 mladih, od tega 123 žensk in 119 moških. V vzorec so bili vključene osebe do vključno 29. leta starosti.
»Poglavitne informacije, ki smo jih pridobili z anketo, so: dobra polovica anketiranih ne prejema nobene štipendije, kar lahko povežemo s slabo štipendijsko politiko; velik problem je apatičnost - kar 77 odstotkov vseh vprašanih ni nikjer aktivnih (kar lahko navežemo tudi na neko splošno apatijo, ki vlada v današnji družbi); tretjina je odvisna od staršev in študentskega dela; mladi menijo, da so na Ptuju zelo slabo dosto-
pna mladinska stanovanja; približno tretjina se jih želi ustaliti na Ptuju, 34 odstotkov jih to pogojuje z izboljšanjem politike zaposlovanja in dostopnostjo stanovanj za mlade družine, 11 odstotkov pa želi to mesto zapustiti. Prav tako o slednjem razmišlja 25 odstotkov predvsem zaradi ekonomskih razlogov,« je pojasnil Čuš.
Kot je še navedel, 71 odstotkov mladih meni, da MOP stori premalo na področju financiranja mladinskih društev na Ptuju; 80 odstotkov pa, da so preslabo informirani o dogajanju v občini, predvsem, kar se tiče raznih razpisov, štipendiranja, kulturnih prireditev ...
Komisija za
mladinska
vprašanja
»85 odstotkov mladih tudi pravi, da je na Ptuju premalo možnosti za dela prek študentskega servisa. Ker smo ravnokar sredi boja proti zakonu o malem delu, smo se navezali tudi na to: večina meni, da bi sprejetje tega zakona slabo vplivalo na položaj mladih v naši občini. Te izsledke raziskave bomo sedaj posredovali vsem pristojnim v občini in upamo, da bomo lahko v prihodnje z vsemi temi tudi uspešno sodelovali,«
Janežič in Čuš - predstavnika MS MOP in KPŠ, v katerih so sodelovali pri raziskavi o položaju mladih v ptujski občini in pripravi Odloka o mladini
je še povedal podpredsednik, ki prav tako upa, da bo nekaj omenjenih problematik rešil Odlok o mladini, je pa od tu naprej sedaj, po njegovem mnenju, vse odvisno od odločitve mestnih svetnikov.
Omenjeni dokument sicer vsebuje urejanje položaja in delovanja mladine v MOP, opredelitev pogojev za njeno sodelovanje pri odločanju o zanjo pomembnih zadevah, sodelovanja med formalnimi in neformalnimi oblikami združevanja mladine, področja njenega delovanja in nosilcev mladinskih dejavnosti ter sofinanciranja delovanja mladinskih organizacij.
»Odlok predvideva dve pomembni novosti: Komisijo za mladinska vprašanja in pose-
ben razpis za sofinanciranje mladinskih dejavnosti, ki ga trenutno nimamo. Pomembno je, da se začnemo v ptujski občini enkrat resno lotevati tudi problemov na področju mladine, za kar bi bila pooblaščena omenjena komisija, sprejemal bi se nek lokalni program za mlade za več let. Ta odlok je tako temeljni dokument, ki bo uredil odnose med vsemi dejavniki na mladinskem področju naše občine in pričakujem, da ga bo v naslednjem letu na eni izmed naslednjih sej mestni svet tudi potrdil. Z njim pa se hkrati dajejo tudi neke odgovornosti vsem, ki se ukvarjamo z mladino,« je razložil Janežič.
Polona Ambrožič
Ptuj • V galeriji Florijan razstavljajo trije avtorji
Sožitje estetike, 2. del
17. decembra so v Galeriji Florijan razstavili dela, ki nadgrajujejo že nekaj časa odprto razstavo Sožitje estetike. Tudi tokrat se predstavljajo trije avtorji: Albin Lugarič, Bogomir Lugarič in Metka Jerič.
Albin Lugarič tokrat sodeluje z olji iz različnih obdobij, od leta 1950 do 2000, Jeričeva razstavlja subtilne plastike iz zelo tanke aluminijaste žice in fotografije, Bogomir Lugarič pa cikel fotografij, ki imajo dvo- in tridimenzionalni značaj. »Slednjega sem odkril čisto po naključju, ko sem jih pogledal s posebnimi očali, s katerimi dobijo globinsko razsežnost. Razstavljam pa tudi tri sodobne plastike, ki zaključujejo celoto razstave Sožitje estetike,« je pojasnil.
Jeričeva se tokrat predstavlja z dvema nežnima skulp-turama. »Gre za odnos med je in ni, prevlada pa je, saj spomi-
Tednikova knjigarnica
Novoletna smrečica
Božično drvce -Neve berpeskro boro-co - Bredhi i vitit te ri Božični čas je čas srčne topline, dobrote, razumevanja, veselja, to je čas, ko naj bi vsa srca na stežaj odprla svoja vratca bližnjim in daljnim. To je čas dobrih misli, popuščanj, odpuščanj, radodar-nosti, pozornosti, razumevanja, blagosti in skladnosti z milino, ki jo prinaša novorojenost - kmalu bo vzniknilo mlado leto in veljalo bi božične bližine in mir v srcu prenesti na to dete, ki mu ne bo lahko.
K odprtosti srca bo morda pripomogla ravnokar izdana petjezična slikanica Barbare Hanuš, ki je namenjena prvobralcem za samostojno branje. Glavna junaka sta mali Jakob in muca po imenu Mici; slikanica s prigodo ob božičnem oziroma novoletnem drevescu je druga od treh, ki jih avtorica namenja tudi zamejskim otrokom in priseljencem. Prva iz te zbirke nosi naslov Rojstni dan in je bila med petimi nominirani-mi za najboljši izvirno slovensko slikanico ter je bila uvrščena v evropsko zbirko slikanic European Picture Book II. Vse odlike prve tovrstne slikanice mag. Barbare Hanuš, profesorice slovenščine in pedagogike, višje knjižničarke, bibliopedagoginje in zunanje urednice revij Ciciban in Cicido, sourednice osnovnošolskih beril, prevajalke in pisateljice, veljajo tudi za novost Novoletna smrečica (Dob pri Domžalah: Miš, 2010), predvsem pa velja poudariti spodbujanje medkulturnega dialoga, sodelovanja in razumevanja. Knjiga -slikanica je komaj opazno sestavljena iz dveh delov: v prvem je običajno formirana slikanica in se zaključuje na sredini knjige, kjer je obojestranska podoba literarnega prostora s poimenovanjem posameznih prostorskih elementov v petih jezikih. V Novoletni smrečici je to podoba sobice, ki je del stanovanja (stanovanje = stan, ctah, kher, banese), Jakob ravnokar odpira vrata (vrata, bpata, vuder, dere), na vratih je božični venček, vidi se okno, na njem sedi papagaj, v ospredju je smrečica z okraski, tam je muc s pentljo ... Za to sredinsko stranjo sledijo prevodi istega besedila, zgoščenega in z manj podobami. Kakor slikanica Rojstni dan je tudi ta izšla v dveh različicah, v dveh izdajah: prva v slovenščini, italijanščini, madžarščini in nemščini, druga pa v slovenščini, hrvaščini, makedonščini, romščini in albanščini. V obe slikanici je toplo, družinsko vzdušje pričarala ilustratorka Ana Zavadlav. Navedene slikanice so odlična popotnica prazničnega decembra, kot tudi čarobna poezija pesnice Bine Štampe Žmavc. Za prijetno praznično vzdušje sem izbrala pesem Snežro-ža iz istoimenske pesniške zbirke navedene avtorice (Ilustracije Polona Lovšin. Celje: Mohorjeva, 2007):
Kjer gnezdijo snežne ptice, bela roža cveti, zrasla na tihih vrtovih v pravljici zimske noči.
Prosojna in biserno bela, kot sneg bi bil razcveten, od mesečine večera njen cvet tenko posrebren.
Med ivjem v snežni lepoti snežroža skrivnostno žari, nad njo v srebrni tihoti neslišno, drobno sneži...
Čudežno bela snežroža le v snežnih vrtovih cveti, ko topla dlan jo poboža, kot snežec bel se stopi.
Snežrožna občutja vam želim
Liljana Klemenčič
njata na formo ter kljub svoji krhkosti stojita in sta statični,« je povedala. Razstavo, ki bo postavljena
do poletja 2011, si lahko ogledate tudi na spletni strani galerije www.galerija-florijan.com. Polona Ambrožič
Ptuj • Nov direktorski mandat za Aleša Ariha
V nov mandat z množico projektov
1. januarja 2011 pričenja Aleš Arih svoj tretji petletni mandat na čelu Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Tudi v tretji petletki za to ptujsko-ormoško nadvse pomembno ustanovo za kulturno dediščino, turistični in siceršnji utrip mesta in okolice dela ne bo manjkalo.
V	Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož je zaposlenih 39 ljudi, po sistematizaciji pa bi jih lahko imeli 45. Težave se pojavljajo tudi pri zaposlovanju javnih delavcev, prihodnje leto bo denarja le še za sedem namesto enajstih. Pri materialnih stroških jih omejuje Ministrstvo za kulturo, zato se bodo morali še bolj truditi, da bodo izpad nadomestili s povečanim obiskom ali pa v skrajnem primeru pričeli zapirati nekatere zbirke, ki so zdaj stalno odprte.
V	novem mandatu bodo najprej v ospredju štirje projekti v okviru Evropske prestolnice kulture, ločeno od teh projektov pa poteka projekt dominikanskega samostana, ki ga vodi MO Ptuj in je povezan z novimi prostori za potrebe ptujskega arheološkega muzeja. Dela v nekdanjem samostanu se ne morejo pričeti, dokler za arheologijo ne bodo zagotovljeni novi prostori, poudarja Aleš Arih. Kje ti bodo, jih toliko ne zanima, samo da bodo, sami pa so že predlagali, da bi novi arheološki muzej uredili na Panorami po vzoru tovrstnega muzeja v francoskem Arlesu. Še vedno pa v muzeju čakajo, da jim bo Ministrstvo za kulturo dalo odločbo, da upravljajo z državno lastnino.
V	novi mandat se vleče tudi ureditev grajske restavracije. Na ta projekt se navezuje selitev muzeja mask z gradu in postavitev v nekdanjo konjušnico. Gre za novo postavitev mask z nadgradnjo - multime-dijsko podporo, ki bo dostopna vsem obiskovalcem brezplačno, hkrati pa bo vabila na ogled drugih zbirk v gradu. Pri tem računajo na podporo MO Ptuj, saj je kurentovanje osrednji projekt Evropske prestolnice kulture 2012 - Ptuj
partner.
Do leta 2012 naj bi Ptuj dobil tudi svojo mestno zbirko, ki jo potrebuje že od II. svetovne vojne. Koncept je pripravljen, postaviti pa jo želijo v prostore starih zaporov, ki so primerni za takšno razstavo. Za vsako mesto je pomembno, da se predstavi, da ima neko svojo izkaznico. S tem bodo obiskovalci najstarejšega slovenskega mesta dobili priložnost, da se bodo seznanili z vsemi zgodovinskimi obdobji razvoja Ptuja.
Nič manj ni pomemben projekt, s katerim predstavljajo lastnike ptujskega gradu. Po Gospodih Ptujskih so predstavili Leslieje, sedaj so na vrsti še Herbersteini, pri čemer imajo obljubljeno tudi pomoč Štajerske deželne vlade, družine Herberstein in še nekaterih drugih. Tudi ta projekt so vezali na Evropsko prestolnico kulture.
Na gradu želijo urediti tudi galerijo baročne umetnosti. V ta namen bodo uporabili prostore, ki se bodo sprostili po izselitvi razstave mask. Gre za projekt, ki ga peljejo v sodelovanju z Mariborom in Varaždi-nom, skupaj so oddali kandidaturo za evropska sredstva, pozitiven odgovor pa pričakujejo že januarja 2011.
Grajska restavracija čaka na gradbeno dovoljenje
V tem trenutku je najdlje projekt grajske restavracije. Odkar so v grobem obnovili nekdanjo grajsko konjušnico v letu 2007, je bilo že večkrat napovedano, da bo grajska restavracija po dolgoletnem zaprtju le odprla vrata in zasedla svoj prostor v gostinsko-turistični ponudbi Ptuja. V teh dneh je to ponovno aktualno, glede na aktivnosti naj bi projekt vendarle v letu 2011 pripeljali k želenemu zaključku. V ptujski Pro-
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Arih bo še tretjo petletko na čelu Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
jekti inženiringu so pripravili kompletno dokumentacijo, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja; vlogo za njegovo pridobitev so v Pokrajinskem muzeju te dni oddali.
Kot pojasnjuje direktor PM Ptuj-Ormož Aleš Arih, je projektna dokumentacija razdeljena na tri vsebinske sklope. Prvi je vezan na ureditev blagajne in razstavišče za pustne maske, ki jih bodo preselili z gradu, drugi sklop je gostinski lokal, ki bo obsegal okrog polovice nekdanje konjušnice, za gostinske namene pa bodo uredili tudi vzhodni grajski stolp s čudovitim pogledom na Ptuj, tretji sklop pa predstavlja ureditev spodnje grajske ploščadi ob nekdanji konjušnici, ki jo bodo uredili z vso potrebno infrastrukturo za obisk večjih skupin, za družabne in druge prireditve (v zimskem času jo bodo odstranili). Ob grajskem zidu bodo uredili tudi podest, podobno kot je pri gostilni Ri-
Ptuj • Viktorinov večer z božičnim koncertom
»
Otrok v božični noči
Na božič, 25. decembra, ob 19.30 Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega vabi v minoritsko cerkev sv. Petra in Pavla na Ptuju na jubilejni, dvestoti Viktorinov večer z božičnim koncertom Otrok v božični noči.
»Glej, no, glej, vse se v svitu lesketa, ivje se v očeh zrcali, čredo so pastirci gnali, kjer toplina je doma ... Dete se nasmeje res, nam ganotje zmoči lica, božja sije nam pravica ...,« pripoveduje Aleksij Pregarc v slovenski umetni božični pesmi Otrok v božični noči, ki jo je uglasbil Aleksander Vodopivec. Naslov pesmi je tudi moto letošnjega božičnega koncerta.
Sonja Winkler, zborovodkinja Zbora sv. Viktorina Ptuj, je prefinje-no izbrala dela slovenskih skladateljev (Mirko Rener, Hugolin Sattner, Blaž Arnič, Gregor Rihar ...), ki v svojih božičnih pesmih slikajo božič tak, kot je srcu mil: otroško
nebogljen, pastirsko začuden in hrepeneč ter čarobno angelsko razigran. Razkrivajo skrb za otročička, položenega v uborne jasli, da mu le ne bi bil mraz ... A dete se smeje, pozdravlja male pastirce, radostno prisluškuje angelskim zborom. Ne moti ga mraz in ubornost jaslic, sladko počivajoč ožarja lica, napolnjuje srca s spokojem ... Zemlja pa sklepa roke k molitvi, nad njo zvezdni milijoni goreli niso še tako, ble-ste kot biseri v kraljevi kroni ...
Spoštovani, želimo vam podariti veselje povezanosti, kot smo ga čutili ustvarjalci letošnjega božičnega koncerta: Zbor sv. Viktorina pod vodstvom Sonje Winkler, harfistke
ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju z mentorico mag. Tino Žerdin (Tonja Mariša Hriberšek, Jana Vidrih, Renata Čuš, Natalija Č. Štrucl, Jerneja Bombek, Nika Jan-žekovič Toplak, Teja Ladič), tenorist Jannis Vagenas, flavtistka Suzana Menoni Planinšek in oblikovalka teksta Andreja Alič. Organizator božičnega koncerta Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega pa tako pripravlja 200. Viktorinov večer!
Zato prijazno vabljeni v soboto, 25. decembra, ob 19.30 v minoritsko cerkev sv. Petra in Pavla na Ptuju. Ne bo vam mraz!
Pripravila N. Č. Š.
bič, s katerega bo mogoče občudovati staro ptujsko mestno jedro in bližnjo okolico Ptuja. S tem bo spodnja grajska ploščad v celoti izkoriščena in bo dobrodošla za obisk najrazličnejših skupin gostov.
Za grajsko restavracijo v teh dneh pridobivajo drugo gradbeno dovoljenje, prvo je bilo potrebno za že opravljena dela. Pridobili naj bi ga v dobrem mesecu ali dveh. Ministrstvo za kulturo, ki je plačnik obnove, je obljubilo, da bo razpis za izvajalca gradbenih del objavilo aprila 2011. Sočasno naj bi bil objavljen tudi razpis za bodočega najemnika grajske restavracije; pri tem razpisu bo sodeloval tudi muzej. »V našem interesu je, da izberemo najemnika, ki bo imel odnos do kulturnega spomenika, ki se bo zavedal, da prihaja v grajski ambient, in ki bo na vsakem koraku skrbel za ohranitev le-tega,« pojasnjuje Arih.
Bodoči najemnik bo za najem moral izpolniti določene pogoje, njegov vložek pa bo oprema. MO Ptuj bo morala zagotoviti celotno infrastrukturo, za to so že izdelani projekti. Dela se bodo morala začeti ta-
koj, ko bo vreme to dopuščalo. To je pogoj, saj brez vode, kanalizacije in drugih infrastruk-turnih priključkov objekt ne bo mogel funkcionirati. Projekt ureditve nekdanje grajske konjušnice je vsa leta potekal mimo muzeja, vodilo ga je Ministrstvo za kulturo. Arih je prepričan, da če bi ga vodili sami, bi že bil zaključen.
Za dominikanski samostan sredstva vseh ministrstev
Veliko pa se dogaja v zvezi s projektom ureditve kongre-sno-kulturne dvorane v prostorih nekdanjega dominikanskega samostana. Na zadnjih pogovorih na Ministrstvu za kulturo je generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Damijana Pečnik povedala, da ima Ptuj sedaj z usklajevanji in lobiranji priložnost, da pridobi sredstva vseh ministrstev, ki se ukvarjajo s strukturnimi skladi, vključno z ministrstvom za kulturo, da pridobi 18 milijonov evrov, potrebnih za celovito ureditev dominikanskega samostana, ki bo potekala po fazah v obdo-
bju osmih do desetih let.
Dr. Robert Peskar, odgovorni konservator za celoten dominikanski samostan, ob tem poudarja, da je zanj dominikanski samostan največji kulturno-spomeniškovarstveni projekt v Sloveniji. Priložnosti, ki se ponuja, Ptuj v nobenem primeru ne sme izgubiti, ker bo sicer projekt celovite ureditve dominikanskega samostana ostal nedokončan. Dokler pa muzej ne dobi ustreznih prostorov za arheološki muzej, ni mogoče pričeti selitve iz samostana, kar pomeni, da dokler arheologija ni preseljena, se dela pri ureditvi kongresno-kulturne dvorane ne morejo pričeti.
Kot je ptujski župan Štefan Čelan že večkrat povedal, naj bi arhitekt kongresno-kultur-ne dvorane izdelal tudi projekt za nove prostore arheologije v prostorih uprave nekdanjega Kmetijskega kombinata Ptuj, za katere pa pogodbe med MO Ptuj in PS Perutnina Ptuj papirno še niso urejene. Kot je te dni povedal ptujski župan, predloga za to še ni mogel posredovati na mestni svet, ker še ni bilo vseh cenitev. V principu menjujejo kvadratne metre objektov in zemljišč. O tem bodo ptujski mestni svetniki razpravljali na januarski seji. Stroka, Restavratorski center Slovenije, pa je v svoj projekt restavratorskih posegov tudi zapisala, da bo prevzela selitev ptujske arheologije na novo lokacijo, vključno z varovanjem. Ministrstvo za kulturo in celotna stroka vztrajata, da je treba narediti celovit spo-meniškovarstveni konserva-torsko-restavratorski projekt za cel dominikanski samostan, ki stane okrog 100 tisoč evrov. Ta je nujen tudi zaradi prijave projekta za kandidaturo za sredstva strukturnih skladov. Okrog 30 tisoč evrov pa naj bi po neuradnih podatkih stala izdelava projekta za nove prostore za arheologijo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Bo v letu 2011 vendarle prišla na vrsto celovita ureditev grajske restavracije?
Bukovci • Obiskali smo čebelarko Marto Bezjak
Pri Marti je vse medeno
V Bukovcih smo obiskali čebelarko Marto Bezjak. S čebelami in čebelarjenjem se je prvič srečala že v zgodnji mladosti. Že kot otrok je pomagala stricu in očetu pri točenju medu. Ker so jo čebele navduševale že od nekdaj, je vedela, da bo tudi sama nekoč čebelarka, ker pa mož ni bil najbolj navdušen, je malo oklevala, preden je domov pripeljala svoj prvi panj.
V vmesnem času pa je še vedno pomagala čebelariti pri očetu in nečaku v Mali vasi. Leta 2004 je brez moževe vednosti pripeljala en panj, medtem ko je bil on na lovu. Ko so bile enkrat čebele doma, pa ni nič več rekel, sprejel jih je, pomagal pa ji je tudi kupiti potrebno opremo, tudi obleko in uredil panj v obliki soda, pokritega s slamo, nekoč so bili tudi čebelnjaki pokriti s slamo. Takšnega s pridihom preteklosti si tudi želi nekoč imeti.
Prvo srečanje z domačimi čebelami pa ni bilo nič kaj prijazno, kljub obleki, ki si jo je nadela. Vročina je neusmiljeno tolkla, njo pa je vleklo k svojim prijateljicam. Pri zapiranju obleke ni bila najbolj pazljiva, ker se je želela pokazati, da vse ve o čebelah in da se ji ne bo nič zgodilo. Tistega dneva ne bo nikoli pozabila, pičilo jo je kar 27 čebel. Ko jo je ena pičila, ki je našla pot pod obleko, jo je ubila, se je nanjo spustil cel roj. To je bila dobra šola. Marta pravi, da je čebelarka z dušo in telesom, narava je njena oaza, ne hrepeni po dopustu, največ ji pomeni, da je lahko s čebelami in rožami. Tudi vrt si je uredila v neposredni bližini panjev, da
Foto: Črtomir Goznik
Čebele zahtevajo veliko pozornosti, tudi pozimi ne smejo biti brez nadzora, k njim je treba pogledati najmanj enkrat dnevno. Zimsko dogajanje v panju je najboljše spremljati z gumijasto cevjo.
Foto: Črtomir Goznik
Marta Bezjak
jih ima vedno na očeh. S pravo ljubeznijo nastaja ta njen med, nič ne želi prepustiti naključju, vsi, ki segajo po njenem medu, morajo vedeti, da je izdelek pridelan po vseh pravilih. Zdaj, ko je pri hiši že več panjev, je medu tudi več in ga je treba spraviti do kupcev. Ko je svoje prve izdelke podarila, so jih ljudje dobro sprejeli, njena direktorica pa kar ni mogla
verjeti, da je pridelek njen, da je zrasla na kmetiji s čebelami. Namignila ji je, da bi lahko svoj med ponudila kot poslovna darila. Nasvet je upoštevala, in ker ima kot trgovka tudi malo poslovne žilice, je tistih, ki pri njej iščejo zdrava poslovna darila, ki so tudi lično aranžirana oziroma v naravi prijazni embalaži, iz leta v leto več. Sama se po najboljših močeh trudi,
da bi pridelala med najboljše kakovosti. Medtem ko so njeno nočno omarico nekoč polnile leposlovne knjige, jih zadnja leta knjige o čebelah in pridelavi medu. Skorajda ni knjige o čebelah, ki je ni predelala vsaj dvakrat do trikrat, ker znanja ni nikoli dovolj, vsakokrat pa
se nauči nekaj novega. Ko bo v službi izpregla, se bo posvetila tudi matičnemu mlečku. Pozimi, ko ima več časa, se udeležuje tudi številnih izobraževanj, ker mora biti čebelar vsestransko izobražen, poudari. Narava je vse bolj onesnažena, svojevrstna grožnja so podnebne spremembe. Iz številnih okolij, predvsem pa strokovnjaki opozarjajo na to, da grozi kranjski sivki izumrtje. Marta pove, da če delaš tako, kot je prav, potem čebela mora preživeti. Čebelar mora vedeti, kaj je za čebelo dobro in kaj ji škoduje. Tudi na zadnjem predavanju, ki se ga je udeležila, govorili so o vzreji matic, je bilo povedano, da se bo čebela ne glede na vse, kar ji grozi, tako organizirala, da bo preživela. »Verjemite, da ne bo izumrla,« je omilil vse strahove eden od številnih priznanih slovenskih čebelarjev. Najbolj zdravilen je cvetlični med, ker pa zelo hitro kristalizira, se je letos lotila iz-
Gorišnica • Ob zaključku leta
Vesele urice za najmlajše
Gorišniška večnamenska dvorana tudi letos, enkrat tedensko ob ponedeljkih popoldne, nudi prostor za najmlajše, ki se udeležujejo uric rekreacije pod vodstvom Saša in Tanje Majerič. In kot se ob novoletnih praznikih spodobi, so imeli mali telovadci tudi uraden sladek zaključek leta.
Čebelarjenje in medičarstvo sodita med najstarejše obrti na Slovenskem, ki so človeka povezovale z naravo. Med in izdelki iz čebeljega panja telesu vračajo zdravje in ga ohranjajo ter blažijo tegobe sodobnega življenja. Ugodno vplivajo na dihala, prebavila in kožo ter so koristni ob prehladih, utrujenosti ter psihičnih naporih.
delave kremnega cvetličnega medu. Zelo zdravilen pa je tudi med iz zlate rozge, ki je posebnega okusa, ki zelo pomaga pri črevesnih težavah. Letos so pri Bezjakovih pridelali tudi zelo kvaliteten kostanjev med in še nekatere druge vrste medu. Med je zelo zdravo živilo, ljudje bi ga morali pogosteje uživati, s tem pa bi se lahko ognili marsikateri zdravstveni težavici. Marta je tudi sama navdušena uživalka medu, če ga ne bi mogla uživati, bi bila na nek način kaznovana. Tudi pri peki peciva vedno uporablja med namesto sladkorja, tudi njeni zavitki so sladkani z medom, pa potica, peče odlično medno pecivo, ki ga v njeni družini jedo kot kruh. Pri Marti je tako rekoč vse medeno. Prideluje pa tudi domači čaj, ki ga sama zaseje.
Njen cilj je ekološka pridelava medu, pri kateri se ne sme uporabljati nobeno zdravilo, niti tista, ki jih za zdravljenje vsako leto predpisujejo veterinarski inšpektorji. Uporabljajo se lahko samo kisline, mlečna, mravljična, to so kisline, ki so prisotne tudi v naravi. Na nek način se ekološke pridelave že sedaj drži, do čiste tovrstne pridelave ji manjka zelo malo.
MG
Nemčija • Uprizoritev slovenskih otrok v Berlinu
»
Letos so po svoji urici dinamične vadbe v goste povabili mlade telovadce iz ptujskega Društva gimnastikov in občudovali njihove spretnosti na blazinah ter ponjavi, nato pa so se še posladkali z dobrotami, ki so jih prinesle njihove mamice.
Kot je povedal Sašo Majerič,
so s pogoji dela v dvorani zelo zadovoljni, na vaje pa prihaja od 15 do 25 predšolskih otrok v starosti od dveh let naprej: „Urice vadbe imamo skoraj skozi vse leto, razen poletnih mesecev, in počnemo ogromno stvari. Igramo se različne igrice, pripravimo si najrazličnejše športne poligone z ovira-
(me-gorisnica): Navihani kratkohlačniki na veseli urici rekreacije pod vodstvom Tanje in Saša Majeriča.
mi, spoznavamo se s športnimi pripomočki, kot so žoge, obroči, stožci, prečne palice itd. Vedno je zelo zanimivo."
Tanja Majerič pa je poudarila, da se otroke skozi igro navaja tudi na red in poslušanje vaditelja: „Tako se otroci naučijo pravilnega ravnanja s svojim telesom, nujnosti postopnega segrevanja telesa za večje napore in nato tudi nujnosti postopnega ohlajanja pregretega telesa. Ob tem na takšnih uricah zgubljajo strah pred telovadnicami, se navajajo določenega reda, koncentracije in seveda je pri teh otrocih opazna višja stopnja motoričnega razvoja, gibalnih sposobnosti. Naučijo se ravnanja po navodilih, kaj je treba narediti, upoštevanja pravil, da vedo, kdaj in kaj se dela, dobro spoznajo tudi številne vaje za telo. Otroci, ki hodijo na te urice, so vidno spretnejši pri določenih vaj ali, dobijo tudi več samozavesti, kar je gotovo pomembno ob prehodu v osnovno šolo."
SM
Berlinski godci
«
Dvorana Slovenske katoliške misije v nemškem glavnem mestu je bila v soboto, 4. decembra, napolnjena do zadnjega kotička. Slovenske družine so se zbrale v velikem številu, da bi pozdravile Miklavža ter si ogledale novo predstavo nadobudnih mladih Slovencev.
Gledališka skupina je bila ustanovljena leta 2008 z željo, da bi z dodatno trajno dejavnostjo otroke motivirali k usvajanju znanja slovenskega jezika. Našo dejavnost že dve leti sofinancira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z njihovo finančno podporo smo lahko nabavili tehnično opremo ter gostovali pri Slovencih v Hamburgu.
Na rednih vajah se srečujemo v prostorih »Slovenske katoliške misije« v berlinskem mestnem delu Schoneberg, kjer nam jih daje na razpolago gospod Dori Pečovnik. Nobene želje nam ne zavrne in nam omogoči, da se »dolgočasne« vaje včasih spremenijo v prijetno popoldne za vse nastopajoče otroke.
Že tretje leto zaporedoma smo velike in male gledalce razveselili z gledališko igri-
co. Po Rdeči kapici in Grdem račku smo tokrat uprizorili priredbo pravljice Bremenski mestni godci. Mladi igralci, stari od 7 do 13 let, so v slovenskem jeziku igrali in prepevali zgodbo o štirih prijateljih, ki ne obupajo nad svojo usodo, temveč s skupnimi močmi dosežejo zadani cilj.
Meseci rednih vaj so bili poplačani z dolgim in močnim aplavzom. Veliko spodbudnih besed pa sta bili deležni tudi obe voditeljici gledališke skupine - mentorica in režiserka Majda Schmidt ter učiteljica slovenskega jezika v Berlinu Magdalena Novak.
Majda Schmidt
Foto: SM
Rokomet
Pomembna zmaga Jeruzalema
Stran 16
Namizni tenis
V Tržiču najvišje Miha, Katja in Luka
Stran 16
Košarka
Košarka na Ptuju ponovno oživela
Stran 17 Košarka - PARKL
Na Hajdini in v Staršah tesni končnici
Stran 17
Strelstvo
30. razglasitev najboljših strelcev
Stran 18
Ptuj
Srečanje prejemnikov Bloudkovih priznanj
Stran 19
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Izbor Športnik leta 2010 v Sloveniji
Dejan dvignil Slovenijo na noge;
na vrhu še Tina in nogometna reprezentanca
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je dosegel, kar se je pred leti zdelo nemogoče: najboljši športnik Slovenije v letu 2010 Slovenska nogometna reprezentanca je z odličnimi nastopi na SP v Južni Afriki prepričala slovenske je boksar.	športne novinarje, da so jo izbrali za ekipo leta.
Nagovor pred razglasitvijo najboljšega športnika leta 2010 v Sloveniji se je glasil: »Koliko od vas tu v dvorani in doma pred televizijskimi sprejemniki je kdaj pomislilo na možnost, da bi bil lahko boksar najboljši športnik leta v Sloveniji?« Odgovor se je glasil, da verjetno ne prav veliko, če sploh kdo. Te ukradene besede dajejo moč in pomen nove velike zmage našega profesional-
Izidi glasovanja (154 članov DŠNS)
Športnik:
1.	Dejan Zavec (boks)	218
2.	Anže Kopitar (hokej na ledu)	97
3.	Valter Birsa (nogomet)	45
4.	Jure Meglič (kajak - kanu)	40
5.	Peter Kauzer (kajak - kanu)	39
6.	Klemen Bauer (biatlon)	38
7.	Jani Brajkovič (kolesarstvo)	37
8.	Jaka Lakovič (košarka)	35
9.	Peter Mankoč (plavanje)	32
10.	Robert Kranjec (smučarski skoki) 29
11.	Mitja Petkovšek (gimnastika)	17
12.	Sašo Bertoncelj (gimnastika)	15
13.	Josip Iličič (nogomet)	10
14.	Samir Handanovič (nogomet)	6
. Rok Drakšič (judo)	6
16.	Milivoje Novakovič (nogomet)	3
17.	Simon Špilak (kolesarstvo)	2
18.	Grega Bole (kolesarstvo)	1
. Dejan Vinčič (odbojka)	1
. Robi Fišer (ameriški nogomet)	1
. Matevž Kamnik (odbojka)	1
nega boksarja Dejana Zavca, ki ga je 154 športnih novinarjev in novinark iz Društva športnih novinarjev Slovenije izbralo za najboljšega slovenskega športnika v letu 2010.
Svetovni prvak v velterski kategoriji po verziji IBF je gledano skozi statistične oči konkurente pustil daleč za seboj; najbližja zasledovalca sta bila na drugem mestu hokejist Anže Kopitar in na tretjem nogometaš Valter Birsa. V letu 2010 je Dejan Zavec dvakrat tekmovalno stopil v ring, a je tako v Tivoliju, kjer je prvič ubranil naslov svetovnega prvaka proti Argentincu Rodolfu Martine-zu, kot drugič v nabito polnih Stožicah, ko je premagal Poljaka Rafala Jackiewicza, dvignil na noge celo Slovenijo. Enako je naredil tudi na zaključnem izboru v Cankarjevem domu, kjer je izvedel zelo simpatično točko ali gesto, v kateri smo so-
Športnica:
1.	Tina Maze (alpsko smučanje)	309
2.	Petra Majdič (smučarski tek)	238
3.	Lucija Polavder (judo)	45
4.	Raša Sraka-Vukovic (judo)	43
5.	Teja Gregorin (biatlon)	15
6.	Anja Klinar (plavanje)	5
7.	Mina Markovič (športno plezanje)	4
8.	Tanja Romano (um. kotalkanje)	3
9.	Martina Ratej (atletika)	2 . Polona Hercog (tenis)	2
10.	Mateja Zver (nogomet)	1
delovali vsi v dvorani in nekateri pred televizijskimi sprejemniki. Zavec je dvignil na noge celotno dvorano in vsi skupaj smo boksali z njih; na simboličen način nam je pokazal, kakšno je njegovo delo. To je vsekakor izredno trdo in vso garanje skozi leta in leta je okronal z naslovom svetovnega prvaka,
hkrati pa je bil sedaj nagrajen tudi z nazivom najboljšega športnika leta 2010 v Sloveniji. Po tem prestižnem naslovu je Zavec dejal: »Po tihem sem ta naziv pričakoval in sem tudi upal, da bi ga osvojil. Sedaj se počutim v knockoutu in sem zelo vesel in počaščen, da sem dobil ta prestižni naziv.«
Medtem ko se je v moški konkurenci le slutilo, kdo bo zmagovalec, potem ni bilo velikih dvomov pri ženskah in ekipah. Alpska smučarka Tina Maze si je z dvema srebrnima medaljama na Olimpijskih igrah v Vancouvru in kopico zmag na tekmah za svetovni pokal absolutno zaslužila naziv najboljše športnice leta 2010 v Sloveniji. Njena edina prava konkurentka je bila slovenska kraljica športnih src, smučarska tekačica Petra Majdič, ki je bila druga, medtem ko je bron pripadel odlični judoistki Luciji Polavder. Nad izborom Maze-tova sicer ni bila presenečena, a je vseeno izpostavila, da je pri nas Slovencih vse mogoče, tako da ni bila čisto prepričana v to, ali bo to nagrado tudi res dobila. Na prireditvi je naša najboljša smučarka pokazala tudi glasbeni talent in veliko prijateljstvo, saj je Petri Majdič za njen rojstni dan na klavir zaigrala tradicionalni napev Vse najboljše.
Ob prejemu simbolične zlate strukture za najboljšo športnico leta 2010 v Sloveniji je Tina Maze povedala: »Vsekakor je ta nagrada še ena potrditev za moje dobro delo in na splošno za dobro delo celotne moje ekipe. Ta naslov je vsekakor velika stvar zame in sama sem zelo počaščena, da sem ga dobila predvsem za uspehe na Olimpijskih igrah.«
Ekipe:
1.	Nogometna reprezentanca Slovenije
72
2.	Košarkarska reprezentanca Slovenije
20
3.	ACH Volley (odbojka)	17
4.	Hokejska reprezentanca Slovenije 6
5.	Silwerhawks Ljubljana (am. nogomet)
1
Tudi pri ekipah ni bilo dileme, saj se je večina slovenskih športnih novinarjev in novinark odločila, da je najboljša ekipa v Sloveniji že drugo leto zapored slovenska nogometna reprezentanca. Odmev odličnega nastopa na Svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki bo slišen še leta in leta. Za nogometaši so se zvrstili člani košarkaške reprezentance in člani Odbojkarskega kluba AC Volley a.
Na prireditvi ni bilo videti nobenega izmed slovenskih nogometnih asov (obveznosti v klubih), zato je nagrado sprejel selektor naše izbrane nogometne vrste Matjaž Kek, ki je po koncu prireditve izpostavil: »To je res lepo priznanje in je potrditev našega dela ter dobrih rezultatov. Drugi naslov je na nek način tudi velika obveza za naprej. S podobnim delom, kot do sedaj, se lahko v prihodnosti še veselimo kakšnega velikega uspeha slovenske nogometne reprezentance.«
David Breznik
Rokomet • 1. SRL (m)
Pomembna zmaga Jeruzalema
Jeruzalem - Slovan 28:27 (14:15)
JERUZALEM ORMOŽ: G. Čudič (1 obramba - 1 x 7m), S. Žuran, Belec (16 obramb); Korpar 3, Krabonja, Bogadi, Gorenšek 8, Rad uj kovic 3, B. Čudič 2, Ivanuša, Sok 2, Hebar, Kljajic, R. Žuran 9, Kukec, Špegel. Trener: Aleš Filipčič
SLOVAN: Hvala Stojanovic, Župic (13 obramb); Grojzdek, Koloper 2, Denič, Erak 2, Božič 10 (2), Mc Der-mott 1, Markovič, Čemas 5, Abutovic 2, Božovic 5 (1), Boltežar, Pejkovic, Škerlak. Trener: Aleš Repina
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem -.; Slovan 4/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Slovan 8 minut. IGRALEC TEKME: Boštjan Belec (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so se od svojih navijačev od leta 2010 poslovili, kot se spodobi - z zmago. Kljub temu da so goste predvsem zaradi finančnih razlogov v tem prvenstvu zapustili Skušek, Hrvatin, Kovač, Tržan, Bundalo, Ristic, Vran,
Foto: Črtomir Goznik
Ormoški rokometaši so za konec leta dosegli pomembno zmago proti ljubljanskemu Slovanu. Na fotografiji je Miha Gorenšek.
1. A SRL MOŠKI			
REZULTATI 16. KROGA: Jeruza-			
lem Ormož - Slovan 28:27 (14:15),			
Loka - Krka 32:29 (18:12), Gore-			
nje - Trimo Trebnje 37:33 (21:18),			
Cimos Koper - Ribnica	Riko		hiše
34:29 (15:15), Slovenj Gradec -			Ma-
ribor Branik 21:32 (6:17).			
1. GORENJE 15 15	0	0	30
2. CIMOS KOPER 16 12	1	3	23
3. CELJE PIVO. LAŠKO 15 11	0	4	22
4. LOKA 16 8	3	5	19
5. TRIMO TREBNJE 15 9	1	6	19
6. MARIBOR 16 6	3	7	15
7. KRKA 15 6	2	7	14
8. RIBNICA RIKO HIŠE 16 6	1	9	13
9. JERUZALEM ORMOŽ15 6	0	9	12
10. SLOVAN 16 5	0	11	10
11. SLOVENJ GRADEC 16 3	0	13	6
12. ŠMARTNO 16 1	1	14	3
Bečirovic, Šmejc in trener Boris Denič, je ekipa Slovana za vse nasprotnike še naprej zelo neugodna. V takšni obliki so se Ljubljančani predstavili tudi ormoški publiki, saj je bilo vprašanje zmagovalca odločeno šele v zadnjih minutah.
V 1. polčasu so bili gostje boljši in so do 20. minute držali prednost treh točk. Šele v 24. minuti je na kratek čas gostiteljem prek gola Roka Žurana le uspelo povesti z 12:11. Po dveh zapravljenih protinapadih Ormožanov je Slovan spet prevzel pobudo in odšel na odmor z golom prednosti, 15:14. Prednost gostov bi lahko bila še višja, če v golu Jeruzalema ne bi blestel prvo ime tekme
Rokomet • Mlajše selekcije
2. slovenska mladinska liga - vzhod
ZAOSTALO SREČANJE 8. KROGA:
Velika Nedelja Carrera Optyl - Arcont Radgona 29:31 (17:14).
1.	MARIBOR BRANIK 8 6 1 1 13
2.RUDAR	8 4 2 2 10
3.	DOL TKI HRASTNIK	8	4 13	9
4.	DRAVA PTUJ	8	3 2 3	8
5.	ARCONT RADGONA	8	3 0 6	6
6.	VELIKA NEDELJA	8	10 7	2
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - ARCONT RADGONA 29:31 (17:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer, Zorec 3, Bezjak 11, Lo-renčič, Horvat 1, Prejac, M. Pfeifer 1, Repec, Moravec 3, Veselko 5, Meško 6, Horvat. Trener: Darjan Mesarec.
Kadeti - vzhod
REZULTAT 14. KROGA: Slovenj Gradec - Drava Ptuj 33:29 (16:15).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 11	10	0	1 20
2.	GORENJE 11	9	0	2	18
3.	DRAVA PTUJ 12	8	0	4	16
4.	SLOVENJ GRADEC 12	8	0	4	16
5.	JERUZALEM ORMOŽ12	3	0	9	6
6.	LIBENAU 11	2	0	9	4
7.	MARIBOR BRANIK 11	0	0	11 0
Starejši dečki A
REZULTATI 14. KROGA: Velika Nedelja - Moškanjci Gorišnica 39:23 (21:14), Slovenj Gradec - Drava Ptuj 23:21 (9:12), Gorenje - Celje Pivovarna Laško 23:44 (6:22), Maribor Branik - Arcont Radgona 33:15 (16:6).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 14 14 0 0 28
2.	MOŠKANJCI-GOR. 14 10 1 3 21
3.	VELIKA NEDELJA 14 10 0 4 18
vratar Boštjan Belec, ki je do odmora zbral 8 obramb. Prav tako je v 1. polčasu potrebno pohvaliti Miha Gorenška, ki je odigral eno svojih najboljših predstav v dresu Ormožanov in je do odmora mrežo nasprotnika zatresel petkrat.
V drugem delu tekme so gostitelji le počasi začeli prevzemati vajeti v svoje roke in si v 55. minuti priigrali prednost štirih zadetkov, 28:24. Blestel je Rok Žuran, ki je v nadaljevanju dosegel šest od svojih devetih zadetkov. Po minuti odmora gostov v 57. minuti je Korpar zamudil lepo priložnost za potrditev ormoške zmage. Gostje so izkoristili »božična darila« Ormožanov in se približali le
na gol zaostanka, 28:27. Za vsaj točko ali kaj več je rokometa-šem Slovana zmanjkalo časa. Če na koncu potegnemo črto skozi celotno tekmo pa vseeno zaslužena in pomembna zmaga Ormožanov, ki bodo prezi-mili na 9. mestu. Po tekmi je trener Aleš Filipčič svojim varovancem dal prosto do torka, 4. januarja 2011, ko se pričnejo priprave na drugi del sezone.
Že v sredo, 5. januarja, bodo Ormožani odigrali svojo prvo pripravljalno tekmo proti mladinski reprezentanci Slovenije, ki se bo v tistem hipu nahajala v Ormožu na pripravah za kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu.
Uroš Krstič
Namizni tenis • NTK Ptuj
V Tržiču najvišje Miha, Katja in Luka
V	Tržiču je v nedeljo, 19. 12., potekal tretji turnir v sklopu serije Alpe-Adria (prvi je bil v Poreču, drugi v Ljubljani). Na njem so nastopili tudi mladi igralci NTK Ptuj.
V	kategoriji mladincev je bil najuspešnejši Luka Krušič, ki je najprej osvojil 2. mesto v svoji skupini, v izločilnih dvobojih, kamor se uvrstita po dva najboljša iz vsake skupine, pa ga je šele v polfinalu ustavil kasnejši zmagovalec Žiga Urbanc (NTK Rakek). Drugi ptujski predstavnik Darko Hergan je bil v svoji skupini četrti med petimi nastopajočimi.
V	kategoriji kadetinj U-15 je Anja Bezjak v skupini suvereno premagale vse tri tekmice, v izločilnih dvobojih pa jo je v 1. krogu premagala Kaja Skok (Edigs). Zanimivost: zmagovalka je postala Tjaša Mihevc (Logatec), ki jo je Anja ugnala v skupini ...
V	najštevilčnejši kategoriji U-12 je nastopal Aljaž Bojnec,
ki je nastope končal v predtek-movalni skupini B; med petimi igralci je osvojil 3. mesto.
Največ predstavnikov je imel NTK Ptuj v najmlajši kategoriji U-10. Pri dekletih sta se Katja Krajnc in Sara Štumberger brez poraza uvrstili v izločilni del (Evi Gojkovič to ni uspelo), kjer se je Katja prebila do pol-finala in osvojila končno 3.-4. mesto. V konkurenci dečkov je najboljši dosežek doslej uspel Mihu Štumbergerju, ki je trem zmagam v skupini dodal še eno v izločilnih dvobojih. Šele v polfinalu ga je ugnal kasnejši zmagovalec Matija Novel (Ariggoni). Marsel Šegula se je prav tako uvrstil v drugi del tekmovanja, a je izgubil v 1. krogu, Jernej Masten Toplak pa je potegnil najkrajšo že v skupini, kjer je imel med tremi igralci z istim številom točk najslabši izkupiček osvojenih iger.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Miha Štumberger je v Tržiču odigral najboljši turnir doslej.
4.	SLOVENJ GRADEC 14	7	1	6	115
5.	GORENJE 14	5	1	8	11
6.	MARIBOR BRANIK 14	4	2	8	10
7.	DRAVA PTUJ 14	3	1	10	7
8.	ARCONT RADGONA 14	0 0	14	0
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - MOŠKANJCI GORIŠNICA 39:23 (21:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kukovec, Šerod, Bombek 3, Slavinec, R. Cvetko 11, Jaušovec 6, Bokša 3, Preac, Hojžar 5, T. Cvetko, Marin 6, Kumer 5. Trener: Bojan Munda
GORIŠNICA JERUZALEM: Korpič Lesjak, Mendaš, Škrjanec; Horvat, Šandor, Ozmec, Vesenjak 7 (2), Kol-mančič 6 (2), Sok 3, Kociper, Geč, Kolenko, Tement, Štumberger 2, Kosi 2, Topolovec 3. Trenerja. Uroš Krstič in Franc Šandor.
Rokometaši Velike Nedelje so očitali lekcijo Ormožanom - v prvi vrsti v borbenosti in srčnosti. Igra gostov v obrambi je bila porazna, s tem posledično so bili porazni vsi trije vratarji, ki so zbrali pičle 3 obrambe. Še en dokaz, da brez čvrste obrambe in deleža vratarjev ne moreš premagati povprečne ekipe, kaj šele ekipe, ki spada v sam slovenski vrh. Domačini so vodili od samega začetka tekme in prednost iz minute v minuto proti neborbenim gostom (razen redkih izjem) višali do končnih +16, 39:23. Pred fanti je zdaj kratek počitek, že 15. januarja pa se prvenstvo nadaljuje s polfinalnimi tekmami.
Mlajši dečki A
RK ARCONT RADGONA - RK DRAVA PTUJ 7:25 (4:12)
RK DRAVA PTUJ: Satler, Koder-man 2, Lovrec 3, Cmrekar, Serdin-šek Ekart 9, Sitar 3, Krasnič 1, Mlač
Černe 5, Šešerko, Ljubec, Osterc 2, Pšajd. Trener: Sašo Kafel
Mlajši dečki A so na zasneženo soboto odigrali tekmo v Radencih proti ekipi RK Arcont Radgona. Na igre v Radencih imajo ptujski fantje slabe spomine, saj so jih domačini lani premagali. Tudi letos je na gostovanje odšla okrnjena ekipa (manjkalo je kar šest fantov). Kljub temu pa so imeli skozi celotno tekmo vodstvo v svojih rokah. Priložnost za igro so dobili vsi fantje. Vratarja, ki sta predstavljala najboljši del ekipe, sta branila vsak po en polčas.
Mlajši dečki B
1.	JERUZALEM ORMOŽ12 12	0	0	24
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 12	9	1	2	19
3.	GORENJE 12	8 1	3	17
4.	DRAVA PTUJ 10	7	0	3	14
5.	JERUZ. ORMOŽ B 10	4	1	5	9
6.	SLOVENJ GRADEC 11	4	0	7	8
7.	VELIKA NEDELJA 12	3	1	8	7
8.	MARIBOR BRANIK 11	1 0	10	2
9.	MOŠKANJCI - GOR. 12	1 0	11	2
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - GORENJE 9:25 (4:8)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Škrjanec, Simonič, Vršič, Hržič 2, Škrlec 3, Majcen, Kosi 2, R. Škerjanec 1, Toplak, Kokalj, Pučko, Šoštar 1, Jaušovec, Pfeifer, Kovačec, Toplak. Trener Davorin Kovačec.
MARIBOR BRANIK - JERUZALEM ORMOŽ A 7:28 (3:13)
JERUZALEM ORMOŽ: Rizman; Ni-edorfer 7 (1), M. Hebar 4 (1), Zidarič 4, Šoštarič 5, Voljč 2, Voršič, Petek 3, Komloš, Jovanovič, Kozel 3 (1). Trener: Mladen Grabovac
Nova, že dvanajsta zaporedna zmaga Ormožanov, ki suvereno vodijo v predtekmovalni skupini Vzhod.
JERUZALEM B - DRAVA 20:13 (8:6)
JERUZALEM B: Firšt Šeruga; M.
Korpič Lesjak, Munda 6, M. Voršič, G. Hebar 2, Šulek 1, Sovič 1, Torič, Ž. Kociper 8, Štrucl 1, Vrankovečki 1. Trener: Iztok Luskovič
B-ekipa Jeruzalema, ki jo sestavljajo letniki 2000, so proti Dravi priredili novo presenečenje in zmagali petič v državnem prvenstvu. Kljub okrnjeni zasedbi so varovanci trenerja Iztoka Luskoviča zaigrali izjemno borbeno in čvrsto v obrambi, kar je odločilo zmagovalca. V torek, 28. decembra, mladi Ormožani odhajajo na turnir v Varaždin, kjer bo nastopilo 12 ekip iz Slovenije in Hrvaške.
Starejši dečki B
VELIKA NEDELJA - JERUZALEM GORIŠNICA 19:43 (7:23)
JERUZALEM GORIŠNICA: Korpič Lesjak, Mendaš; Horvat 6, Šandor 6 (1), Ozmec 3, Bezjak 2, Kolmančič 1, Lukman 1, Kociper 6, Geč 3, Kralj, Tement 3, Štumberger 1, Kosi 5, Sok 4, Topolovec 2. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor
Letniki 1997 Jeruzalema Gorišni-ce so predtekmovalni del na Vzhodu zaključili brezhibno, z vsemi desetimi visokimi zmagami. Tokrat so brez večjih težav ugnali sosede iz Velike Nedelje. V polfinale so se skupaj z Ormožani uvrstili še drugouvrščeni Celjani, tretjeuvrščene Velenjča-ne pa čakajo dodatne kvalifikacije za uvrstitev v polfinalno skupino s Šmartnim.
Kadetinje - vzhod
REZULTATI 13. KROGA: Rače -Mercator Tenzor Ptuj 24:26 (9:16).
1.	ŽALEC	7 7 0 0 14
2.	CELJE C. MESNINE 8 7 0 1 14
3.RAČE	8 4 0 4 8
4.	BRANIK 8	4 0	4	8
5.	MER. TENZOR PTUJ 9	3 0	6	6
6.	BREŽICE 8	2 0	6	4
7.	ZAGORJE GEN - I 8	10	7	2
Starejše deklice A
1.	CELJE C. MESNINE 12	11	0	1	22
2.	VEPLAS VELENJE 11 10	0	1 20
3.	BRANIK 11 8	0	3	16
4.	MER. TENZOR PTUJ12	7	0	5	14
5.	ŽALEC 11 7	0	4	114
6.	RAČE 11 4	0	7	8
7.	BREŽICE 11 2	0	9	4
8.	ZAGORJE GEN - I 10 1	0	9	2
9.	NAZARJE 11 0	0	11	0
RAČE - TENZOR TENZOR PTUJ 17:28 (6:15) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Saša Lazar, Kozel Saška, Manja Gra-brovec 2, Barbara Borovčak 7, Tonja Kolednik 3, Sindi Zorec 2,Gordana Žiher 8, Lucija Ivančič 3, Sandra Šrajner 2, Ambrož Ana 1, Kovačec Doris. Trener: Sašo Petek
Starejše deklice iz Ptuja v Račah odigrale zadnjo ligaško tekmo v tem letu. Po mnenju trenerja je bila to ena najboljših tekem v letošnji sezoni. Sedaj sledi premor do konca leta, nato pa odhod na mednarodni turnir na Slovaško v Prešov. Dekleta so v prejšnji sezoni tam osvojila 1. mesto. Na letošnjem turnirju bodo tekmovala proti leto starejšim tekmicam, zato je osnovni cilj nabiranje izkušenj.
Mlajše deklice B
ŽRK BRANIK - ŽRK PTUJ 6:24 (4:11)
ŽRK PTUJ: Knaus P., Čagran L. 6, Čagran S. 3, Širec T. 4, Širec L. 2, Bedrač N. 3, Puž N. 5, Valenko T. 1, Živko M. Trener: Ana Mihaela Ciora DK, tp, UK
Starejše deklice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Šolski šport • Rokomet
Slavila je OŠ Ormož
Na OS Ormož je v sredo, 15. 12. potekal finale območnega tekmovanja OS v rokometu za starejše učence letnika 1996. Na finalu so nastopile ekipe OS Ormož, OS Velika Nedelja, OŠ Mladika in OŠ Gorišnica. Po pričakovanjih sta se v finalu pomerili OŠ Ormož in OŠ Velika Nedelja, slavili pa so Ormožani. Prvouvr-ščeni ekipi s tega turnirja sta se tudi uvrstili v 1/4 državnega tekmovanja.
Rezultati: Ormož - Mladika 21:15,
Gorišnica - Velika Nedelja 15:21.
Tekma za 3. mesto: Mladika -Gorišnica 12:15.
Tekma za 1. mesto: Ormož - Velika Nedelja 25:17. Vrstni red:
1.	OŠ Ormož
2.	OŠ Velika Nedelja
3.	OŠ Gorišnica
4.	OŠ Mladika
tp
Konjeniški sport
Na kasaških dirkah v Trstu je šestletna italijanska kobila Gazza d'Asolo, ki je v lasti Zvonka Osterca (KK Slovenske gorice, Lenart), na vajetih Jožeta Sagaja ml. (KK Ljutomer) s časom 1:19,0 na 1660 metrov dolgi stezi osvojila drugo mesto.
NŠ
Košarka • DP U-10, 2. krog
Dve visoki zmagi za Maska caffe
Košarkaški klub Maska Caffe Ptuj ima zelo nadarjeno generacijo otrok v starostni skupini U-10, ki skupaj pod vodstvom trenerja Dušana Lubaja trenirajo že od njihovega šestega leta starosti. V tem času so se naučili osnov košarkaške igre, kar je dodobra razvidno tudi iz njihovih rezultatov.
Pretekli vikend je ptujski klub v šolski telovadnici OŠ Olge Meglič gostil drugi predtekmovalni krog državne lige, v katerem je domača ekipa dala pravi učni uri ekipama iz Maribora. Ptujski otroci so za 33 točk premagali Miklavž in za 30 točk Primorac Branik.
V prvem delu državne lige bo tako KK Maska Caffe Ptuj zasedel prvo mesto v svoji skupini, v nadaljevanju lige se bo pomeril z močnejšimi nasprotniki iz celotne Slovenije.
Rezultati:
KK Maska Caffe Ptuj - KK Miklavž 50:17
KK Maska Caffe: Lubaj 13, Kovač 11, Kovačič 9, Polanec 9, Godicelj 2, Koprivc 4, Jurak 2
KK Maska Caffe Ptuj - KK Primorac Branik 62:32
KK Maska Caffe Ptuj: Lubaj 18, Kovač 20, Kovačič 7, Polanec 1, Godicelj 8, Koprivc 2, Jurak 2, Nežmah 6 DB
Ekipa KK Maska Caffe Ptuj U-10
Košarka • P.A.R.K.L.
Košarka • KK Terme Ptuj
Košarka na Ptuju ponovno oživela
Pretekli teden se je končal prvi del ligaškega tekmovanja v 3. SKL - vzhod, v katerem je letos po nekajletnem premoru ponovno nastopala ekipa iz Ptuja. Pod imenom KK Terme Ptuj se je združila majhna skupina zanesenjakov in se lotila ambicioznega projekta oživitve članske košarke na Ptuju. To jim je, glede na odzive gledalcev, popolnoma uspelo. V dvorani Gimnazije Ptuj se je na tekmah povprečno zbiralo več kot 250 gledalcev, na zadnji tekmi proti ekipi iz Lenarta jih je bilo več kot 300. Nad tem je bil prijetno presenečen tudi posebni gost te tekme Slavko Kotnik.
Ptujski košarkarji so v osmih tekmah prvega dela zabeležili dve zmagi, kar je po mnenju strokovnega vodstva povsem zadovoljivo. »Treninge smo pričeli zelo pozno, slab mesec pred prvenstvom, na voljo pa smo imeli majhno število terminov v telovadnicah. Fantje so bili zbrani iz vseh vetrov, večina od njih pa v ligaškem tekmovanju ni nastopila že dalj časa ali celo nikoli - to velja predvsem za mlade domače fante. Glede na vse te parametre smo načrte izpred sezone v celoti izpolnili, 100 %,« je uvodoma povedal športni direktor KK Terme Ptuj in obenem trener Ratko Radovic. Le temu je v delu sezone - ko je imel zdravstvene težave - pomagal Branko, stalni član strokovnega štaba je tudi Boštjan Kon-cilija. Ob predsedniku Stanku Gojzniku in direktorju Term Ptuj Andreju Klasincu je to celotna ekipa, ki je prevzela odgovornost za zagon kluba.
3. SKL - vzhod (m)
Tekmi Koroška - Komenda Hram Gorjan in ŠRK Koši - Posavje Podbo-čje bosta odigrani 8. 1. 2010.
1.	NONA LENART	8 8	0	16
2.	IVANČNA GORICA	8 5	3	13
3.	ŠRK KOŠI	7	6	1	13
4.	KOMENDA HRAM GORJAN 7	5	2	12
5.	PRIMAFOTO SG	8 4	4	12
6.	RUŠE	8 2	6	10
7.	TERME PTUJ	8 2	6	10
8.	POSAVJE PODBOČJE	7	2	5	9
9.	KOROŠKA	7	0	7	7
Na Hajdini in v Staršah tesni končnici
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa KK Terme Ptuj je pod vodstvom Ratka Radovica (ob njem je Boštjan Koncilija) v prvem delu prvenstva v celoti izpolnila zastavljene načrte.
Razcvet
Slovenska košarka doživlja v letošnji sezoni pravi klubski razcvet: Union Olimpija se je z odličnimi predstavami v Evroligi uvrstila v drugi del tekmovanja (skupina D: 1. Panathinaikos, 2. Union Olimpija, 3. Efes Pilsen, 4. Valencia, 5. Armani jeans Milano, 6. CSKA Moskva), enak dosežek je uspel Krki v Pokalu Euro chalenge (skupina E: 1. Krka, 2. Prostejov, 3. Telekom baskets Bonn, 4. Zagreb).
To je ob podelitvi organizacije EP leta 2013 Sloveniji odličen obet, da se bo slovenska košarka v naslednjih letih še strmo vzpenjala. Še dodatni zagon ji bo zagotovo dal izbor priznanega strokovnjaka Božidarja Maljkovica za selektorja slovenske izbrane vrste, ki je že na začetku izpostavil visok cilj: medalja na EP leta 2011 v Litvi.
Igralci so na igrišču kazali napredek iz tekme v tekmo, vedno so dali vse od sebe in se pošteno borili za barve svojega kluba. Ko so jim gledalci po tekmi kljub porazu namenjali aplavz, je bila to obenem njihova največja zmaga in potrdilo, da znajo ceniti njihovo prizadevnost. Jasno je, da je potrebno še veliko trdega dela na treningih in prelitega znoja, vendar je začetek vzpodbuden. Tehnične in taktične pomanjkljivosti bodo odpravljali s časom, borbenost pa je bila že sedaj na pravem nivoju. Strelsko je v prvem delu sezone izstopal Sebastjan Holc, na večini tekem pa so mu sledili tudi ostali: Koprivc, Gojznik, Vo-
dušek, Horvat, na koncu tudi Ajhmajer, Pleskonjič in drugi.
Prav interes gledalcev je dal tej ekipi največji zagon, saj so sicer prvi del sezone izpeljali z minimalnim finančnim vložkom. »V prvi vrsti je pomembno, da smo te mladeniče vrnili v proces treninga. Zagotovo je veliko bolje, da se ukvarjajo s košarko, kot pa da posedajo npr. po lokalih. Obenem so tudi ptujski ljubitelji košarke dobili priložnost, da spremljajo domačo ekipo, tekme v živo. Ponudili smo jim priložnost in očitno so jo v polnosti zgrabili, saj so se zbirali v res lepem številu,« je še dodal Ratko Ra-dovic. Izjemno lepo je bilo na tekmah spremljati številne
mlade navdušence, ki so se poistovetili z igralci na igrišču. Predvsem mladi namreč potrebujejo vzornike: ni dovolj samo spremljati tekme po TV-kana-lih, ampak je veliko bolje pravo košarkarsko vzdušje občutiti v živo.
V KK Terme Ptuj se zavedajo, da je člansko moštvo le vrh vsakega kluba, zato že snujejo drzne načrte za prihodnost, ko bodo v klubu formirali tudi mlajše selekcije. Te bodo zajemale vse starostne kategorije, od mladincev do pionirjev. V projektu, ki naj bi zaživel v januarju 2011, je tako že zapisana številka več kot 150 udeležencev tega projekta. »Poskrbeli bomo za strokovno vodstvo treningov in vso logistiko, pri tem pa seveda računamo na pomoč lokalne skupnosti pri zagotavljanju terminov v telovadnicah in siceršnjo podporo gospodarstva. Zavedamo se, da je treba storiti vse, da se mladi ukvarjajo s športom, da se izognejo pastem sodobne družbe in da najdejo zadovoljstvo v gibanju. To je naše osnovno poslanstvo, ki ga bomo uresničevali,« je še povedal Ratko Radovic.
Jože Mohorič
Ekipa SD Ptujska Gora
Peti krog v ligi PARKL je bil zaradi različnih »prazničnih obveznosti« nepopoln. Odigranih je bilo pet tekem, tri odpadle pa bodo odigrane v začetku prihodnjega koledarskega leta.
Še posebej zanimivo je bilo na tekmah v Staršah in na Haj-dini, kjer je odločitev o zmagovalcu padla v zadnjih sekundah tekme, na obeh tekmah pa so se veselili domačini. Good Guysi so gostili Kidričevo, in kot je za njihove dvoboje v navadi, smo spet videli napeto končnico. Zmago s 4 točkami prednosti so si priigrali domači v zadnjih sekundah tekme. Podobno košarkarsko dramo, ki se je odločala v zadnjih sekundah, smo videli tudi v Staršah, kjer je pri ekipi KK Starše 2 gostovala Optika Pelikan. Maj-šperčani so bolje začeli, sledilo je izenačeno nadaljevanje in končnica, v kateri so gostje zapravili lepo priložnost za presenečenje. Največ zaslug za zmago domače ekipe 68:66 gre pripisati izjemni strelski predstavi Farazina, ki je dosegel 34 točk, polovico vseh točk domačinov.
Brez presenečenja je minilo gostovanje vodilnega Pragerskega v Cirkovcah. Končnih 28 točk prednosti so si aktualni prvaki priigrali že v prvem polčasu in po prikazanem zasluženo zaključujejo leto na prvem mestu s popolnim izkupičkom.
V 2. ligi sta bili odigrani dve tekmi. Ekipa iz Rač je še enkrat več dokazala svojo premoč v skupini A. Tekma med obema veteranskima ekipama v ligi P.A.R.K.L. je pripadla veteranom iz Pragerskega, ki ostajajo v igri za najvišja mesta v skupini. »Ptujski« Veterani pa bodo morali na svoj prvi uspeh v težki skupini B počakati do prihodnjega leta, ko se po novoletnem premoru nadaljuje liga P.A.R.K.L.
1. LIGA
REZULTATI 5. KROGA: Good Guys - ŠD Kidričevo 67:63 (14:15, 17:16, 20:14, 16:18), KK Starše 2 - Optika Pelikan ŠDM 68:66 (13:21, 14:12, 22:20, 19:13), TED ŠD Cirkovce -KK Pragersko 65:93 (17:27, 6:24, 19:23, 23:19), Vinag MCApro - KK Starše 1 prestavljeno.
1.	KK PRAGERSKO	5	5	0	10
2.	GOOD GUYS	5	3	2	8
3.	OPTIKA PELIKAN ŠDM 5	3	2	8
4.	KK STARŠE 2	5	3	2	8
5.	VINAG MCAPRO	4	3	17
6.	KK STARŠE 2	4	2	2	6
7.	ŠD KIDRIČEVO	5	0	5	5
8.	TED ŠD CIRKOVCE	5	0	5	0
2. LIGA - SKUPINA A
REZULTATI 4. KROGA: Mizarstvo Vuk ŠDM - KK Rače 58:88 (13:27, 13:23, 18:14, 12:24), KMO Dornava
-	ŠD Ptujska Gora prestavljeno.
1.	KK RAČE	4	4 0 8
2.	KMO DORNAVA	3	2 15
3.	ŠD PTUJSKA GORA	3	2 15
4.	MIZARSTVO VUK ŠDM	4	13 5
5.	ČREŠNJEVEC	4	0 4 4
SKUPINA B
REZULTATI 4. KROGA: Veterani
-	Pragersko veterani 63:81 (15:17, 9:15, 17:19, 22:30), ŠD Nova vas Maribor - KPŠ Ptuj prestavljeno.
1.	PRAGERSKO VETERANI 4	3	1	7
2.	KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV3	3	0	6
3.	ADECCO	4	2	2	6
4.	ŠD NOVA VAS MARIBOR 3	1	2	4
5.	VETERANI	4	0	4	4
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Razglasitev naj strelcev SZS
30. razglasitev najboljših strelcev v Kidričevem
■ ■ ■v
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši strelci sezone 2009/10
V dvorani Pan v Kidričevem je v sredo potekala slovesna razglasitev najboljših strelk, strelcev in društev v sezoni 2009/10. Prireditev je vodil sekretar Strelske zveze Slovenije Simeon Gonc. Uvodno besedo je povzel predsednik SZS Gorazd Maloič, ki se je strelcem zahvalil za izjemne dosežke v letu 2010 ter jim podobne ali še boljše uspehe zaželel v letu 2011. Priznanja je pomagal podeljevati tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki je zbrane po prireditvi povabil na ogled nastajajočega strelišča, ki bo namenu začelo služiti v naslednjem letu. »Upam,
da se bomo potem srečevali še pogosteje.« Na začetku prireditve je bilo posebej izpostavljeno dejstvo, da je bilo v strelski sezoni 2010/11 doseženih 28 novih državnih rekordov, od tega so jih 5 dosegle reprezentančne ekipe.
V 30 letih organiziranja razglasitve najboljših strelcev je laskavo lovoriko med strelci že 29. prejel Rajmond Debevec, najboljša po številu osvojenih priznanj med strelkami pa je z 9. nazivom Renata Oražem Vršič. Po lanskem letu, ko je navidez nepremagljivega in večno najboljšega Debevca uspelo premagati Boštjanu Mačku,
je slednji že v tem letu moral naziv najboljšega predati prav Debevcu, ki še naprej ostaja visoko motiviran za doseganje novih mejnikov.
V rezultatsko precej izenačenem seštevku med tremi najboljšimi strelci, Robertom Markojo, Željkom Moičevicem in Rajmondom Debevcem, si je slednji prednost pred svojima kolegoma pridobil predvsem na račun novega državnega rekorda, ko je na julijskem DP z MK orožjem, v disciplini 60 leže, dosegel maksimalni izkupiček 600 krogov.
Med mladinci je že tretji zaporedni naslov osvojila Živa
Priznanja za organizacijsko delo v SZS so prejeli:
zlata plaketa: Savo Strmole (za dolgoletno strokovno delo v strelstvu In za posebne zasluge pri razvoju športnega strelstva v Sloveniji (po 19 letih dela na mestu sekretarja SZS se je pred kratkim upokojil), Peter Golob, Ljubo Germič, Stanislav Pod-lesnik (vsi za dolgoletno strokovno delo v strelstvu), Blaž Grešak, Rafael Lah (oba za dolgoletno delovanje v strelstvu), SD I. Pohorski bataljon Ruše (ob 60-letnici delovanja), SD Kidričevo (ob 60-letnici delovanja) in SD Jožeta Kerenčiča Miklavž (ob 50-letnici delovanja).
Najboljši strelci in društvo po izboru SZS:
pionirke: Vesna Markelj in Laura Rant, Železniki
pionirji: Tadej Štojs, Triglav Javor-nik Koroška Bela
mladinke: Živa Dvoršak, Olimpija Ljubljana
mladinci: Grega Potočnik, Radovljica
strelka: Renata Oražem Vršič, Grosuplje
strelec: Rajmond Debevec, Olim-pija Ljubljana
strelsko društvo: Strelsko društvo Grosuplje.
Dvoršak, drugič zapored pa je naziv najboljšega mladinca pripadel Gregu Potočniku. Primat najboljšega strelskega društva zadnjih treh let pa še naprej ohranja SD Grosuplje.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ob 60-letnici delovanja so nagrado prejeli tudi v domačem strelskem društvu SD Kidričevo; prevzel jo je Konrad Kramberger.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
Zlato plaketo za dosežke so prejeli strelci invalidi, ki so odlično nastopali na SP v Zagrebu; Srečko Majcenovič je prvi z leve.
9. Poli Drava, 14. Aluminij
V slovenskem nogometu so bili najdalj časa v tekmovalnem pogonu mladinci in kadeti v 1. slovenski ligi. V bistvu bi morali zadnji krog v jeseni 2010 igrati minuli vikend, vendar so zaradi poslabšanja vremenskih razmer na NZ Slovenije ukrepali ter krog prestavili na konec februarja (26. 2. 2011). Iz NZS so pojasnili, da mladi nogometaši v teh dveh ligah igrajo najdlje zato, ker vsi igrajo na
umetni travi ...
V mladinski konkurenci so trenutno najbolj zadovoljni v Mariboru in Celju, saj ti ekipi držita vrh lestvice (Mariborčani imajo točko več, a obenem tekmo več od Celjanov). Prednost pred tretjim Interblockom ni velika, vendar je realno pričakovati, da bo naslov med mladinci ostal na Štajerskem. Nogometaši ptujske NŠ Poli Drave so ta del prvenstva končali na 8. mestu, šest točk za njimi so na 11. mestu mladinci Aluminija. Ti so po besedah trenerja Primoža Gor-
šeta z uvrstitvijo zadovoljni, čeprav bi lahko bilo tudi bolje. Nekako v istem tempu si želijo nadaljevati tudi v drugem delu prvenstva, vendar bo precej odvisno od tega igralske zasedbe. Na srečo se v ekipo vračajo nekateri poškodovani igralci.
Pri kadetih je situacija obratna, saj sta na vodečih pozicijah Interblock in Domžale, torej dva kluba iz osrednje Slovenije. Kadeti NŠ Poli Drava so enajsti, Aluminija pa štirinajsti. V skupnem seštevku točk mladinske in kadetske ekipe so Ptujčani deveti (43 točk), Kidričani pa štirinajsti (36 točk). Obe sta daleč pred ekipami, ki se bodo borile za obstanek, predvsem Nissan Ferk Jarenina in NŠ R. Koren Dravograd. Iz lige izpadeta dve moštvi z najslabšim seštevkom točk mladinske in kadetske ekipe.
1. SKL
1.	IB INTERBLOCK 16
2.	DOMŽALE 16
3.	B. PULIKUM 16
4.	MARIBOR 16
5.	NOGA TRIGLAV 16
6.	MURA 05 16
7.	RUDAR VELENJE 16
8.	HIT GORICA 16
9.	KOPER
10.	OLIMPIJA
11.	POLI DRAVA
12.	DRAVOGRAD
13.	CM CELJE
14.	ALUMINIJ
15.	F. JARENINA
12 2 11 3
8	5
9	2 7 3 7 3 7 2 7 2 7 2 5 5 5 2 4 4 4 4 3 6 3 3
16. SIMER SAMP. 16
2 2 3 3 6 6 7 7 7 5 9 7 7 7 9
2 2 12
43:15	38
29:10	36
33:16	29
26:21	29
25:23	24
23:37	24
32:26	16
26:27	16
27:29	16
20:18	20
15:30	17
19:23	16
19:26	16
13:29	15
14:22	12
13:24	8
SKUPNA LESTVICA 1. SML IN SKL
Foto: Črtomir Goznik
Mladinska vrsta NŠ Poli Drava Ptuj je jesenski del končala na 8. mestu.
1. SML
1.	MARIBOR	16
2.	CM CELJE	15
3.	IB INTERBLOCK	16
4.	SIMER ŠAMP.	16
5.	HIT GORICA	16
6.	DOMŽALE	18
7.	KOPER	16
8.	NŠ POLI DRAVA	16
9.	RUDAR VELENJE 16
10.	OLIMPIJA	15
11.	ALUMINIJ	16
12.	B. PUBLIKUM	16
13.	N. TROGLAV	16
14.	MURA 05	16
15.	NŠ R. KOREN	15
16.	F. JARENINA	15
1. IB INTERBLOCK 32 22 4
12	2	2
11	4	0
10	2	4
10	1 5
8	4	4
9	1 5 8	3	5 8	2	6 7	4	5 6	2	7 5	5	6 5	3	8
3	4	9
4	0 12 0	2	13 0	1 14
45:18	38
49:18	37
37:23	32
30:18	31
35:23	28
36:28	28
39:30	27
32:41	26
31:24	25
32:28	20
35:32	20
31:31	18
22:34	13
16:44	12
8:45	2
9:50	1
2.	MARIBOR
3.	DOMŽALE
4.	CM CELJE
5.	HIT GORICA
6.	FC KOPER
32 21	4
32 20	4
30 15	8
32 15	6
32 15	5
7.	RUDAR VELENJE 32 14	6
8.	B. PUBLIKUM 32 13	8
9.	POLI DRAVA 32 13	4
10.	OLIMPIJA 30 11	7
11.	SIMER ŠAMP. 32 12	3
12.	NOGA TRIGLAV 32 10	7
13.	MURA 05 32 11	3
14.	ALUMINIJ 32 8 11
15.	NŠ R. KOREN 30 4	6
16.	F. JARENINA 30 3	4
Danilo
6	80:38	70
7	71:39	67
8	65:38	64 7	68:44	53
11	61:50	51
12	66:59	50 12	63:50	48
11	64:17	47 15	47:41	43
12	52:46	40
17	42:52	39 15	47:57	37
18	39:71	36
13	48:61	36 20	27:68	18 23	23:72	13
Klajnšek
Nogomet • NK Aluminij Spomladi brez Pranjiča in Bratuška
V nogometnem klubu Aluminij iz Kidričevega so se odločili, da prekinejo sodelovanje z vratarjem Miho Bratuškom in igralcem Antoniom Pranjičem. Bratušek je v jesenskem delu sezone 2010/11 na dvanajstih tekmah na igrišču prebil 1080 minut, Pranjič pa na sedmih tekmah 246 minut.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
4. tradicionalni štefanov malonogometni turnir v Juršincih
Športno društvo Juršinci organizira že 4. tradicionalni štefanov turnir v malem nogometu, ki bo potekal v nedeljo, 26. 12., v večnamenski dvorani v Juršincih. Sam turnir že po tradiciji privablja ekipe od blizu in daleč (iz Celja, Lenarta, Ormoža, ekipe iz celotne bivše ptujske občine), tudi letos pa organizatorji pričakujejo okrog 20 ekip. Predprijave že potekajo, možno pa se bo prijaviti vse do nedeljskega žreba, ki bo ob 8.45 na mestu dogajanja. Prijavnina za ekipo znaša 60 evrov. Fiksni denarni sklad v višini 750 evrov bo razdeljen: mesto: 350 EUR + pokal mesto: 250 EUR + pokal mesto: 150 EUR + pokal
Dodatne informacije: 041 613 322 (Franci) in 031 607 315 (Dušan).
tp
Mali nogomet • Turnir U-12
Zmaga v Stojnce
Nogometni klub Stojnci je bil v nedeljo v novi dvorani v Markovcih organizator turnirja v malem nogometu za mlade nogometaše do dvanajstega leta starosti. Za uspešno organizacijo turnirja imata velike zasluge župan občine Markovci Miran Gabrovec in ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela, ki sta odobrila igranje v dvorani brez nadomestila.
Trener mladih fantov iz Stojncev Silvo Fošnarič je zadel v polno z organizacijo takšnega turnirja, saj so nastopili štirje klubi s po dvema ekipama, in sicer A in B. Da je vse skupaj minilo v pravem nogometnem
vzdušju, so poskrbeli sami mladi nogometaši, ki so prikazali dobro nogometno znanje, ob tem pa je bilo veliko gledalcev in staršev, ki so glasno vzpodbujali svoje nadobudneže.
Končni vrstni red:
1.	Stojnci A
2.	Stojnci B
3.	Markovci B
4.	Bukovci A
5.	Podvinci A
6.	Podvinci B
7.	Bukovci B
8.	Markovci A
Danilo Klajnšek
Mladi nogometaši iz Stojncev
NAGRADNO VPRAŠANJE
Katere zvrsti vadbe izvajajo v Centru aerobike Ptuj?
a)	pilates
b)	step
c)	zumba
d)	vse tri naštete (pilates, step, zumba)
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel mesečno kartico za 8 obiskov v Centru aerobike Ptuj (www.aerobika.net) v vrednosti 35 evrov. Izrezan kupon (ne fotokopiran) s pravilnim odgovorom pošljite do srede, 29. 12. 2010, na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
centeraerobike^v
Ime in priimek:
Naslov:
Davčna številka:
Nogomet • Aleš Predikaka
Prvi strelec 1. lige MNZ Ptuj
Nogometaši Apač niso povsem zadovoljni s 7. mestom po prvem delu tekmovanja; za prvim Središčem zaostajajo trinajst točk, do druge Skorbe pa jih loči samo pet točk. Dobre igre pomladi 2011 bi tako še lahko prinesle ponovitev lanske uvrstitve, ko so nogometaši iz Apač osvojili drugo mesto, takoj za prvakom Zavr-čem. Prav zaradi tega so bila njihova pričakovanja v letošnji sezoni toliko večja, vendar se ni vse izšlo po njihovih željah. Če že niso kot ekipa na vrhu, pa je zato to uspelo njihovemu nogometašu Alešu Predikaki, ki je prvi strelec v 1. ligi MNZ Ptuj. Dosegel je 11 zadetkov, ob tem pa s svojo hitrostjo delal velike preglavice obrambnim igralcem, ki so ga le s težavo zaustavljali. Skromni napadalec, ki bi ga mnogi radi videli v svojih sredinah, je svojo vrednost pokazal na igrišču.
Verjetno z uvrstitvijo niste zadovoljni?
A. Predikaka: »Želeli smo si mesta pod vrhom, a v jesenskem delu nam to ni uspelo. Razlogov je več, vsak pa je prispeval nekaj. Pred prvenstvom je prišlo do spremembe na trenerski klopi, ko je Gorazda Ške-ta zamenjal Sandi Verlak, bilo je
Aleš Predikaka, NK Apače
kar veliko poškodb, iz kluba so odšli nekateri nogometaši ... Po moje nismo igrali tako slabo, vendar rezultati niso bili takšni, kot smo si jih želeli.«
Po koncu jesenskega dela prvenstva si postal prvi strelec v 1. ligi MNZ Ptuj. Kakšen je občutek?
A. Predikaka: »Seveda sem vesel tega, obenem pa bi takoj poudaril, da je to zasluga celotne ekipe. Igralci se med sabo res dobro razumemo in smo prava klapa.«
Kaj pričakuješ v drugem delu prvenstva?
A. Predikaka: »Pričakovanja so vedno velika, a najprej se moramo dobro pripraviti. Nič še ni izgubljenega, saj do drugega mesta ni velike razlike. Bilo bi izjemno, če bi ponovili lansko uvrstitev.«
Danilo Klajnšek
Konjeniški šport
■ ■ ■	V ■	■	*	■ " ■
Ljutomercam najuspešnejši
V izvedbi Zveze društev kasaške centrale Slovenije se je letos na slovenskih hipodromih zvrstilo 24 tekmovalnih dni, znova pa so prevladovali Ljutomerčani, saj so organizirali tretjino vseh dirk. Tudi tokrat so člani ljutomerskega kluba po izkupičku na vrhu, saj so dosegli največ prvih mest, od tega kar štiri rejske, njihovi tekmovalci pa so najboljši tudi po prejetih denarnih premijah. Sezono so sicer zaznamovale stave, ki so popestrile dogajanja ob tekmovalnih stezah. Prinašale so tudi posebno zadovoljstvo tako gledalcem kot stavcem in so dobrodošla novost, zagotovo potrebna pri nadaljnjem razvoju konjeniškega športa pri nas.
Čeprav je osrednjo letošnjo dirko, 20. slovenski kasaški derbi na ljutomerskem hipodromu presenetljivo dobil Magnum Viti z Janezom Horvatom iz Ljubljane, so preostale štiri rejske tekme dobili člani ljutomerskega kluba. Med dvo-letniki je bil najboljši All Juliano S z Jankom Sagajem, pri triletnikih je zmagal Albos MS z Markom Slavičem mlajšim, jesenski kriterij in šampionat Slovenije pa sta pripadla 11-le-
tnemu Interju z Dušanom Zor-kom.
Člani KK Ljutomer so letos zbrali več kot 500 nastopov, v katerih so osvojili 74 prvih, 66 drugih in 58 tretjih mest, zaslužili pa okoli 67 tisoč evrov. Še najbolj so se članom najstarejšega in najuspešnejšega kluba približali vozniki iz Komende, ki so v 215 nastopih zbrali 30 prvih, 22 drugih in 31 tretjih mest, z nagradami pa zaslužili nekaj več kot 31 tisoč evrov. Kot voznik je največ zaslužil Jože Sagaj ml. iz ljutomerskega kluba, ki so mu nagrade navrgle okoli 11 tisoč evrov, večino denarja pa si je privozil s 14-le-tnim Lesterjem, ki je v sola-stništvu z Zvonkom Ostercem iz lenarškega kluba Slovenske gorice. Lester se je letos v 15 nastopih vedno uvrstil med dobitnike nagrad, posebej odmevni pa sta njegovi zmagi v Budimpešti in Subotici. In kaj se obeta v prihodnji tekmovalni sezoni ? Koledar dirk sicer še ni potrjen, znano pa je, da bodo uvodne dirke leta 2011, kot že običajno, na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, v Ljutomeru.
Niko Šoštarič
Utrinek z ene od letošnjih dirk v Ljutomeru
Ptuj • Srečanje prejemnikov Bloudkovih priznanj
Širili in negovali bodo vizije Stanka Bloudka
V prostorih kava bar Or-feja v Prešernovi ulici na Ptuju so se 22. novembra prvič sestali prejemniki Bloudkovih priznanj s Ptujskega. Pobudnica srečanja, Silva Razlag, prejemica Blo-udkove plakete leta 2007, za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji šaha, kegljanja in športa invalidov, je prišla skupaj še z nekaterimi drugimi na idejo, da bi se prejemniki Bloudkovih priznanj s Ptujskega povezali v Aktiv prejemnikov Bloudkovih priznanj s tega območja. Srečanja ni želela obešati na veliki zvon, saj ni vedela, kako se bodo prejemniki priznanj odzvali na to njeno pobudo. Po prvem srečanju pa je že mogoče reči, da bo prišlo tudi do ustanovitve tega aktiva, najverjetneje že pomladi leta 2011, saj je treba tudi na lokalni ravni dati večji poudarek najvišjim državnim priznanjem na področju športa, poudarja Silva Razlag, ki je bila tudi sklicateljica prvega srečanja.
Od leta 1965, ko so bila Blo-udkova priznanja prvič podeljena, pa do leta 2009 je bilo na območju šestnajstih občin na Ptujskem podeljenih ena Blo-udkova nagrada, leta 1975 jo je prejel Jože Štrafela (Markovci) za vsestransko organizacijsko in strokovno delo v športu, in šestnajst Bloudkovih plaket. Prvo Bloudkovo plaketo je prejel leta 1966 Jože Štrafela (Markovci) za organizacijsko in strokovno delo v telesni kulturi. Leta 1967 je Bloudkovo plaketo prejel TVD Partizan Markovci za 35-letnico delovanja in vključevanja mladine v šport, leta 1978 Oton Velun-šek (Ptuj) za vrhunske dosežke v letalskem modelarstvu, leta 1982 Milan Kneževič (Ptuj) za delo v šahovski organizaciji in v ptujskem športu, leta 1983 Uroš Langerholc (Ptuj) za dosežke v kartingu in popularizaciji avto moto športa, leta 1984 Robert Muhič (Ptuj) za razvoj rokometa na Ptuju, leta 1985 Franc Kodrič (Markovci) za uspešno delovanje v športu, leta 1987 Mirko Vindiš za
Foto: Črtomir Goznik
Oton Velunšek je Bloudkovo plaketo za vrhunske dosežke v letalskem modelarstvu prejel leta 1978: »Ideja o ustanovitvi Aktiva prejemnikov Bloudkovih priznanj s Ptujskega je dobrodošla.«
tekmovalne dosežke v atletiki, leta 1987 Aeroklub Ptuj za tekmovalne dosežke in širjenje letalskega športa med mladino, leta 1988 Alojz Koželj (Ptuj) za 40-letno delo v športu, zlasti še v strelskem športu, leta 1988 Rokometni klub Drava Ptuj
za 40 let uspešnega dela in tekmovalne uspehe, leta 1991 Milan Zupanc (Ptuj) za organizacijsko delo in propagando športa v občini, leta 1993 Judo klub Drava Ptuj za uspehe v vrhunskem športu, v šolskem športu, popularizaciji športa v občini, in za organizacijo velikih prireditev, leta 2007 Silva Razlag za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji šaha, kegljanja in športa invalidov, leta 2008 Rene Glavnik (Hajdina) za življenjsko delo v športu in leta 2009 Dejan Za-vec (Juršinci) za pomembne tekmovalne dosežke v boksu.
Prvega srečanja so se udeležili Oton Velunšek, Uroš Lan-gerholc, Robert Muhič, Milan Zupanc in Silva Razlag, v nadaljevanju druženja v baru Maraton pa se jim je pridružil tudi Mirko Vindiš. Odsotnost sta od vabljenih opravičila Milan Kneževič in Dejan Zavec. Ideja o tem, da bi se prejemniki Blo-udkovih plaket tesneje povezali in organizirano družili naj-
manj dvakrat letno, pomladi in jeseni, je bila dobro sprejeta, saj lahko s svojimi izkušnjami na športnem področju in tudi sicer Ptuju in okolici še veliko dajo, predvsem pa so se zavezali, da bodo poskušali čim bolj širiti ideje Stanka Bloudka, po katerem se imenujejo najvišja državna priznanja na področju športa. Prvo srečanje v letu 2011 bo organiziral Mirko Vindiš, drugo pa Oton Velun-šek, na drugem se bodo tudi dogovorili o organizatorjih srečanj v letu 2012. Na prvem srečanju so prejemniki Bloud-kovih priznanj razmišljali tudi o tem, da bi poskušali oživiti Bloudkove značke za perspektivne mlade športnike, da bi na lokalni ravni še bolj poudarili pomen in veličino Bloudkovih priznaj in vizij Stanka Bloudka na področju športa. Po svojih najboljših močeh pa se bodo tudi sami angažirali pri iskanju tistih, ki bi si na Ptujskem še zaslužili Bloudkovo plaketo ali nagrado. Predloge bodo v razpisnem roku posredovali direktno odboru za podeljevanje Bloudkovih priznanj oziroma spodbudili klube in društva, da jih sami posredujejo.
Oton Velunšek, ki je med posamezniki, prejemniki Blo-udkovih priznanj, najvišje na
tem seznamu, Jože Štrafela, ki je doslej edini s Ptujskega prejel Bloudkovo nagrado in plaketo, je žal že umrl, kot Franc Kodrič in Alojz Koželj, je več kot zadovoljen, da je to tega srečanja prišlo, da se prejemniki Bloudkovih priznanj med seboj bolje spoznajo, povežejo in družijo. Zagotovo bo to imelo pozitiven vpliv na okolje, na sam odnos do športa in njegovo popularizacijo, predvsem pa na širjenje in negovanje vizij Stanka Bloudka. Oton pravi, da so lahko vsi skupaj hvaležni, da se je nekdo sploh lotil tega povezovanja.
Bloudkova priznanja so najvišja državna priznanja na področju športa. Za to, da so jih posamezniki in društva oziroma ekipe dobili, so morali nekaj narediti, se dokazati z rezultati, na katere pa je ponosno tudi okolje, le da tega ne zna vedno v zadostni meri pokazati. Zagotovo si zaslužijo tudi kakšno povabilo mestnih oblasti na praznična srečanja najboljših ptujskih športnikov, pa tudi Zavod za šport Ptuj bi jih lahko vabil na tradicionalne izbire najboljših športnikov MO Ptuj.
MG
Šahovski kotiček
S finalom Pirčevega memoriala zaključek akcije Slovenija šahira
Zelezničarski šahovski klub Maribor bo v nedeljo, 26. decembra, na snežnem stadionu pod Pohorjem izvedel že 17. Pirčev memorial. Turnir se v različnih oblikah in časovnih presledkih organizira vse od leta 1967 v spomin na enega največjih slovenskih šahovskih mojstrov, ki je bil ob tem še izreden publicist, funkcionar in trener. Šahovska zveza Slovenije se je tudi letos odločila, da bo teden dni pred finalom v desetih slovenskih mestih izvedla kvalifikacijske turnirje za vseh pet starostnih kategorij.
Eden takih turnirjev je bil preteklo nedeljo tudi na Ptuju v organizaciji Šahovskega društva Tehcen-ter. Udeležba je bila sicer nekoliko skromnejša na račun istočasnega mednarodnega turnirja Ptuj Open Spodnje Podravje. Večina mladih udeležencev mednarodnega turnirja je v soboto odigrala dve koli, v nedeljo po kvalifikacijskem turnirju pa jih je čakalo še zadnje, deveto kolo, kar je bilo prav gotovo dokaj naporno.
Tako kot na mednarodnem je tudi na kvalifikacijskem turnirju zmagal MM Domen Krumpačnik in si zagotovil nastop na finalu v Mariboru. Nekateri najboljši slovenski šahisti in šahistke so na finale uvrščeni direktno, morebitne odpovedi pa lahko organizator, ŽŠK Maribor, nadomesti po lastni presoji. Morda se bo med finalisti memoriala zna-
šlo kakšno ime s seznama udeležencev pravkar končanega mednarodnega turnirja Ptuj Open. Ob štirih direktnih udeležencih, velemojstrih Aleksandru Beljavskemu, Dušku Pavasoviču, Juretu Borišku in Adri-janu Mihalčišinu, pa še morda kdo iz mlajše generacije članov in članic ptujskega društva.
V konkurenci članov bo na finalu
Se bosta v Mariboru pomerila učitelj VM A. Mihalčišin in učenec Žan Belšak, drugi na mednarodnem turnirju Ptuj-Open 2010?
Pirčevega memoriala nastopilo 30 šahistov in za njih se bo tekmovanje pričelo že ob 10. uri. V konkurenci članic, mladink, mladincev in senior-jev pa bo največ po 16 udeležencev in za te štiri kategorije bo začetek nedeljskih finalov ob 14. uri. Za najboljše po kategorijah so pripravljene lepe denarne in praktične nagrade.
Po razglasitvi najboljših na finalu Pirčevega memoriala bo sledila še razglasitev najboljše šahistke in najboljšega šahista Slovenije za leto 2010. Najboljši klub za leto 2010 pa bo Šahovska zveza razglasila na rednem občnem zboru, ki bo v začetku prihodnjega leta.
Rezultati kvalifikacijskega turnirja na Ptuju:
1. Domen Krumpačnik (Celjski ŠK) 8 točk, 2. Robert Roškar 6, 3. Danilo Polajžer 5,5 (oba ŠD Tehcen-ter), 4. Fjodor Žugaj (ŠK Paloma), 5. Viktor Napast (ŠD Tehcenter) oba 4,5 točke itd.
Silva Razlag
Foto: NS
SESTAVIL
EDI KLASINC
DRŽALO, ROČAJ
UŽITNA MORSKA RIBA, ŠKARPE-NA
krčma, taverna
POLJSKI KOPJANIK, ULAN
NAVOJNA OKNICA, REBRAČA
ITALIJANSKI POLKOVNIK
OLGA ENGL
EVROPSKI VELETOK
HRVAŠKO NASELJE
PREČKANJE PO ZRAKU
ROČNI GASILNI APARAT
CANKARJEVA PESNIŠKA ZBIRKA
AGAVI PODOBNA RASTLINA
NAZIV
BRZOJAVKA PO ŽICI
TESARSKI MOJSTER
STAR NAZIV ZA TOPOL
ENOTA ZA OSVETLJENOST
DEL NOGE
CELICA POŽIRALKA
URADNIK NA SODIŠČU
ZAOBLJEN PREDMET, KROGLA
PIAROVEC
OMETALO, OMETIH
AFRIŠKI KOPITARJI
POD
RASTLINA KOT PLEVEL
HOKEJSKI PLOŠČEK
FRANCOSKI PISATELJ ROLLAND
LOPARČEK
GORSKA TRAVA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ BESED RIO + ATEK
ODPADNA VODA, ODPLAKA
ERBIJ
ZVEZA, ZDRUŽENJE
NAŠ HOKEJIST KAVEC
REZULTAT IZSLEDEK
ANGLEŠKA IGRALKA (CHARLOTTE)
RENIJ
IMITACIJA USNJA
OKRASNA CVETICA
DAVEK V STARI AVSTRIJI
Ugankarski slovarček: FOT = enota za osvetljenost, KOLONELO = Italijanski polkovnik, LIZIN = imitacija usnja, OSIMO = mesto v Italiji, znano po sporazumu, OSNO = ost, konica, PALIR = tesarski mojster, ŠKARPINA = užitna morska riba, tudi škarpena, TOVERNA = krčma, taverna.
■oeu§| 'e^noj] 'o|oj 'eHun 's^eirnuiiu 'ue|a 'pra
'je|d 'oa^s^a} 'uupas 'eo|e '30 'NV '>1 e|ds 'eAe|§oda~| 'jo^ 'ay 'iuej§o|qe^ 'oaue|n 'oajedoi loj. 'eujaAO} '¡gojosou 'eujdje^s 'p|0je|0d 'e|eqo 'luasad 'OLUjso 'Jodoi :QNAVd000A '9>|uezjj)i 9) Aaijsaa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,20 I04T3MHZ
SOBOTA, 25. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in Velike (Mateja Toma-šič, Manja Kokol). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tja-šo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek.; ČESTITKE OB PRAZNIKIH, 20.00 BOŽIČNI SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI
NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). NEDELJA, 26. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH; 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50) 9.30 Kuharski nasveti 11.40 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV IN ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
PONEDELJEK, 27. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). ČESTITKE OB PRAZNIKIH, 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.45 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA . 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisnice). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramida (Vladimir Kajzovar). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
TOREK, 28. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam
obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 AVTORADIO - z Danilom Majcnom, ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.45 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja z Marijo Slodnjak. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). SREDA, 29. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). ČESTITKE OB PRAZNIKIH 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.45
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAR0CI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Minute kulture. 12.00. SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). ČETRTEK, 30. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.45 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 NAJ OSEBNOST RADIA PTUJ 2010. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PETEK, 31. december:
5.00 SILVESTRSKA ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 POROČILA. 20.00 SIL-VESTRSKI PROGRAM Z Natalijo Škrlec in Marjanom Nahbergerjem. 02.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Snop iz lastnega studia).
Horoskop
OVEN
Prisluhnili boste romantični glasbi in se predajali notranjemu veselju ter navdihu. Teden bo primeren, da naredite osebno bilanco in da boste ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezen vam bo prinesla paleto ugodnosti in priložnosti za uspeh. Sreča vas čaka tudi v svetu poslovnosti.
Sn BIK
Po zvezdnih namigih vas bodo privlačile skrivnosti in ezoterične zakonitosti. Imeli boste priložnost da dokončate tisto s čimer ste odlašali. Prijetne besede vam bodo segle do srca. Praznični teden bo v znamenju ljubezni. V veliki meri vas bosta sprostila narava in sveži zrak.
DVOJČKA
Zimska narava bo prinesla pridih čarobnosti. Življenje bo postalo kot pesem o sreči. Vsekakor boste zelo družabni in se veliko pogovarjali. Popazite na dejstvo, da bodo vaše misli svetle. Partnerjeva podpora bo vnesla neko svežino. In na delovnem mestu se bodo vrstili uspehi.
RAK
Označevalo vas bo delo in delovne obveznosti. Jasno bo, da boste imeli polno drobnih opravil. Na delovnem mestu se bodo zadeve uredile v vašo korist. Na oranžen list papirja si zapišite svoje želje in ga dajte pod novoletno jelko. V ljubezni vas bo obiskala vila romantičnih izzivov.
LEV
■Tj Ognjena energija vam bo koristila v ljubezni. Pogovori bodo prinesli blagostanje in skladnost. Blesteli boste v umetnosti in pri kreativnosti. Vsekakor se veselite drobnih trenutkov. Otroci vam bodo pokazali pravo pot in se boste v duhovnem smislu od njih učili. Barva božične noči: kričeče rdeča.
DEVICA
Dom vam bo pričaral neko ravnovesje in čustveno skladnost. Marljivo se boste lotili vseh obveznosti in tako stvari spravili na svoje mesto. Obdajali vas bodo zelo zanimivi ljudje. Spomnili se boste tudi preteklosti in pričakovati je obisk ali pismo starega prijatelja. Romantično bo.
TEHTNICA
Po zvezdnih namigih bodo v vaše življenje prihajali zanimivi ljudje. Daleč v osredju bo diplomacija in na delovnem mestu se boste morali odločiti za pomembno zadevo. Srčni izvoljenec bo tisti, ki bo prinesel svežino in popestritev. Tako bo bakla čiste ljubezni zagorela in grela dvoje src.
ŠKORPIJON
Obiskala vas bo vila prijetnosti in vam podarila razigrano energijo. Tako boste znali na življenje pogledati iz svetle plati in se veseliti vseh tistih drobnih malenkosti. V pozitivnem smislu bo izstopala ljubezen. Praznične dobrote bodo mamljivo dišale - ne pozabite se razgibati.
STRELEC
Zrno modrosti bo diplomacija. Na zadeve boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Tako najdete tudi kakšna ustrezno rešitev. Poslovno se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Mnogo priložnosti bo za razmislek in preteklost bo vaša učiteljica. Previdno pri denarnih zadevah.
KOZOROG
Življenje bo prineslo mnogo pozitivnih rešitev. Zadeve se bodo obrnile v vašo korist. Seveda bo napredek počasen, a zanesljiv. Praznike boste preživeli v veseli in razigrani družbi. Odgovorno bo tudi na poslovnem področju. Ljubezen bo ponudila oazo uspešnih priložnosti.
VODNAR
Vaše srce bo v osnovi ognjeno. To bo pomenilo, da se boste znali boriti za resnico in pravico. Prav gotovo bo resnica tudi, da na delovnem mestu po-kažete pravo znanje. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Čas bo namenjen tudi raziskovanju duhovnih znanj.
RIBI
Življenje vam bo ponudilo mnogo možnosti za osebni razvoj. Sprejeti boste morali tudi salomonsko rešitev in se odločiti, kaj je za vas bolj in kaj manj pomembno. Odgovorno boste stopili po razpotju preobrazbe. Kljub pridihu prazničnosti boste blesteli na delovnem mestu.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Silvestrski program Radia Ptuj
z Natalijo Škrlec in Marjanom Nahbergerjem, vse od 20. do 2. ure 1. januarja 2011.
PERSONA
PEVSKI ZBOR
ALFI NIPIČ
KLICA
TKANINAR
LESIC
POLET, ZAGON
Nagradno turistično vprašanje
S sejmi v novo turistično leto
Novo turistično leto bo še zahtevnejše, kot sta bili leti 2009 in 2010. Bitka za nove goste bo še aktivneje kot doslej potekala tudi na turističnih sejmih, v okviru katerih bo aktivno vlogo imelo tudi Združenje zgodovinskih mest Slovenije, v okviru katerega je aktivna članica tudi MO Ptuj oziroma mesto Ptuj.
Kot so povedali v Mestni hiši na Ptuju, se je Združenje zgodovinskih mest odzvalo povabilu predstavništva Slovenske turistične organizacije na Dunaju, kjer so povezavo z njimi iskali predstavniki avstrijskega združenja malih mest. V imenu predstavništva je Jan Ciglenečki predlagal, da bi se združenji srečali na turističnem sejmu na Dunaju, ki bo potekal od 13. do 16. januarja. Ptujski dan na sejmu pa bo potekal v soboto, 15. januarja, s predstavitvijo kulinarike, ptujskega kurentovanja kot največje pustne prireditve v Sloveniji in kulturnim programom. Na sejmu bodo ves čas sodelovali trije turistični informatorji, dva iz Ptuja in en iz Škofje Loke, oblečeni v srednjeveška oblačila. Ptuj se bo v okviru Združenja zgodovinskih mest predstavil tudi na sejmu BIT v Milanu. V polnem teku pa so tudi priprave na sejem Turizem in prosti čas, ki bo od 27. do 30. januarja v Ljubljani in na katerem bodo prav tako predstavili program ptujskega
kurentovanja v letu 2011.
V Mestni hiši na Ptuju pa so zadnje decembrske dni izkoristili za delovna srečanja s predstavniki zavodov in društev s področja kulture, od katerih pričakujejo aktivno sodelovanje na prireditvi v letu 2011. Ob tej priložnosti se je predstavil tudi vodja projekta prireditve ptujskega kurentovanja Branko Brumen, ki ni več javni uslužbenec, ker je moral z 8. decembrom zamenjati službo zaradi nezdružljivosti s funkcijo mestnega svetnika. Po novem je zaposlen v ptujskem občinskem javnem podjetju, ki je registrirano tudi za organizacijo prireditev. To pa še ne pomeni, da je Konzorciju Kurent prenehal mandat. S tem korakom se uresničuje njegova namera, ki načrtuje štiri zaposlitve za to področje. Branko Brumen je prva izmed njih. Znani so tudi že datumi osrednjih pustnih prireditev v letu 2011, za korantov skok na svečnico, novi princ karnevala bo oblast na Ptuju prevzel 26. februarja,
ko bo tudi tradicionalna otvoritvena povorka tradicionalnih pustnih likov in mask Slovenije, mednarodna karnevalska povorka pa bo v nedeljo, 6. marca. Na pustni torek, 8. marca, pa se bodo ptujske pustne norčije 2011 tudi končale.
Pravilen odgovor na nagradno vprašanje zadnje številke se glasi: snovalci letošnje praznične okrasitve Ptuja so Stanislava Vauda Benčevič, Boštjan Vauda in Savo Skoliber. Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Nevenka Perkovič, Vi-čava 99, Ptuj. Danes sprašujemo, katero ptujsko društvo bo 23. januarja 2011 praznovalo 125-letnico svojega uspešnega delovanja in sodi med pet najstarejših slovenskih društev na področju svojega delovanja. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 31. decembra 2010. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in obisk savn v hotelu Primus.
Potepanje po evropskih mestih • Sevilla (1. del)
Na stičišču Evrope in Afrike
»Hagamos una obra tan grande que los que la vean acabada nos tengan-por locos« (zgradimo tako ogromno stavbo, da bodo tisti, ki jo bodo videli, mislili, da smo nori), je vzkliknil Alonso Martinez, ko je leta 1410 začel graditi mogočno seviljsko katedralo na osnovah predhodne mošeje iz 9. stoletja. Njegova preroška napoved se je uresničila, saj le redki turisti ob radovednem pogledu na to gotsko mogočnost uspejo zadržati obe čeljusti v povezanem odnosu.
Skorajda na stičišču Evrope in se-vernoarabske Afrike se nahaja Andaluzija, španska provinca bikoborb, brhkih plešočih deklet flamenka ter prestolnice Seville. Regija, kjer do-muje pristna Španija. Daleč od me-tropolitanskega Madrida in sodobne Barcelone ter gorečih nasprotnikov andaluzijske tradicije boja z biki v areni herojev, kjer matadorji iščejo svojo neumrljivost. Za devetimi gorami se nahaja pravljična Sevilla. Že ob prihodu na osrednjo avtobusno postajališče se človek ne more otresti občutka mistično skrivnostne tradicije, ki jo mesto skrbno varuje pred radovednimi prišleki. V zraku je posebno vzdušje Španije. Temperament, iskrivost in ponos. V prisluhih ozkih uličic nam mesto sporoča, da ga moramo sprejeti v vsej svoji veličini, ali pa ga nemudoma zapustiti. Vmesne možnosti Sevilla ne dopušča.
Sevilla je mesto bogate zgodovine, ki se zrcali v kombinaciji starodavnih ostankov rimske province Ispal, močnega vpliva islamske tradicije ter srednjeveške rimokatoliške institucije, ki je svojo mogočnost izpostavljala kar na vsakem koraku. Skorajda v principu pregovora: »Kjer osel leži, tam dlako pusti.« Ozke uličice in ostanki mestnega obzidja me pripeljejo do osrednjega prostora druženja domačinov. Videti in biti viden je osnovno vodilo stilsko zanimivih oblačil, ki pogosto ne zaobidejo niti hišnih ljubljenčkov. Ljudje sedijo in srkajo kavo. Otroci se poganjajo za golobi, ki si želijo odpo-čiti od vriskov in krikov teh majhnih
Foto: Uroš Zajdela
V objemu prijetnih novembrskih temperatur in zlato rumenih pomaranč mesto na vsakem koraku odseva svojo religijsko raznolikost.
razbojnikov. Novembrsko sonce prijetno ogreje nepredstavljivo izpostavljeno kožo. Živahno dogajanje ne dovoli šokantnega odkritja mogočnega rimskega zaledja. Šele natančen pogled na majhen mestni zemljevid potrdi našo prisotnost na osrednjem arheološkem rimskem ostanku. Smo na promenadi Herkules. »Mogočni grški legendarni junak je namreč bil tisti, ki je oblikoval to ponosno mesto,« se v mitskih pripovedih spominjajo številni učbeniki. In res je moč opaziti nekaj metrov visoke rimske stolpe s prevladujočimi levi, sicer pogost motiv rimskih arhitektov. Legenda ne sovpada z arheološko realnostjo, ki potrjuje prvo stalno naselje ob reki Guadalquivir v osmem stoletju pred našim štetjem, ki je nosil ime Ispal. Trgovsko zelo razvijajoče se mesto se je kmalu prelevilo v žrtev pohlepnih Kartažanov. Šele druga punska vojna v 2. stoletju našega časa je naplavila »osvobodilno« rimsko vojsko. Mesto je dobilo ime Hispalia. Ob eni izmed glavnih prometnih žil nale-
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj se vse bolj uveljavlja tudi v okviru Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
tim na ostanke rimskega akvadukta. Le nekaj korakov naprej še drugi del. Izpušni plini tisočerih avtomobilov na dnevno uničujočem pohodu zoper teh rimskih ostankov ne zagotavljajo dolgoročnega obstoja simbolov, ki so vsekakor pomemben del mestne zgodovine. Čeprav ti opomniki Rimljanov dajejo občutek nepredstavljive trdnosti in nepremagljivosti v boju zoper sodobnost, pa bodo ob podobni zaščiti usojeni v pogubo, kot se je to zgodilo rimskemu imperiju. Takrat so mesto preplavila precej neprijetna germanska plemena, danes mestna onesnaženost. Tudi Vizigoti so med letoma 426 in 429 pristavili svoj lonček pri ropanju mestnega bogastva. Mesto je bilo uničeno.
V prijetni senci majhnega parka prebiram skromno ponudbo podatkov o Sevilli, ki so mi ga velikodušno podarili v informacijskem centru. Zatopljen v misli kar ne opazim, da sem že pohrustal zlato rumeno pomarančo. Vendarle je v mestu teh vita-
minskih »bomb« na pretek. Le stegniti se moram do bližnjega drevesa. Včasih malo poskočiti, saj otroci posrkajo vse zemeljsko bližnje. Še do pred kratkim sem bil prepričan o veliki prevari slovenskih prodajaln ob ponosnem reklamiranju svežih španskih pomaranč sredi novembra. Še en osebni tabu je uničen. Kolikokrat sem se že moral ugrizniti v jezik ob svoji potovanjih. Sonce počasi izgublja moč toplote in pomen svetlobe. Z dreves še potrgam nekaj pomaranč. Tudi v večernih urah bodo prav prišle.
Nebu nad Sevillo kraljuje znamenita Giralda. Nekoč mogočen minaret, ki ga je dal med letoma 1184 in 1198 zgraditi Ahmed Ben Baso, danes del katedrale. Ob nastanku je Giralda merila v višino 76 metrov. Na vrhu so se bohotile štiri okrogle skulpture iz zlata, vidne iz oddaljenosti 40 kilometrov. Na vrh te mogočne stavbe nas popelje 35 ploščadi, saj je Muezzini za molitev uporabljal konja. Stopnice tako niso prišle v poštev. Če so cene osnovnih človekovih potreb v Sevil-li precej nižje kot pri nas, pa so kar precej zasoljene za obisk osrednjih
mestnih znamenitosti. Sedem evrov je že kar ustaljena praksa. Vendar pa je ravno Giralda živ opomnik na preteklo zgodovino. Leta 712 mesto zasedejo Moori, islamska etnična skupina, ki da naselbini današnje ime Sevilla. Svoj čas je tukaj prebivalo vodstvo najimpozantnejše zahodno afriške islamske skupnosti Almoravidi, ki so sicer iz maroškega Marakeša kraljevali Andaluziji, Maroku, Mavretaniji in delom Senegala. Almoravidi in njihova nasledniška dinastija Almohad sta pustila neizbrisan pečat andaluzijski prestolnici. Famozna Giralda, ali nekdanji minaret, v sozvočju s katoliškimi dodatki danes meri 97 metrov. Na samem vrhu kraljuje Giraldino, štiri metre visok in preko 1015 kilogramov težak znanilec vremena v podobi kipa ženske, ki jo domačini ljubkovalno kličejo »Velikan« in predstavlja zmagoslavje vere. Vendarle pa je Giralda nepojmljivo več od teh togih številk. Je simbol zgodovine, sodobnosti in preživetja. Na vsakem koraku je moč opaziti po velikosti majhne, a pomembne ostanke obdobja islamske tradicije.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Božična večerla s priznanim opernim pevcem Juanom Vasletom,
petek, 24.12. ob 19.00 v Klubu Gemina XIII. Cena božične večerje zanaša 50 €.
Silvestrovanje v Termah Ptiti, petek, 31.21.
Silvestrovanje v hotelski restavraciji s skupino Black & White: 130 € na osebo Silvestrovanje v Klubu Gemina XIII s skupino Happy band: 100 € na osebo Silvestrovanje v rimskih oblačilih ob mehanski glasbi v Termalnem Parku - all inclusive: 80 € na osebo
GEMINA
P.
Grand hotel Primus
Foto: Uroš Zajdela
Čas je za popoldansko siesto, ko večina mestnih prebivalcev zasede osrednje trge v Sevilli.
s skupino Black & White, sobota, 1.1.2011
Cena večerje na novoletnem plesu znaša 50 € na osebo
Kulinarična ponudba v Restavraclll lila
Tris lignjev (polnjeni, ocvrti in lignji na žaru) za 2 osebi: 15 € Družinska plošča za 4 osebe (2 odrasli osebi in 2 otroka): 25 € Ponudba velja v decembru in januarju.
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
GEMINA Í
Kuharski nasveti
Praznični piškoti
Te dni se zagotovo vse vrti okrog praznikov, na eni strani državnih, na drugi strani božično-novoletnih, ki prihajajo. Božič in novo leto praznujemo po svojem okusu
■	■ ■ v ■■■ ■ ■ ■■■	■■	■ ■■ ■■	■ ■	■	■ ■ ^m	■v
in po običajih, ki veliko pomenijo nam in tistim, ki z nami praznujejo. Za praznične dni najprej pripravimo piškote in druge sladkarije.
Ne glede na to, katere piškote pripravljate, je pomembno, da se širi vonj po piškotih, ker pa jih pripravljamo na zalogo, je osnovno merilo izbora, da pripravimo piškote, ki jih lahko hranimo za daljši čas. Zraven tega pa so piškoti pogosto odišavljeni z mletim janežem, mletimi klinčki, citronko, mu-škatnim oreškom in podobnimi dišavami. Tako pripravimo različne vrste medenjakov, ja-neževe piškote, orehove piškote, različno medeno pecivo, kokosove in druge poljubčke in različne vrste makronov. Pri uporabi krhkega testa iz njega naredimo različne rogljičke, zvezdice in oblike, ki nas spominjajo na božično-novoletne praznike. Zraven tega pa ima skoraj vsaka družina še svojo posebnost, kar običajno pomeni, da ne manjka sladic, ki jih ima najraje ali jih v družin-
skem krogu pripravljamo le takrat, ko smo vsi zbrani.
Ostala peciva pripravljamo že tik pred prazniki, tako ne manjka potice, sadnega kruha, božičnih kolačev, oziroma zelo znanih paneton, marcipanove in druge štruce iz prefinjene mešanice kvašenega testa z dodatkom marcipana in kandira-nega sadja. V Italiji je značilno, da pripravljajo za božič slavnostne kolače v enem kosu, tako že nekaj let lahko po trgovinah spremljamo glede na okuse različne slavnostne kolače pannetone. Gre za bogate kolače z različnimi okusi, izredno nežnega prefinjenega testa. Tako jih pogosto odišavijo z medom, orehi, kandiranim sadjem, zelo priljubljeni so s tekočo čokolado. V času praznikov jih lahko v Italiji kupimo v najmanjših delikatesnih trgovinah.
Še en kolač, ki ni tipičen za
Slovenijo, smo že skoraj vzeli za svojega, in sicer gre za stolen oziroma pri nas imenovano božična štruca. Gre za podolgovat kolač, ki ga pripravimo iz težkega kvašenega testa z rozinami, mandlji, citronatom, kandiranim sadjem, bogato začinjen s sladkimi dišavami in začimbami in odišavljen z aro-matičnim likerjem.
Za glavne jedi ostaja pečena perutnina osrednja vrsta mesa za božično pojedino, tako zraven kombiniramo priloge in prikuhe, glede na goste, ki jih pričakujemo. Standardnim okusom ustreza dušeno rdeče zelje, ki ga lahko popestrimo z jabolki, rižem, za klasične priloge veljajo tudi kruhovi cmoki, kruhova štruca, mlinci in široki rezanci. Če je jedilnik precej širok, za priloge pripravljamo enostavne priloge iz cenjene zelenjave, kot so cvetača,
Praznično pecivo
ki jo le skuhamo in prelijemo z zeliščnim maslom, kuhani bro-koli, popečene narezane gobe, druga fino narezana zelenjava, kot so korenje, bučke, kalčki in druga zelenjave. Izberemo lahko zelenjavo, ki nam je prav tako po okusu zelo všeč, jo narežemo na tanke rezance in na kvalitetni maščobi med nenehnih mešanjem pražimo do mehkega. Od maščob lahko izbiramo tudi odišavljena olja, kot so oljčno z okusom timija-na, česna ali olje, odišavljeno s tartufi.
Od mesnih jedi pripravimo za najdaljšo noč v letu jedi iz govejega fileja, kot so različno pripravljeni bifteki, steaki in medaljoni v omakah, ki jih pri-
Tačke in repki
I.
Če ima kužek preredko dlako
Slaba odlakanost, oziroma redka dlaka na kožuščku je v tem mrzlem času težava, ki moti kar nekaj lastnikov psov. Precej pisem je prispelo s podobno vsebino, z vprašanji, kako lahko vplivamo na boljšo in gostejšo dlako pri svojem kosmatinčku.
Bralka Anica ima psičko pasme samojed in je zelo zaskrbljena, ker je njena psička po trebuhu popolnoma gola, podobno skrbi lastnika srednjega kodra, ki ima po hrbtu tako redko dlako, da je prav tako skoraj gol. Problemi z dlako trajajo pri teh psih že dalj časa, vendar so lastniki pričakovali, da se bo kvaliteta dlake izboljšala v zimskih mesecih.
Res je, da je gostota dlake in poraščenost živali odvisna od letnega časa in prav najgostejša dlaka mora biti v zimskih mesecih, saj le tako lahko zagotavlja
ustrezno zaščito živali pred dežjem, mrazom in snegom. Kakovost same dlake, njena gostota, njeno izpadanje, lesk in barva so odvisni predvsem od zdravstvenega stanja živali, prehrane živali, bivališča živali, saj ni vseeno, ali kuža živi v stanovanju na toplem ali na mrazu na prostem. Vsako bolezensko stanje živali se najprej manifestira na kvaliteti dlake, ki izgubi lesk in intenzivnost barve, začne izpadati, pogosto se žival začne tudi praskati ali gristi po telesu. Zelo pogost vzrok slabe odlakanosti je tudi pomanjkanje ustreznih vitaminov, predvsem vitaminov skupine B, E, selena in ustreznih maščob-nih kislin, predvsem omega 3. Alergijska stanja, povezana s praskanjem in grizenjem kože, so nezaželena in potrebna zdravljenja pri veterinarju, saj lahko v nasprotnem primeru pride do bakterijskih infekcij kože z vsemi mogočimi komplikacija-
mi, katerim pa je skupno močno izpadanje dlake. Tudi hor-monalne bolezni, predvsem hipotireoidizem, kar pomeni zmanjšano delovanje žleze ščitnice, je pogost vzrok slabi poraščenosti živali z dlako. Pri tej bolezni lahko dlaka popolnoma izpade, prepoznavna je predvsem po tem, da ima pes popolnoma goli rep, imenovan podganji rep. V fazi nastajanja in napredovanja bolezni pa se dlaka izrazito zredči po telesu. Vsekakor je treba tako žival peljati k veterinarju, ki bo po postavitvi diagnoze ustrezno ukrepal. Bolezen je popolnoma ozdravljiva, saj manjkajoči hormon nadomestimo z rednim dajanjem hormonalnih tabletk.
Kot lahko vidimo, je kvaliteta dlake odvisna od najrazličnejših dejavnikov. Tudi vsaka motnja v delovanju organizma se takoj
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
pozna na kvaliteti dlake. Zato svetujem vsem lastnikom psov in mačk, ki imajo kakršnekoli težave z dlako, z njenim izpadanjem, s srbenjem kože in praskanjem po telesu, da vsekakor obiščejo veterinarja z izkušnjami v dermatologiji, ki bo poizkušal odkriti vzrok težavam in ga tudi uspešno odpravil. Najpomembnejši nasvet lastnikom slabo poraščenih psov pa je, da v teh mrzlih dneh svoje pse oblečejo v topla pasja oblačila, katerih ponudba na trgu je zelo pestra in raznolika.
Božični prazniki so pred nami, preživite jih v miru, v krogu svojih najdražjih in naj bodo med njimi tudi vaši zvesti kosmatinčki.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Puhova ulica 10 Telefon: (02) 787-51-11 Telefax: (02) 771-36-01 E-mail: tajnistvo@komunala-ptuj.si www.komunala-ptuj.si
Cenjenim strankam, in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za sodelovanje v iztekajočem se letu. Hkrati pa vas obveščamo, da smo tudi letos sredstva, predvidena za čestitke in poslovna darila, namenili v humanitarne namene.
Sredstva smo podarili Bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj za nakup nujno potrebnega
aparata „mikroskop-kolposkop".
Želimo vesele božične praznike, srečno in uspešno novo leto 2011.
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
pravimo iz vloženega zelenega popra ali iz sirov, ki zorijo s plemenito plesnijo. Če uživamo jedi hladne, ne manjka tatarskega bifteka, prekajenega lososa, pršuta, najzahtevnejši gostje bodo poskusili tudi kaviar.
Od solat ponudimo dragocene zelene solate, kot so mo-tovilec, rukola, pečena paprika, francoska solata ter druge znane solate. Za slaščico pripravimo slaščice iz kostanjev, kot so kostanjeva pena, sladki kostanjevi ocvrtki s čokolado, kostanjev ali čokoladni parfae-it ali višnjevo in druge okusne torte, ki jih imate radi.
V vsakem primeru ne smemo pozabiti, da je izbor jedi odvisen od okolja, okusov in navad ljudi, s katerimi bomo preživeli praznične dni. Želim vam prijetne praznike ter bogato obloženo mizo.
Božični kruh
Sestavine:
Kvas - svež 30 g, mleko 1,3 dl, 60 g sladkorja, 330 g pše-nične gladke moke, sol, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, klinčki, limonina lupina, 14 dag masla, 15 dag kandirane-ga sadja, 20 g ruma, 10 dag rozin in 10 dag mandljev. Za posip sladkor v prahu.
Priprava:
V posodi pripravimo kvasec iz kvasa, malo mleka in ščepca sladkorja. Po nekaj minutah kvasec dodamo v posodo k moki, prilijemo še preostalo mleko, dodamo sol, sladkor, vaniljev sladkor, mlete klinč-ke in limonino lupinico. Iz vseh sestavin zgnetemo gladko testo in ga pustimo vzhajati približno 1 uro.
Kandirano sadje 2 uri na-mukamo v rumu. Nato v testo vgnetemo še zmehčano maslo, rozine, kandirano sadje in sesekljane mandlje. Dobro pregnetemo in pustimo vzhajati še pol ure. Ozek pekač na-mastimo in vanj stresemo testo. Pustimo ga še nekaj časa, da vzhaja. Božični kruh nato pečemo 45 minut na 200 °C. Ko je štruca pečena, jo premažemo s stopljenim maslom in posujemo s sladkorjem v prahu.
Vlado Pignar
Kmetijska svetovalna služba
Sadni kruh
Za božič in tepežni dan je bila v navadi priprava sadnega kruha (klecenbrot) iz sušenega sadja. Sušena jabolka, hruške, slive so narezali in namočili v žganje ter dodali sladkor, mu-škatni orešček in cimet. Pozneje so sadni kruh obogatili še z rozinami, orehi, figami, lešniki, mandeljni, marelicami, pomarančo in limono.
Bogat sadni kruh pripravimo iz: 20 dag hrušk, 10 dag jabolk, 20 dag sliv, 20 dag rozin, 20 dag marelic, 20 dag fig, 10 dag narezanih orehovih jedrc, 10 dag lešnikov in žličke mlete čokolade. (Če imamo rumov lonec, lahko dodamo tudi to sadje - višnje, borovnice, jagode ...).
Suho sadje narežemo en dan prej, ga navlažimo z rumom ali domačim žganjem (sok 1 limone, rumov lonec). Dodamo limonino lupinico, mleti cimet, malo mletih klinčkov, muškatni orešček, 1 vaniljev sladkor in sladkor po želji.
Testo: 1 kg moke (25 dag ržene moke, 25 dag krušne moke, 25 dag ostre pšenične in 25 dag mehke pšenične moke). 8 dag kvasa, malo sladkorja, 2 žlički soli ter vodo po potrebi. Ko testo umesimo, takoj dodamo sadje in pustimo vzhajati. Ko je dovolj vzhajalo, premesimo, oblikujemo hlebčke ali damo v namazan model ter pustimo vzhajati. Pečemo približno 1,5 ure do 2 uri, odvisno od velikosti hlebčka.
Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti
Hinka Hržič, inž. agr.
Sadni kruh, razstavljen na Dobrotah slovenskih kmetij
Foto: OM
Krvodajalci
18. oktober - Janez Ceh, Biš 14; Vladimir Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Du-šanka Mohorič, Gomilci 14 a; Janez Muršec, Ločki Vrh 52 a; Marjeta Hajnžič, Kvedrova 2, Ptuj; Janez Majar, Bukovci 19; Kristan Lah, Mezgovci ob Pesnici 7; Slavko Muršec, Crmljenšak 39, Voliči-na; Robert Bezjak, Slatina 50; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Maks Petrovič, Zgornja Pristava 25 a; Martin Potočnik, Kratka ulica 7, Ptuj; Mitja Trop, Rimska ploščad 6, Ptuj.
21. oktober - Mirko Lovrec, Vintarovci 42 a; Janez Goričan, Placar 11 a; Renata Plohl, Stojnci 57 a; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2 a; Marjeta Kokol, Ja-nežovci 12 b; Janko Marin, Bresnica 70; Matjaž Šrol, Bodislavci 26; Samo Šala, Obrež 31, Središče ob Dravi; Daniel Bec, Sakušak 24; Violeta Kancler, Kolodvorska 1, Pragersko; Franc Kukovec, Placar 7 a; Dejan Belšak, Slodnjak, Slomi 14, Polenšak; Teja Bauman, Hajdoše 60 b; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Anton Bro-dnjak, Placar 19; Aleksandra Kolednik, Dolič 36; Mitja Jabločnik, Proletarska 8, Kidričevo; Damjan Modric, Peršonova 25 a, Ptuj; Jožef Škvorc, Breg 1, Središče ob Dravi; Marko Pogorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Stanko Zebec, Šalovci 15; Ivan Pšajd, Vintarovci 35; Dejan Trstenjak, Slamnjak 4, Ljutomer; Rado Toplak, Mestni Vrh 99; Avgust Kodrič, Cermoži-še 98; Damir Bušljeta, Zgornja Hajdina 129; Andrej Zlatnik, Frankovci 42 a; Bri-gita Vrtačnik, Zabovci 29; Marija Voda, Dolič 10; Marjan Škofič, Formin 7; Darija Toplak, Mestni Vrh 99; Ignac Sluga, Le-vanjci 26; Marija Zelenik, Levanjci 11; Majda Petrič, Dolič 15; Davorin Šegula, Bodkovci 42; Vesna Šuligoj, Apače 59 a; Boris Dreisibner, Spuhlja 101 a; Igor Levstik, Zlatoličje 35. 25. oktober - Anton Hren, Srednja Bistrica 78; Branko Godar, Frad 111, Grad; Aleš Zadravec, Kovaška 11, Od-ranci; Franc Zajc, Sela 34 a; Aleksander Krajnc, Draženci 33 c; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7 d; Boris Bajec, Dolič 43 a; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Marjan Kokol, Levanjci 30; Rudi Nahber-ger, Zg. Leskovec 10 b; Simona Petrovič, Ulica 25. maja 17, Ptuj; Milena Bajec, Dolič 43 a; Anton Topolovec, Spodnji Leskovec 7 b; Franc Cuček, Podvinci 38; Boris Ilec, Gorca 81 a; Stanislav Širec, Kočice 70 a; Simeon Gonc, Kidričeva 3, Lendava; Roman Železnik, Nadole 4; Anton Hasemali, Nova ulica 11, Rače; Dušan Najvirt, Celestrina 11, Maribor; Rajko Kolarič, Podvinci 109 a; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27 a; Ivan Bedenik, Žetale 56; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98 b; Rajko Jaklin, Cesta ob ribniku 39; Boštjan Kos, Grajenščak 36 a; Ivan Pernat, Ulica 25. maja 8, Ptuj; Bojan Verde-nik, Krčevina pri Vurbergu; Janko Kodrič, Bukovci 92 a.
28. oktober - Stanislav Tomažič, Dolga Lesa 10, Ormož; Marjan Andrelič, Trgo-višče 25 b; Miran Lah, Ptujska cesta 2; Mitja Novak, Veliki Breborvnik 44; Erika Pavalec, Trnovska vas 45 e; Danijel Sužnik, Jiršovci 15; Katja Pavlič, Križni Vrh 88, Laporje; Primož Verdenik, Ša-lek 84, Štore; Boris Gorišek, Skrblje 8; Marjan Cajnko, Nova vas 100 b; Miran Krajnc, Koračice 30; Jožef Lončarič, Zg. Hajdina 203 b; Janez Pulko, Marjeta na Dravskem polju 7; Valerija Perkovič, Sta-rošince 28; Vladimir Markovic, Ivanjkovci 14 a; Anton Zajko, Pobrežje 86 a; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Uroš Žohar, Gabr-nik 3 b; Štefan Rotvein, Tržec 10 c; Janez Šel, Apače 186 a; Zoran Horvat, Sp. Pol-skava 141; Bojan Sabotin, Volkmerjeva 27, Ptuj; Janez Selinšek, Stogovci 5 a; Jožef Pečovnik, Na Preloge 9, Miklavž na Dravskem polju; Matej Ozmec, Lovska ulica 13, Miklavž na Dravskem poju; Marjan Kunštek, Tekačevo 31, Rogaška Slatina; Marko Bauman, Lovrenc na Dravskem polju; Melani Kovačec, Prepolje 43; Srečko Toplak, Vičanci 98; Verica Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Štefan Jere-nec, Dolena 53 a; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84; Mojca Vrabič, Varoš 33, Makole; Davorin Karo, Dravska ul. 6, Ptuj; Franc Lendero, Apače 297 a; Miran Pešl, CMD 7, Ptuj; Ivan Voršič, Ptujska cesta 2 a; Branko Prevolšek, Nadole 9; Andrej Fijač-ko, Potrčeva cesta 44, Ptuj; Tomi Lendero, Apače 297; Srečko Paulina, Prežihova ulica 16; Milan Pernek, Repišče 16; Dušan Jaušovec, Apače 275; Boris Jerenec, Grlinci 21; Borut Skok, Videm pri Ptuju 16 b; Boštjan Petučnik, Grabšinci 12.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Španski bezeg
Vprašanje: Zanima me, kako se bo razvijal moj odnos s predpostavljenimi v službi. Pred časom me j'e hudo prizadel in mi očital prekrške. Kljub temeljitemu razmisleku, krivde pri sebi nisem mogla naj'ti. Želela sem si, da bi se pogovorila in razčistila, vendarle iz različnih razlogov do pogovora ni prišlo. Zdaj na videz komunicirava normalno, vendarle sem neprestano na preži, saj se več čas bojim novih udarcev. Kako bo v prihodnj'e?
Odgovor: Spoštovana bralka, pri vašem vprašanju nekaj manjka in zamolčali ste pomembno dejstvo, ki bi mi pomagal pri interpretaciji vašega vprašanja. Seveda tega niste storili namenoma. Iz astrološke karte sklepam, da ste delavne narave in pridnih rok. Pred časom pa ste doživeli neko spremembo in zdi se, da se je spor zgodil z namenom in sporočilom, ki ga do dandanes niste uvideli. Neke stvari ste v preteklosti delali iz ozadja in bili precej nezaupljivi tako do sebe kot tudi ljudi, ki vas obdajajo. Šef vam je v globalu naklonjen, toda iz ozadja se gresta neko igrico in do pogovora ni prišlo predvsem zaradi vaše želje, da se to ni zgodilo. Dejavniki, taki ali drugačni, pa so zgolj neka krinka in lažje je stvari pometati pod preprogo. V pomoč in oporo vam je ose-
ba ženskega spola. Napetost pa se izraža v vas in vi boste morali biti tisti, ki se sprostite in postavite nove temelje. Že pogovor je magičen ključ do uspeha in s službo bo še nekaj trenj, ki jih boste sprožili sami. Konec koncev pa je že čas, da vzamete škarje in platno v svoje roke in si skrojite sami usodo. Tako ne bo več priložnosti zavestno ali nezavestno valiti krivdo na druge. Želim vam mnogo miru in osebne sreče!
Šifra: Recesija
Vprašanje: V sedanj'i službi, v kateri sem zaposlena že 25 let, imamo velike organizacijske, eksistenčne in finančne probleme. Do upokojitve mi manjka še 10 let, zato imam kar nekaj pomislekov, kako naprej. Ali naj se poskušam obdr-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
žati v sedanji službi, ali naj poskusim odpreti svojo firmo, čeprav mi ni jasno, kaj naj bi bila osnovna dejavnost, bila pa bi sama odgovorna za uspeh ali neuspeh?
Odgovor: Vsaka težka situacija v življenju je simbolizirana s človekom, ki se je tik pred temo zgubil v gozdu pravice. Če se ozrete po sledeh ezote-ričnih zakonitosti, boste našli celo paleto pravilnosti, zakaj se nekomu dogajajo takšne stvari. Prišli boste tudi do pomembnega zaključka v življenju, da je vse za nekaj dobro. In spoznali, da je upanje tisti mali smerokaz, ki vam je vedno v pomoč. Ko ste bili še majhna punčka, ste verjeli v pravljice, prepričani ste bili v določene
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (17)
Božanska modrost
Teozofija ali "Božanska modrost" se je pojavila v 19. stoletju kot filozofija religije in mistična smer, ki je želela izgraditi jedro splošnega bratstva med ljudmi in preko primerjalnega študija ter poglobljene analize pomagati človeštvu odkriti lastno božansko naravo. Začetnica teozofskega gibanja je bila karizmatična Helena P. Blavatsky, ki je oznanjala obstoj Mojstrov modrosti. Teozofi so za vlogo novega Učitelja sveta pripravljali mladega Jiddu Krišnamurtija, a se je temu odpovedal.
Beseda teozofija izvira iz 3. stoletja, ko so jo uporabljali Ammonius Saccas in njegovi učenci, ki so osnovali eklektič-ni teozofski sistem. Njihov cilj je bil doseči spravo vseh religij, sekt in narodov na osnovi skupnega etičnega sistema, ki bi temeljil na večnih resnicah.
Rusinja Helena Petrovna Blavatsky, znana tudi kot Madame Blavatsky, je po poroki veliko potovala. Pot jo je zanesla v Tibet, kjer je preživela celo desetletje in od svojega učitelja Mahatme M. prejela duhovne nauke. Na njegovo željo je leta 1873 odpotovala v ZDA. Tam je spoznala polkovnika H. S. Ol-cotta, s katerim sta leta 1875 v New Yorku ustanovila Teo-zofsko društvo. Olcott je bil predsednik društva, Blavatskye-va pa duhovna vodja. Leta 1878 sta se preselila v Indijo. V kraju Adyar sta leta 1882 kupila večje posestvo in tja preselila sedež društva. H. P. Blavatsky je napisala veliko del, v katerih je razkrila presenetljiv duhovni nauk. Njena najpomembnejša dela so:
Odstrta Izida, Skrivni nauk, Ključ k Teozofiji in Glas tišine. V Indiji je delovala do leta 1885, ko se je zaradi bolezni vrnila v Evropo. Umrla je leta 1891 v Angliji med epidemijo gripe.
Po smrti Madame Blavatsky so se v Teozofskem društvu začeli spori in trenja za prevlado. Vodilni položaj sta si zagotovila Annie Besant in Charles W. Leadbeater, ki sta menila, da morata nadaljevati zamisel H. P. Blavatsky o prihodu novega Učitelja sveta za vodnarjevo dobo, imenovanega Gospod Maitreja. V ta namen sta izbrala 13-letnega indijskega dečka Jiddu Krišnamurtija in ga posvojila. Poslala sta ga v Anglijo na šolanje ter ga postavila na čelo novo ustanovljene organizacije Red zvezde. V naslednjih dvajsetih letih je Krišnamurti pritegnil precejšnjo pozornost medijev, število njegovih pripadnikov pa je naraslo na 60.000. Toda leta 1929 je Krišnamurti nepričakovano zavrnil vlogo Učitelja in razpustil Red zvezde. Kljub temu je potem več kot 60 let
Anonimna pisma
Marijina prijateljica že nekaj čas sprejema nepodpisana pisemska sporočila, ki jo zelo vznemirjajo. V njih ji neznana oseba razkriva svoja čustva do nje. Ker sporočila niso nedolžna, je v strahu, če bo kakšno prišlo v roke njenemu možu, ki je precej ljubosumne narave. Kako naj ravna, če bi se to v resnici zgodilo?
Očitno so Marijini prijateljici ta pisma vzbudila prijetna čustva in si o tem ni upala povedati možu in anonimke prijaviti policiji ter bi na ta način umirila sebe in preprečila možne težave, ki lahko nastanejo v partnerskem odnosu, še posebej, ker ima ljubosumnega moža, ki bi morda bil prepričan, da je bila ona s svojim vedenjem tista, ki je pritegnila neznanega oboževalca.
Kakor koli že, ima pa pravico sama odločati o sebi, saj je svobodno bitje in v tem smislu se je pač odločila, da pisma sprejema in jih na skrivaj bere.
Če so ta pisma res od neznane osebe, pa je vseeno najbolje za vsakega od nas, da anonimke vrže v koš ali prijavi policiji, če ga vznemirjajo, tako ali drugače. Za čustva neznanca pa Marijini prijateljici ni treba skrbeti!
Mag. Bojan Šinko
mite in resničnost ste povezovali z magičnostjo. Z leti se je to razblinilo, kot se razblinijo milni mehurčki, čeprav so nekaj najlepšega - v danem trenutku.
Realnost pa je tisti del vsakdana, kjer tlakujete svojo usodo. Na drugi strani naj vam bo v oporo dejstvo, da je življenje na Zemlji kot neko potovanje in da nekoč gre sleherni med zvezde. Pomembno je, da najdete v sebi upanje in da greste naprej po svoji poti. Resnica se lesketa v tem, da morate sami pri sebi razmisliti, kaj vas veseli v življenju in kaj morate narediti, da boste prejeli lastno srečo. Deset let je lahko zelo veliko, toda na
drugi strani zelo malo. Mnenje planetov se lesketa v tem, da je spodbudno, da ostanete v tem podjetju in obdržite zavest, da dokler bo šlo, bo šlo. Pri tem se ne smete pretirano obremenjevati, ampak morate zaupati v to, da je vse za nekaj dobro. Lastne firme vam ne svetujem odpreti, kajti čas temu ni namenjen. Prepričan sem, da nekoč uživate v vsem tistem, kar vam je dano. Imejte se radi in uživajte v tem, da se vsak dan prebudite v novo jutro. In tako se bo sreča lesketala v majhnih stvareh, tudi v tistih, ki so na videz nepomembne. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
potoval po svetu kot neodvisni predavatelj in napisal več knjig o duhovnosti. Rekel je: „Resnica je dežela brez poti in ne morete se ji približati po nobeni poti, z nobeno religijo ali sekto..."
Ena vidnejših osebnosti Teozofskega društva je bil Rudolf Steiner, ki je leta 1902 postal glavni tajnik. Ker je imel drugačna stališča od uradne smeri, ki jo je v društvu zagovarjala predsednica Annie Besant, je bil leta 1913 izključen, z njim pa tudi njegovi številni pristaši. Istega leta so ustanovili Antropozof-sko društvo.
Na začetku 20. stoletja je nauk H. P. Blavatsky nadaljevala Alice Ann Bailey, in sicer po notranjem navdihu Mojstra DK., ki mu je pravila Tibetanec. Za te-ozofijo je prav tako pomembna Helena Roerich, ki je delovala pod vplivom Mojstra Morje in utemeljila Agni jogo.
Teozofski nauk
Teozofi verjamejo v obstoj enega, najvišjega, nespoznavne-ga, večno dobrega Boga ali najvišji princip vesolja. Nič se ne
nahaja izven neskončne Realnosti. Vsaka stvar v manifestiranem vesolju se podreja „zakonu periodičnosti, nauku ciklov, plimi in oseki". Evolucija materialne in duhovne narave je odraz progresivnega razvoja in ne zgolj ponavljajoče se delovanje. Človeška evolucija ni omejena samo na eno življenje, ampak se odvija preko številnih življenj, ki jih omogoča proces reinkarna-cije. Ta razvoj omogoča zakon karme, zakon vzroka in učinka. Človek je sestavljen iz Duha (božanske iskre), duše in uma (omejene človeške zavesti). Posameznik je mikrokozmos v ma-krokozmosu, miniaturna kopija makrokozmosa.
Teozofski nauk, imenovan an-tropogeneza, pravi, da se človeška evolucija na Zemlji odvija v sedmih glavnih skupinah ali t. i. korenskih rasah. Prva rasa se je imenovala Sinovi joge in pomeni spust človeške duše iz eterične in astralne ravni v zemeljski svet. Druga, hiperbo-rejska rasa, in tretja, lemurij-ska rasa, še nista poznali govorice. Četrta je bila atlantska rasa, peta ali današnja pa se imenuje (Adamova) arijska (indoevrp-ska) rasa. Zametki šeste rase so danes že prisotni, saj se razvoj ras prekriva po nekaj stoletij. Ta rasa se imenuje ameriška rasa. Sedma rasa bo nosila naziv Otroci Boga in bo z našega stališča predstavljala prave velikane tako v intelektualnem kot duhovnem in telesnem smislu.
Pomemben del teozofskega prepričanja (ki ga je posredovala H. P. Blavatsky) je obstoj skupine prosvetljenih in visoko
razvitih bitij, imenovanih Mojstri modrosti, ki bdijo nad razvojem človeštva in planeta, pomagajo ob krizah in navdihujejo ljudi k pravilnim odločitvam. Mojstri modrosti so prispeli na konec duhovne poti. Dosegli so plemeniti cilj razsvetljenja. Živijo na Zemlji, vendar na višjih energetskih ravneh, ki so fizičnim očem nevidne. V skladu z zakonom cikličnosti prihajajo med ljudi, da prinesejo „novo" resnico, ki poglobi in razsvetli „stare" nauke. Na čelu te duhovne hierarhije je Kristus, s pravim imenom Maitreja. Pred 2000 leti je mojster Kristus prinesel človeštvu kvaliteto ljubezni. Cerkev uči, da je bil Jezus Kristus ena oseba, Blavatskyje-va pa trdi, da gre za dve osebi. Za učenca Jezusa, ki je bil zgodovinska osebnost, in za Kristusa Maitrejo, Mojstra modrosti, ki je zadnja tri leta Jezusovega življenja, od krsta do križanja, deloval skozi Jezusa. Učenca Jezusa je torej presvetlil Kristus. Njegove so misli, da smo vsi ljudje bratje in da tako, kot ljubimo samega sebe, naj bi ljubili tudi druge. Ta nauk je nekaj popolnoma novega in do Kristusovega delovanja nepoznan. Blavatskyjeva je trdila, da se bo pojavil novi Učitelj sveta za vodnarjevo dobo. To je bila tudi osnova za pripravo Krišnamurtija, ki pa ni hotel prevzeti te naloge. Benjamin Creme, škotski umetnik, danes oznanja, da je Učitelj Maitreja že prispel in da živi v Londonu v indijsko-pakistanski četrti.
Slo POP novice
Po uspešni predstavitvi na bosansko-hercegovskem ra-dijsko-televizijskem festivalu, kjer je prejel tudi eno izmed nagrad za predstavljeno pesem, je pevec Marko Vozelj z glasbenim kolegom in prijateljem, odličnim producentom Martinom Štibernikom ustvaril novo pesem z naslovom Zvezde so z nama. Po pesmi Moj si zrak, s katero se je zelo uspešno predstavil na letošnji Emi, in pesmi Brez miru, ki se na radijskih valovih vrti od poletja, je to tretji singel, ki napoveduje Markovo novo ploščo.
Kot pravi Marko, se pesem Zvezde so z nama dotakne problema vsakodnevnega hitenja, stresa in pomanjkanja časa. »Lepo je, če imaš v takšnih trenutkih ob sebi nekoga, ki ti veliko pomeni, ki predstavlja umik iz vsakdanje rutine in varno zavetje,« razmišlja pevec, ki bo pesem skupaj s svojim bendompredstavil tudi na koncertu 26. decembra v praznični Ljubljani.
■k-k-k
Jadranka Juras je leto 2010preživela delovno in se v celoti posvetila glasbi. Uspešno je predstavila album Sakum, s katerega so bili poslušalci veseli singlov Lalalalala, Če ne bomo sami, Podej naprej. Zadnji, jesenski single, nosi naslov Ko se spet srečava. Čuten, prepričljiv vokal pevke, ki že od začetka kariere velja za izjemno vokalistko, je v kombinaciji z lepim besedilom zaživel kot ena zadnjih glasbenih kompozcij za album Sakura. A je bil kljub temu od samega nastanka dalje ena najljubših Jadrankinihpesmi, ki se nahajajo na aktualnem albumu. Po predstavitvi singla Ko se spet srečava se je Jadranka posvetila še glasbi na malce drugačen način. Nastopala je namreč v gledališki predstavi Marija Antoinetta (režiser Matej Filipčič) in v plesno-glasbeni predstavi Infiniti v Plesnem forumu Celje. V letu 2011 pa bo številnim ljubiteljem svoje glasbe najprej postregla z novim videospotom.
MZ
D
BTl 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. BRIGITA ŠULER - ŽIGOLO ! - OGENJ
8. aMAY: - SKUPAJ 7. ŠPELA GROŠELJ - POLJUBI MOJE USTNICE 6. NINO - ŽAL MI JE 5. NUŠA DERENDA & OMAR NABER - DUŠA MOJE DUŠE 4. NEISHA - TISTE LEPE DNI 3. ZLATKO - RECESIJA 2. MIRAN RUDAN & DEEJAY TIME - NEKOČ BOM ZBRAL POGUM 1. RAAY in skupina TANGELS - ZIMSKAž
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Nov album raperja Zlatka
Na prodajne police prihaja novi album Zlatka, ki ga je najbolj priljubljeni slovenski raper naslovil Zlato ti daje sijaj, ne pa sreče.
Novi, težko pričakovani studijski izdelek prinaša 16 novih skladb, med drugimi aktualni singel Recesija, za katerega je posnet tudi videospot v produkciji 1120. Producent in so-avtor albuma je Igor Potočnik, pri katerem - v studiu Prizma - je potekalo tudi snemanje. Pri snemanju albuma je seveda sodeloval njegov stalni sodelavec, soavtor in 'koncertni spremljevalec' Anže Kacafura, pomemben doprinos pa je prišel tudi izpod peresa DJ Smootha in Jake Birsa. Za instrumentalni del so poskrbeli odlični glasbeniki: Jani Hace, Tadej Košir, Jernej Kržič, Bojan Zupančič, Luka Pavec in Rok Škrabot.
Na albumu je tudi pesem Ne pozabt Gaze, ki ima za seboj posebno zgodbo. V so-
delovanju z organizacijo ITF bo Zlatko s svojo prisotnostjo pomagal k boljši prepoznavnosti problema poškodovanih otrok iz Gaze, ki jih ITF uspešno, skupaj z rehabilitacijskim
zavodom Soča in ob podpori predsednika države Danila Turka, pomaga rehabilitirati
v Sloveniji ter jim omogočiti lepše življenje. Prvi singel z novega albuma,
ZCatlzo
Zfato ti daje sijaj, ne y a sreče.
Zlatko
naslovljen Recesija, je uspešno zaokrožil po radijskih valovih po vsej Sloveniji, na televizijskih postajah pa je tudi že videospot, v katerem Zlatko na šaljiv način obravnava temo recesije. Sicer je na plošči v besedilih, kot smo jih pri njem že vajeni, predvsem s pozitivnim in s svojstvenim pogledom opozoril na aktualne probleme v družbi. S pozitivnim sporočilom mladini skuša skozi pesmi podati svoj pogled na svet.
Album je izšel pri založbi Reflektor, ki je z novim projektom prevzela tudi Zlatkov menedžment. Uradna promocija albuma, ki jo bo pospremil koncert, bo v ljubljanski Cvetličarni jutri, 25. decembra.
MZ
Filmski kotiček
Tron: zapuščina
Vsebina: Ko je bil Sam star sedem let, je njegov oče neke noči enostavno izginil. Sina je pospremil v posteljo, mu povedal del zanimive zgodbe, zaželel lahko noč in ... ni ga bilo več. Dvajset let kasneje je Sam dedič očetovega podjetja, ki ga je upravni odbor spremenil v globalno računalniško korpo-racijo. Sam se ne strinja z la-komno politiko podjetja, zato minira vse njihove napore, da bi služili s svojo programsko opremo. V odboru je tudi Allan, očetov prijatelj, ki 20 let po izginotju sprejme njegov klic z davno izklopljene številke. Izkaže se, da se nahaja v očetovi nekdanji, zdaj že dolgo
Tron: Legacy
Igrajo: Jeff Bridges, Garrett Hedlund, Bruce Boxleitner, Michael Sheen, Olivia Wilde
Scenarij: Adam Horowitz, Richard Jefferies in Edward Kitsis
Režija: Joseph Kosinski Žanr: znanstevno-fantastični Dolžina: 126 minut Leto: 2010 Država: ZDA
časa zaprti video igralnici. Sam odkrije skrito očetovo pisarno, sproži računalnik in ... znajde se v digitalnem svetu, kjer pa je spet vse narobe.
Film Tron iz leta 1982 sicer ni bil prvi film z računalniško ustvarjenimi učinki, bil pa je prvi film, ki je imel vse učinke ustvarjeno računalniško, za povrh pa se je zgodba še dogajala v računalniku. Prvič v zgodovini filma je kamera lahko poletela svobodno, končno prosta vseh omejitev klasičnih in okornih posebnih učinkov. Rezultat je bil osupljiv, kajti zdelo se je, da sedaj končno ni več omejitev za človeško domišljijo. Danes je izvirni Tron seveda videti otroško smešen, izkazalo pa se je, da polet človeške domišljije ovira nekaj veliko hujšega kot tehnologija: človeška neizvirnost. Že prvi Tron je nakazal problem, ki je do danes že tako vseobsegajoč, da ga nihče več ne opazi, namreč to, da kljub vsem silnim tehnologijam ne premoremo nekakšne vsebinske revolucije. Še vedno snemamo mitološke in arhetipske zgodbe.
Tron 2 seveda ni izjema, a mu gre v plus šteti to, da se tega zaveda in ne skuša biti kaj
več kot čudovit ognjemet za oči in še boljši za ušesa, medtem ko bodo možgali hkrati nekako zdolgočaseni in zbegani, kajti zgodba je ... je ... no, nekaj se v filmu dogaja, a bi težko opisali, kaj. Ne zato, ker bi bila vsebina zapletena, ampak je težava v tem, da je za popolno razumevanje obvezen ogled prvega dela, sicer bomo dojeli bolj ali manj le to, da gre za krpanje razkola med očetom in sinom (pravim in digitalnim), in kako se mora zato simbolično staro umakniti novemu, pod vprašaj pa pride tudi večno priljubljena tema o usmrtitvi lastnega boga, ker se izkaže, da ni popoln. Zgodbovno je nadaljevanje torej boljše od predhodnika, a to itak ni bilo težko doseči.
Tehnološko seveda ne more postreči s takšno revolucijo kot prvi del, a so učinki, čeprav nekateri narejeni zelo poceni, sila lepi, dejansko pa je pomlajšani glavni igralec, ki je ustvarjen računalniško, videti skoraj popolnoma resničen. Nepozorno oko zlahka bo zlahka prepričal v svojo pristnost, medtem ko bo za zahtevnejše gledalce potreben še kakšen film ali dva, da ne bodo mogli več ločiti računalniško ustvarjenih igralcev od resničnih. Tako je v nekem pogledu nadaljevanje Trona vse to, kar je bil prvi del in še malo več (in hkrati malo manj), je pa res, da je namenjen zelo ozki demografiji, predvem mladim navdušencem nad tehnologijo.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
www.trgovinejager.com Široka izbira keramike v Centru Jager Ptuj
i :
BAI.DOCER
C E fi A M I C A S
www.baldocer.com
12	,90€/m2
	
ytme
BO&AMOuft
upoštevanim PLUS bonom
upoštevanim PLUS bonom
SAMSUNG
TV LCD sprejemnik 32LE32B350, diagonala 82 cm, HD Ready, TUNER, DVB-T, MPEG2, DVB-T, MPEG4, 2 x HDMI, SCART, D-SUB (VGA), kombinirani komponentni kompozitni, napajanje 230 V - 50 Hz, črne barve, Wide Color Enhancer 2, DNIe+, High Contrast, SRS Trusurround HD, Auto tuner
f jAGER
Cena z upoštevanim PLUS bonom je cena, v kateri je upoštevan bon, ko ga vnovčite pri naslednjem nakupu
Center Jager Ptuj, Zagrebška cesta 34, 2250 Ptuj, tel.: 02/798-03-15
Akcija velja do 30.12.2010 oz do porodaje akcijskih zalog!
f jAGER
Ptuj d.o.o., Rajšpova Ulica 16,2250 Ptuj ^^
KOLEKTIV RESTAVRACIJE GASTRO ŽEII VSEM GOSTOM NA 20.0RFEJČK0VI PARADI OBILO GLASBENIH UŽITKOV, VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2011
RESTAVRACIJA GASTRO - Ptuj, d.o.o. Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona.
Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost.
MESTNA OBČINA PTUJ
OBČINA CIRKULANE
CIRKULANE 40 A, 2282 CIRKULANE
Sreča človeka je v sreči sočloveka. Tudi v novem letu se bomo trudili za to, da bo naše sodelovanje plod trdega dela in medsebojnega spoštovanja.
Samo na ta način bomo lahko dosegli dobre rezultate. Prijetne božične praznike in vse lepo v novem letu 2011
Vam želi župan Občine Cirkulane Janez JURGEC z občinskim svetom in občinsko upravo
SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
kmetijsko zadruge
zadružna oskrba
% ^
Želi vsem svojim članom in poslovnim partnerjem vesele božične praznike, srečno novo leto in uspešno sodelovanje v letu 2011
www.toyota.si
Naše dariloje vaše zadovoljstvo. Toyota Yaris do 2.250EUR ugodnejši..
STAR.
DO 2.f50 « UGODNEJŠI
5-LETNA
GARANCIJA'
MOTOR LETA 2010
Glede na prestižno raziskavo zadovoljstvaJD Power 2010 nima konkurenta. Yarisje zmagovalec v kategorijiinima že četrtičmotorleta. Preizkusite ga v Toyotinihsalonih, kjer vam podarimo2.250razlogovza zadovoljstvo!
*wjaobnakapu
sjinanciranjem»To</ota garakcija «
AH FURMAN
Rogaška 13, Ptuj (02)78 85 477
Obilo glasbenih užitkov na 20. orfejekovi paradi, vesele božične praznike in srečno vožnjo v letu 2011 vam želi
vaš pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Peugeot SPC TOPLAK.
^	SucnoZOii1

SPC TOPLAK s.p., Dežno ld, 2286 Podlehnik
PEUGEOT
VINA f2 B AKM
ODLIČNOST Jf C OKUSA OSTAJA
družina Vršič
Zagorci 67a 2256 Juršinci Tel.: 02/758 13 51 GSM: 041/989 189 www.bakusv.com
Ptuj • Arsanin božični koncert
Večernice presveti Devici premierno na Ptuju
21. decembra sta na povabilo Arsane, društva za glasbeno umetnost, v cerkvi svetega Petra in Pavla na Ptuju nastopila Baročni orkester in komorni zbor ljubljanske Akademije za glasbo. Koncert je bil prva slovenska izvedba dela Claudia
Monteverdija Večernice presveti Devici.
.. 1
Foto: Črtomir Goznik
Večernice presveti Devici so eno najpomembnejših sakralnih del pred J. S. Bachom. Gre za monumentalni, uro in pol trajajoči cikel 14 skladb, v katerih je Monteverdi dokazal obvladovanje tradicionalnega renesančnega sloga, hkrati pa uveljavil temelj baročne kompozicije.
Na koncertu so sodelovali osem pevskih solistov, omenjen zbor in baročni orkester z baročnimi pihali, trobili, godali, brenkali, čembali in orglami. Dirigent in umetniški vodja je bil Egon Mihajlovic, zborovodja Marko Vatovec, mentorica orkestra pa Mateja Bajt. Pri projektu sodelujejo tudi gostje iz tujine in dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.
Koncert so dan zatem ponovili še v prestolnici, prvič pa je tako bil slišan prav v našem mestu. »Naše sodelovanje traja že nekaj časa - januarja smo namreč prvič gostili ljubljansko Akademijo za glasbo. Ptuj potrebuje nekajkrat na leto tako velike koncerte in tokrat smo bili srečni, ker smo dočakali krstno izvedbo tega veličastnega dela. Ponavadi so namreč vse prve izvedbe v Ljubljani, tokrat pa smo k nam pritegnili občinstvo tudi iz drugih krajev, zato se mi zdi to pomembno za Ptuj in naše društvo,« je povedal Mladen Delin iz Arsane.
Polona Ambrožič
Ptuj
Miklavž pri Ormožu
Glasbeni advent v klostru 50 let skupnega življenja
Učenci in učitelji Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju so 18. decembra pripravili praznični koncert, ki so ga poimenovali Glasbeni advent v kloštru. Na dogodku se je predstavilo več kot 100 otrok. »Danes nastopajo vsi učenci naše glasbene šole, veliko učiteljev, tisti učitelji, ki ne nastopajo, pa pomagajo pri organizaciji. Pripravili smo Taizejske speve, ki so neke vrste sodobni psalmi z vmesnimi razmišljujočimi adventnimi teksti,« je ravnateljica šole Veronika Plestenjak opisala projekt, katerega vodja je bil učitelj Peter Goj-košek. Z enournim programom so tako v glasbeni šoli poskušali obuditi doživljanje adventa, učencem pa približati igro v orkestru in petje v zboru ter sodelovanje obeh zasedb.
Polona Ambrožič
27. novembra sta zakonca Lukman iz Miklavža pri Ormožu sta praznovala zlati jubilej. Mirko se je rodil 3. 1. 1936, Lizika pa 19. 10. 1939. Mirko se je izučil za čevljarja in je tri leta delal pri gospodu Škrjancu v Središču ob Dravi. Pozneje ga je pot odnesla med pismonoše. Nekaj let je raznašal pošto v Ormožu, nato pa 22 let po Kogu. V pokoju dela na svoji kmetiji in je aktiven član DU Miklavž. Lizika je živela na kmetiji, opravljala gospodinjska dela in skrbela za vzgojo hčerke Danice in sina Borisa. Poročila sta se 26. 11. 1960 v Ormožu, obred zlate poroke pa proslavila 27. novembra letos v družbi hčerke in sina, dveh vnukov, dveh pravnukov in prijateljev. Zlatoporočencema člani DU Miklavž pri Ormožu iskreno čestitamo.
S/av/ca Mihorič
Foto: zasebni arhiv
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Puhova ulica 10 Telefon: (02) 787-51-11 Telefax: (02) 771-36-01 E-mail: tajnistvo@komunala-ptuj.si www.komunala-ptuj.si
Želimo vesele božične praznike, srečno in uspešno novo leto 2011.
Vsem cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za sodelovanje
v iztekajočem se letu.
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
www.volkswagen.si
CISTO MAJČKENE CENE
Izkoristite priložnost in pri nakupu določenih modelov vozil Volkswagen prihranite kar do 3.000 EUR. Vabljeni.
Kombinirana poraba goriva: 3,7-8,5 1/100 km. Emisije CO2: 96-199 g/km. Višina prihranka je odvisna od modela vozila. Število vozil na zalogi je omejeno. Akcija traja do odprodaje zalog oz. do 31.1. 2011.
DOMINKO d.o.o.,
Zadružni trg 8, 2251 Ptuj, tel.: 02 788 11 50
MOJ
PTIKA
v centru Qlandia
EXPRESS IZDELAVA OCAL
vQLANDIJI, na Ormoški cesti 15, na Ptuju.
STROKOVNJAKI ZA OČALA S PROGRESIVNIMI STEKLI
PREGLEDI ZA OČALA
VSAK ČETRTEK OD 14.00 DO 18.00 URE
Tel.: 771 0 800
Informacije in rezervacije: 02 74 94 500
Grand Hotel Primi
SftftHOIHS&RESOKIS ★ ★★★
Terme Ptuj
e-mail: rezervacije@terme-ptuj.si, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj, Slovenija
Preživite najdaljša noč v Terriiah Ptuj
Silvestrovanje v hotelski restavraciji s skupino BlacW& White. Silvestrovanje v Klubu Gemina XIII s skupino Happy band. Rimsko silvestrovanje ob mehanski glasbi v Termalnem Parku Novoletni ples s skupino Black & White
Prejeli smo
Javno obtoževanje nam ne koristi, izključevanje pa tudi ne
Zadnja medsebojna obra-	Trnovska vas prav zahtevajo čunavanja desno usmerjenih	vključitev tretjega. Javni očitki političnih strank glede obliko-	SDS o nepotizmu so utemeljevanja delovnih teles v Občini	ni na trhli podlagi, čeprav niso
povsem neutemeljeni. Na drugi strani pa uveljavljanje volje in večine, SLS-a, zbuja dvome.
Ni skrivnost, da je razočaranje po nedavnih volitvah v taboru občinskega odbora SDS veliko. Slednji so v dveh mandatih prešli s štirih svetniških mest na eno. S tem so se iz absolutne večine v občinskem svetu pomaknili povsem
/f*b zaščita
/ / / / / /® osebna varovalna oprema
VESELE PRAZNIKE
TUDI V NOVEM LETU ugodnosti v Outletu
ZAŠČITA Ptuj d.o.o. Rogozniška cesta 13, Ptuj telefon 02/779 71 11
#							
VCUKfl BOŽIČNO-NOVOl€TNfl PRIR€DIT€V							
							
¥	a			#	H	N	■ y-
»Zl		IM!		NI	I61	Lil	K«
v ponedeljek, 27. decembra, ob 16. ur! v Športni dvoran! Center	^
SPIDI z mini talenti,
DEDEK MRAZ mm in skupina 4PLAY
Nastopili bodo še:
■	čarodej Avgustino
■	Športna šola JuHuHu
■	Harmonikas Aljaž Hliš
Ustvarjalne delavnice:
■	DPM Videm
■	Pikapolonica
Voditeljici:	© čl
Mateja Tomašič in Manja Kokol
Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj
na marginalo, kjer se je po nedavnih volitvah v občinskem svetu znašel sam prvak občinskega odbora SDS. Čeprav je bilo doslej, kot tudi sami navajajo, sodelovanje obeh strani dobro, se je občutek nemoči in majhne zastopanosti SDS v organih občinske oblasti začel zrcaliti v ne povsem utemeljenih, čeprav sumljivih in nemoralnih potezah vladajoče strani pri imenovanju kadrov. Na tem mestu bi morala vladajoča stran deloma popustiti in namesto uveljavljanja svoje politične moči biti bolj odprta. Vključitev vseh zainteresiranih k družbeno dobremu delu in iskanje konsenza, tudi za ceno manjšega lastnega vpliva, bi bila v tako majhni občini bolj na mestu. Navsezadnje pravilnik za delovanje odborov in komisij ni tako rigiden, da se število članov ne bi dalo povečati in modro zgladiti spora med strankama.
Pričakovanja pred volitvami so bila v obeh taborih visoka. V SDS so bili polni optimizma, medtem ko v SLS ni manjkalo samozavesti. Izkazalo se je, da volivci večinsko zaupajo obstoječi oblasti, kar jim daje dodatno samozavest, za katero
Prejeli smo
Novi davek podeželju Ptuja?
Sicer ne jutri, vendar pa čez 7 let! Ta davek bo okoli 30004000 evrov na hišo, na podeželju MO Ptuj, če ...
To ni ustrahovanje, to je realnost, če naša MO Ptuj ne bo v naslednjih 7 letih poskrbela, da bo celotno njeno podeželje dobilo kanalizacijo. Namreč, Evropa zahteva na svojih celotnih tleh kanalizacijska omrežja v naslednjih 7 letih. Hiše,
pa ni nujno, da se manifestira kot dobra. Zatiranje in izključevanje drugačnih mnenj bo privedlo samo do še večje pasivnosti opozicije, ki v nekem razvitem demokratične sistemu enostavno mora delovati, še posebej, če se želi zagotoviti stabilna kontinuiteta delovanja občine, ker kot tudi sami navajajo, večji del ni politično aktiven. Konec koncev, zmeraj je bil nekdo pred nami in bo moral delovati tudi za nami. Rekrutiranje zgolj iz svojih kadrov v majhnih skupnostih lahko dolgoročno gledano zgolj privede do padca kvalitetnega dela. Če se v celotni zgodbi že vsem ne daje zadostne možnosti samoudejstvovanja, bi bilo na mestu, da se opoziciji prepustijo organi nadzora, kajti slednje bi zgolj koristilo vsem. Vladajoča stran se tako izogne očitkom transparentnosti poslovanja, opoziciji pa se daje možnost nadzora in posrednega vplivanja na proces razvoja občine.
Ob vsem tem se lahko opravičeno sprašujemo, kje je levi politični pol v Trnovski vasi. Moč tega je v ruralnem okolju že po tradiciji šibka, če zanemarimo priljubljenost posa-
ki bodo imele še vedno samo greznico, bodo morale zgraditi svojo hišno čistilno napravo! Njena cena je danes: 3000-4000 evrov.
Morda bodo četrtne skupnosti uspele pridobiti nekaj denarja od MOP in EU, ki ima OGROMNO denarja v skladih za članice, prav za namen: kanalizacija. Prebivalci Krče-vine pri Vurbergu pa bomo najverjetneje ostali "bosi", vendar ne vsi. Denar bo verjetno porabljen za samo Grajeno in
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
PEUGEOT 2061,61 CABRIOLET	2005	8.400,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
FIAT SEICENTO S	2000	990,00	AIRBAG	KOV. SREBRNA
MAZDA 51,816V 7 SEDE2EV	2006 12.400,00		59.000 KM	KOV. SV. ZELENA
CITROEN PICASS0U16VSX	2000	3.590,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCIPRIVILEGE	2005	6.900,00	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT 3071,616V XS	2001	4.450,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
MAZDA 6 2,0 CD KARAVAN	2003	5.890,00	WEBASTO	KOV. ZELENA
TOYOTA RAX41,8	2001	4.500,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT BOXER2,OHDIIOVORNO	2006	6.000,00	PRVI LAST.	BELA
CITROEN C4 PICASS01,6 HDI	2007 12.800,00		PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 307 CC 2,Ol AVTOMATIK	2006	9.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
DAEWOO KALOS 1,416V SE	2003	3.490,00	71.000 KM	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GEIZ 1,3 PUNKY	2003	3.680,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI EXPR.	2003	6.600,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CHEVROLET LACETTI 1,616V SX	2004	4.490,00	PRVA REG. 2005	KOV. SV. ZELENA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI DYNAM.	2003	4.650,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CHEVROLET SPARKO, 8 STAR	2007	4.490,00	25.000 KM	RDEČA
HYUNDAI GE1Z1,416V GL	2006	4.900,00	65.000 KM	KOV. SV. MODRA
SUZUKI IGNIS 1,3 GIX	2003	4.560,00	PRVI LAST.	RDEČA
MITSUBISHI CARISMA 1,8 GDI 15	1998	1.570,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI BUSINES	2007 13.900,00		KLIMA	KOV. ČRNA
JEEP DODGECALIBER 1,8	2007	9.900,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN PASSAT1,9TDI COMFORT VARIANT 2007 13.500,00			SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
FIAT PUNT01,3 JTD DYNAMIC MULTIJET	2006	6.400,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
meznih karizmatičnih oseb, katerih priljubljenost je bolj plod njih samih kot političnih programov. Trenutna pasivnost levice ne bo pripomogla k izboljšanju njene politične moči, zagotovo pa bi bila potrebna kot protiutež. Dejstvo, da je na listi levih političnih strank kandidiral zgolj en član, je zaskrbljujoče, tako za leve kot desne. Lahko bi rekli, da smo v Trnovski vasi priča narobe svetu. Desni proti desnim s šibko podporo levih? Je sploh smiselno nekoga v kraju označevati po politični pripadnosti? Ali sploh gre za spopad med pripadniki političnih programov, ali bolj boj med posamezniki? Povsem natančno umestiti akterje v tej zgodbi je nemogoče, odziv tako ene kot druge strani na dogodke pa vprašljiv, če ne neprimeren. Javno izpostavljanje težav ne rešuje situacije, temveč jo zgolj še bolj zaostruje, na drugi strani pa manifestacija moči lahko hitro doseže nasprotni učinek. Dober poraženec zmeraj športno prizna poraz, dober zmagovalec pa mu ponudi roko.
Leon Pavalec
najbližje hiše, večina gospodinjstev ostalega dela četrtne skupnosti, zaradi raztresenosti gradenj hiš, bomo morali plačati ta davek za greznice sami.
Da se to NE ZGODI, je nujno, da MO Ptuj takoj organizira službo, ki bo takoj pripravila plane, načrte in elaborate za celotno obmoqe podeželj'a MO Ptuj' za črpanje evropskih sredstev in da tudi zagotovi potreben del sredstev, ki jih zahteva Evropa kot lastno participacijo.
Prav v to zadnje pa resno dvomim (Štajerski tednik), ker da je MOP prezadolžena za nekaj let naprej in za megalo-manske projekte, ki NIMAJO zagotovila koristne rabe. Vzemimo samo Kongresni center
dominikanski samostan (da o dvorani za EP v košarki
ne govorim, in še kaj.... ) četudi
bi ga uspeli "pravočasno" urediti, v kar dvomom, ne bo imel zadosti parkirišč za 500 ali več avtomobilov, pa tudi v bližini ne bo 500-1000 prenočišč ... Terme pa so predaleč za peš. Isti problem bi bil s športno dvorano za EP v košarki!
MO Ptuj mora temeljito preučiti svoje plane, predvsem finančne možnosti, v nasprotnem pa predlagam krajanom podeželja: pričnimo že danes zbirati denar za svojo čistilno napravo!
Zelo bi bil vesel, da se motim v predvidevanjih in da bo MO Ptuj osrečila celotno svoje podeželje s kanalizacijo. Mislim, da je zelo malo upanja za nas, glede na to, kako nam modernizira makadamske ceste na podeželju, po drobtinah, v Evropi pa nam uhajajo sredstva za razvoj podeželja. Sedaj jih koristimo tam, kjer ni nujno!
Vlado Kužnik
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.mikiavz@gmaii.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
BMW 318 TD KARAVAN	2002	6.180,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C 8 2.0 HDI	2006	9.980,00	AVT. KLIMA	BELA
MAZDA 6 2.0 CDH KARAVAN	2005	8.490.00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
NISSAN QASH0A11.5 DCIACENTA PACK	2008	16.490,00	AVT. DIG. KLIMA SREBRN	
OPEL ASM 1.7 CDTI KARAVAN	2005	6.680.00	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DO CONFORT EXPRESSION	2006	9.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI EXPRESSION UMUZ.	2007	7.750,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.SDCI LATITUDI	2008	9.150.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRN
ŠKODA ROOMSTER 1.9 TDCONFORT	2007	9.550,00	KLIMA	KOV. M00RA
VWGOlf V 1.9 TBI CONTORT KARAVAN	2008	12.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI CONFORT UMUZ.	2005	11.400,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN BLUMOTION	2008	13.650,00	AVT. KLIMA	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORT.	2007	12.880,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4 KARAVAN CONFORT.	2007	15.700,00	AVT. KLIMA	ČRNA
VWTOURAN 1.S TDI HIGHLINE	2008	15.990,00	ALU PLAT.	KOV. SREBRN
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
IVCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 Otroško oddajo ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do
12.00 ure Verica Šučur, dr.dent. med. Na Potrčevi cesti na Ptuju
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
NOTESDENT d.o.o.
Itajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov Z0BN0PR0TET1ČNI NADOMESTKI V ENEM T1DNU.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Božično-novoletne kresnice življenja. Izgubljeni smisel Kristusovega rojstva. Slastno in skrivnostno. Božični koncert. Z glasbo v božični večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SPORED ODDAJ
PETEK 24.12.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev
9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika PeTV 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 Gorlšnlca - Iz domače skrinje 22.00 Povabilo na kavo 00.30 Vldeo strani SOBOTA 25.12.
8.00 Markovci - Miklavžev koncert
8.30 Glasbena oddaja 10.00 Kronika Občine Lenart 11.00 Polka in majolka 12.00 Orfejček 2005 16.30 Ptujska kronika PeTV 18.00 Polka In majolka 20.00 60 let KD Bukovci 21.30 Ormož-MNP 22.15 Polka In majolka 23.15 Povabilo na kavo 23.45 Ptujska kronika PeTV 24.00 Vldeo strani
SIP
NEDELJA 26.12.
8.00 Utrip iz Ormoža
9.00 Hajdoše - V spomin Valentinu Žumru 10.00 ŠKL
11.00 Tamburaškl koncert na Vidmu 13.00 15. let Okteta Dornava 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Dobrodelni koncert OŠ Destrnlk 18.30 Kronika Občine Lenart
PONEDELJEK 27.12.
8.00 Koncert pevcev DU Videm 9.00 Utrip iz Ormoža 9.45 ŠKL
10.30 Ptujska kronika PeTV
18.00 Tamburaškl koncert na Vidmu
20.00 60 let KD Bukovci
21.00 Polka In majolka
22.00 Povabilo na kavo
23.00 Mozaik kulture
23.30 Vldeo strani
KOLESARSKI Elkd CENTER
EK
Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 02/771 24 41
i SERVIS SMUČI - hiter In po vaših željah I VSE ZA TEK NA SMUČEH
I SMUČARSKE ČELADE P0C, CASCO, ROKAVICE LEVEL I OB NAKUPU TEKAŠKIH SMUČI NUDIMO BREZPLAČEN TEČAJ TEKA
www.bikeek.si, info@bikeek.si
Uiem naiim itranbam želimo prijetne praznibe in Srečno 2011.
a
ßlotkolßotk
www.markomark.si
V Orešju za vas gradimo 9 stanovanj v velikosti od 40 m2 do 100 m9.
Za informacije lahko pokličete na gsm 031 636 665 oz. obiščete spletno stran www.markomark.si.
Prireditvenik
Petek, 24. december
10.00 do 17.00 Ljutomer, Glavni trg, Božični bazar 11.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, projektni teden dijakov Gimnazije
Slovenska Bistrica, pohod k polnočnici
12.00 do 23.00 Ptuj, Q-center na Puhovi cesti, Pravljična dežela,
vsak dan do konca leta 19.00 Turški Vrh, zbiranje pri Veseliču, božični pohod k sv. Janžu Maribor, pri Koloseju, brezplačno drsališče
Sobota, 25. december
17.00 Krčevina pri Vurberku, Mohorkova graba, 6. tradicionalni božični
koncert Moškega pevskega zbora KD Grajena 17.00 Studenice, uprizoritev živih jaslic
18.00 Velika Nedel j a, za Elizabetino hišo - starim župniščem, žive jaslice na prostem
19.30 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla, 200. Viktorinov večer, božični koncert, »Otrok v božični noči« 21.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, božično-novoletni koncert skupine Kvinton
Nedelja, 26. december
9.00 10.00 11.00 15.00
16.00
16.00
17.00
17.00 18.00 18.00 18.00
18.00 19.00
Spuhlja, gostilna pri Majdi, božično-novoletni šahovski turnir Maribor, SNG, drama, Janko in Metka, StaDvo, za izven Maribor, SNG, balet, Hrestač, VelDvo, za izven Podlehnik, stara telovadnica pri osnovni šoli, božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra in Vokalne skupine Kantilena iz KD Podlehnik
Ptuj, športna dvorana srednješolskega centra, 20. jubilejna OR-FEJČKOVA PARADA z mnogimi nastopajočimi Lenart, športna dvorana, božično-novoletni koncert Slovenskogo-riškega pihalnega orkestra MOL z gosti Majšperk, telovadnica osnovne šole, prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Markovci, cerkev sv. Marka, 16. tradicionalni božični koncert Makole, Dom krajanov, praznični koncert Skorba, Dom krajanov, božično-novoletni koncert Velika Nedelja, za Elizabetino hišo - starim župniščem, žive jaslice na prostem
Gorišnica, cerkev, Božični koncert MePZ Ruda Sever Gorišnica Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti RS
Ponedeljek, 27. december
16.00 Ptuj, telovadnica srednješolskega centra, Prireditev za male in velike
18.00 Velika Nedelja, za Elizabetino hišo - starim župniščem, žive jaslice na prostem
19.30 Maribor, SNG, balet, Hrestač, VelDvo, za izven
Torek, 28. december
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, predpremiera Picasso
Kino Ptuj
25., 26. in 27. december, ob 17.00 Jaz, baraba (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 19.00 Harry Potter in svetinje smrti - domišljijska pustolovščina.
28. december, ob 17.00 Legenda sovjega kraljestva - animirana pustolovščina. Ob 19.00 Harry Potter in svetinje smrti - domišljijska pustolovščina.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
UGODNA PRODAJA
PIROTEHNIČNIH IZDELKOV!
Večstrjeliffl^l&rterije *r
od	\m/
ter m ¡ñ]¡IF,cíl<ét e 12 t kom
odi.oomtiw w
nrtX uca rJn! u for
Odprto vse dni v tednu od 8. do 21. ure.
Zupanič Zdravko, s.p., Markovci 28a, 2281 Markovci
na mlovnm ijiLiii
nai
i
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
*mi turned
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.s i
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM ekstra deviško oljčno olje, hladno stiskano, ekološke pridelave, pridelano v slovenski Istri iz stoletnih oljčnih dreves. Informacije na 031 718 773.
PRODAM dve svinji, 150 kg in 230 kg, domače reje. Tel. 041 944 735.
PRODAM črno-belo telico, staro 15 mesecev, in teličko, staro 1 mesec. Tel. 041 265 941.
PRODAMO dva prašiča domače reje, težka okrog 180 do 200 ki-
logramov. Kontaktna številka za informacije je 031 488 084.
PRODAM zajce z pleme ali za zakol. Tel. 719 24 48.
PRODAM pujske, težke okrog 25 kg. Tel. 070 349 183.
PRODAMO bikca simentalca, težkega okrog 140 kg. Tel. 031 269 480.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
PRODAM dvosobno stanovanje, 63 m3, na Kraigherjevi ul. 29. Tel. 02 751 19 51.
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, delo adaptirano, takoj vseljivo. Tel. 031 244 748.
PRODAM poslovne prostore na Mariborski cesti, primerne za najrazličnejše dejavnosti v velikosti 11 arov. Tel. 040 892 170, Karmen.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju, z lepim razgledom nad Ptujem, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Telefon 031 233 264.
V	NAJEM vzamem garažo v okolici železniške in avtobusne postaje. Telefon 041 670 633.
V	JADRANSKI 22 v Ptuju oddam v najem hotel s 24 ležišči in dnevnim prostorom s kuhinjo, možnost parkiranja. Prostori so primerni tudi za vrsto drugih storitvenih dejavnosti, možni delni najem. Telefon 02 745 26 51, 031 878 634.
V	CENTRU Ptuja, Trstenjakova 7, prodam trisobno stanovanje v drugem nadstropju, 79,2 m2. Tel. 031 364 329.
MOTORNA VOZILA
Do 50 % znižanje zimskih in letnih avtoplaščev (do odprodaje zalog). Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
RENAULT CLIO 1,2, letnik 98, prodam. Tel. 051 336 879.
PRODAM citroena AX. Tel. 0S1 869 817.
DELO
VOZNIKA C-, E-KATEGORI-JE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204, Miklavž. Tel. 02 629 62 78.
IŠČEM dodatno delo (čiščenje, likanje ...), tel. 041 956 920 ali 02 764 4851.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM psičke, stare dva meseca, mešanci nemški ovčar in zlati prinašalec. Telefon 031 719 403.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
dr. Dražen Babic v Durmancu 152 pri KRAPINI
Sprejema paciente po dogovoru.
Intoimadje na tel: 00 385 M 725 M3
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
www.tednik.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
fitRADIOPTUJ
Kñ úftUtU www.radio-ptuj.si
SPOMIN
21. 12. 2010 so minila tri leta, odkar nas je zapustil dragi ata in dedek
Branko Šegula
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu, prižigate sveče in nosite cvetje.
Vsi njegovi
ZAHVALA
18. novembra 2010 nas je v 76. letu zapustil dragi mož, oče, tast, boter, dedek in pradedek
Anton Kokol
IZ MARKOVCEV 53
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila, a naša srca te ne bodo pozabila.
V SPOMIN
26. decembra mineva 10 let, odkar nas je zapustila
Anica Tili, rojena Kuhar
IZ PODVINCEV 39 B
Hvala vsem, ki postojite bo njenem grobu, ji prižigate svečko ter jo ohranjate v lepe spominu.
Vsi njeni
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (Goethe)
SPOMIN Tone Velikonja
25. 12. 2005-25. 12. 2010
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Njegovi
Čujte, zvonovi, počivat zvoni. Zvoni, le zvoni nocoj, sladko počivat zapoj.
V SPOMIN Ludviku Sitarju
IZ KUNGOTE
Na božič bo minilo 10 let, odkar te ni več med nami. Težko je življenje brez tebe, dragi mož, oče, dedek in pradedek. Hvala za vsak cvet in prižgano svečko.
Žena Tončka
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage sestre, svakinje in tete
Julijane Druzovič
IZ DRBETINCEV 13
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje.
Hvala g. župnikoma za opravljen obred in lepe poslovilne besede, ge. Frančiki in Danici za besede slovesa, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu zavodu Jančič iz Lenarta ter ge. Erni za vsakodnevno nego in pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Kako srčno si ti želel, da še med nami bi živel. Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili.
A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Alojza Janžekoviča
IZ ZAMUŠANOV 77, GORIŠNICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala za izrečena sožalja.
Iskrena hvala sosedovi družini Pintarič, ki so nam ves čas stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru, hvala Gasilskemu društvu Zamušani ter hvala pogrebnemu zavodu Mir. Ti nisi odšel, ti si v naših srcih ostal.
Žalujoči: žena Marija in sin Bojan s Corino
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, strica in vnuka
Bogdana Emeršiča
IZZG. LESKOVCA 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekali sožalje.
Posebej za zahvaljujemo govorniku Janku Kozelu, pevcem Feguš, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala tudi njegovim sošolcem in razredničarki Idi. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam na kakršen koli način pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala!
Žalujoči: mama, ata, brat Edvin in sestra Dušanka z družinama in babica
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta dedka, tasta, brata in strica
Alojza (Slavka) Cestnika
Z ZGORNJE HAJDINE 98
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala gre naddekanu Marjanu Feslu in patru Branku Cestniku za opravljen obred in iskrene besede
Njegovi najdražji
Kidričevo • Praznični koncert pihalnega orkestra Talum
Očarali orkester, solisti in plesalci
Tradicionalni prednovoletni koncert pihalnega orkestra Talum Kidričevo so v petek , 17. decembra, prijetno obogatili pevka Teja Letonja in diksilend plesna skupino The SwingBrats iz Maribora.
Foto: M. Ozmec
Plesna skupina The SwingBrats iz Maribora je obiskovalce popeljala v zlato obdobje diksilenda.
Prenovljena dvorana restavracije Pan v Kidričevem je bila polna kot že dolgo ne, predprazničnega koncertnega večera pa sta se poleg številnih domačinov udeležila tudi novi župan občine Kidričevo Anton Leskovar in županja sosednje občine Majšperk Darinka Fakin, v imenu gostitelja pa je prijeten večer s kidričevskimi godbeniki zaželel Mirko Veselič, direktor podjetja Vital Kidričevo.
Pomlajen in razširjen pihalni orkester, ki šteje že več kot 50 glasbenikov, je tudi tokrat pričaral prijeten glasbeni večer, poln harmonije in nostalgije, saj smo pod taktirko neumornega dirigenta Štefana Gar-kova v izvedbi kidričevskih pihalcev slišali najrazličnejše priredbe skladb svetovnega formata, ki so nas popeljale tudi v zlato obdobje diksilen-da - v dvajseta leta prejšnjega stoletja.
V prvem delu koncertnega večera so se predstavili z moderno priredbo 5. Beethovnove simfonije s solistom na ele-
Kidričevska godba na pihala je prvič javno zaigrala 1. maja leta 1948 pod vodstvom Maksa Vaupotiča. Zanesenjaki tistega časa, zaposleni v tovarni aluminija, ki so jo še gradili, so sklenili sestaviti glasbeno skupino, instrumente pa so pridobili tudi tako, da so za njihov nakup namenili del svojih plač. Skozi leta delovanja je orkester dosegal zavidljiva priznanja, njegovi dirigenti pa so bili še Franc Vister, Alojz Krajnčan in Anton Horvat. V začetku devetdesetih je orkester dobil sedanjega dirigenta, ustanovljena je bila glasbena šola v okviru orkestra in to je razlog za pomladitev ter s tem povezano obetavno prihodnost orkestra. Danes šteje orkester že prek 50 članov, v večini so to mladi glasbeniki, tako da se za svojo prihodnost ne bojijo. Najstarejša člana orkestra sta Franjo Zajc, ki pri kidri-čevski godbi tolče na boben že 55 let, takoj za njim pa je Hinko Dasko, za katerim je že več kot 52 let igranja na trobenti.
ktričnih klaviaturah Tomom Hajškom, slišali smo priredbo skladbe iz mjuzikla Jesus Christ Superstar ter odlomek iz skladbe Lepotica in zver iz istoimene Disneyeve risanke. Ob prijetni izvedbi diksilend skladbe Icecream s solisti Ja-nom Meznaričem na pozavni, Primožem Krajncem na klarinetu, Matijo Švaganom na trobenti, Boštjanom Paternostom na tubi in Simeonom Garko-vom na bobnih, so nas navdušili tudi mladi plesalci plesne skupine The SwingBrats iz Maribora, ki skrbi za širjenje plesne scene swinga pri nas. V skladbi Time to Say Goodb-
Foto: M. Ozmec
S pihalnim orkestrom Taluma je v skladbi Time to Say Goodbye s čudovitim vokalom očarala Teja Letonja.
ye pa je s čudovitim vokalom očarala mlada Teja Letonja.
V drugem delu koncerta smo slišali priredbo skladbe iz filma Gospodar prstanov, v skladbi Os passaros do Brasil (Brazilski ptič) v treh stavkih so nas popeljali v ritem sambe, predstavili pa so se tudi s priredbo skladbe iz mjuzikla Fantom iz opere. Seveda je za-
dovoljno občinstvo zahtevalo dodatek in ga tudi dobilo.
V pihalnem orkestru Talum, ki deluje že 62 let, so ponosni na to, da je v zadnjem času krog godbenikov precej pomlajen, zato so z veseljem predstavili tri nove člane. To so Katja Bezjak - rogistka, Tomaž Vidovič - trobentar in Jure Majerič - saksofonist. Po-
sebej so se zahvalili svojemu dirigentu Štefanu Garkovu, ki jih uspešno vodi že 18. leto in tako letos praznuje svojo godbeniško polnoletnost. Za prisrčno vodenje skozi prijeten glasbeni večer pa so se s šopkom cvetja zahvalili svoji že skoraj stalni voditeljici Zlat-ki Lampret.
M. Ozmec
Ljutomer • Dobrodelnost podjetja Teleing
3000 evrov Zvezi prijateljev mladine
Vodstvo enega najuspešnejših zasebnih podjetij v pomursko-podravski regiji Teleing iz Ljutomera se je odločilo, da bodo sredstva, ki bi jih sicer porabili za nakup novoletnih poslovnih daril, namenili Zvezi prijateljev mladine Slovenije. S tem želijo pomagati otrokom iz štirih družin Pomurja in Podravja.
Janez Smolkovič, direktor podjetja, je na tiskovni konferenci predal ček v vrednosti 3000 evrov predstavnici Zveze prijateljev mladine Slovenije Jožici Mikič Horvat (na posnetku). Kot podpredsednica socialno humanitarne komisije pri ZPMS skrbi za območje Podravja in Pomurja ter si pri razdeljevanju sredstev prizadeva, da jih dobijo pomoči najpotrebnejši - v prvi vrsti invalidni otroci in veččlanske družine.
Podjetje Teleing, ki opravlja najsodobnejše posege na področju telekomunikacij, s tokratnim humanitarnim dejanjem le nadaljuje svojo dobro-
delnost. Ta se je pričela v okviru akcije Poveži se, ki poteka že od leta 2009. S tovrstno navezo omogočijo mnogim brezplačno pridobiti računalniško opremo, ki si je sicer zaradi finančnih težav ne bi uspeli kupiti. Tokrat so tri usposobljene računalnike podarili družinam z območja Prlekije (Razkrižje, Vogričevci) in Prekmurja (Ho-tiza).
Niko Šoštarič
Črna kronika
Praznovali z ministrom Gjerkešem?
20. decembra ob 14.10 so policisti Policijske postaje Gorišnica v For-minu ustavili 40-letnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,13 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
20. decembra ob 22.55 so policisti Policijske postaje Ormož v Pa-vlovcih ustavili 23-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,03 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
19.	decembra ob 0.05 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Slovenski Bistrici ustavili 30-letne-ga voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,16 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Prašiče pod ključ!
V	noči s 16. na 17. december je neznan storilec vlomil v hlev v Str-nišču. Iz notranjosti je odtujil dva prašiča.
Čez mejo mimo kontrole
20.	decembra ob 21.50 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Dolanah ustavili osebni avtomobil, ki ga je vozil 26-letni moški iz Bosne in Hercegovine. V postopku so ugotovili, da se je v vozilu nahajal tudi 18-letni moški iz Bosne in Hercegovine, ki pa je imel v potnem listu vpisan ukrep prepovedi vstopa v schengensko območje, kar so vpisali avstrijski in italijanski varnostni organi. Nadalje so ugotovili, da je voznik 18-letnega moškega odložil na hrvaški strani državne meje, ta pa jo je nato nezakonito prečkal v bližini mejnega prehoda Zavrč, na slovenski strani državne meje pa je ponovno prisedel v vozilo. Policisti so vozniku in 18-letnemu moškemu izdali globi, 18-letnika pa pridržali in ga 21. decembra predali hrvaškim varnostnim organom.
Vlomi, tatvine
V	noči z 18. na 19. december je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Skokah. Iz notranjosti je odtujil televizor, prenosni računalnik in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 3000 evrov.
Z ukradenim vozilom na mejni prehod
16. decembra ob 2. uri so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 37-letnega državljana Nizozemske. Ob kontroli osebnega avtomobila Audi A5 sportback nizozemskega registrskega območja so ugotovili, da je bilo vozilo avgusta odtujeno v Nemčiji. Policisti so vozilo zasegli. Zoper moškega bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Direktor Teleinga Janez Smolkovič je Jožici Mikič Horvat, predstavnici ZPMS, predal ček v vrednosti 3000 evrov.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes dopoldne bo v vzhodni Sloveniji še delno jasno, drugod bo oblačno. Popoldne bo na zahodu pričelo snežiti. Snežilo bo tudi na Obali. Do večera se bo sneženje razširilo na večji del Slovenije. Ob morju čez dan pihal jugo, ponoči pa bo zapihala zmerna do močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo jutri od od -8 do -2, v alpskih dolinah in planotah Notranjske do -15, najvišje dnevne od -4 do 0, na Primorskem do 2 stopinji C.
srečno, zdravo
2oii
Foto: NS