Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10-—. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpo lago od 6—7. ure zvečer.
St. 51.
V Ljubljani, sobota dne 31. avgusta 1918.
Leto I.
Avstrijsko volno poročilo.
Pred novimi boji v Italiji.
Dunaj, 30. avgusta. (K. u.) Uradno.
Italijansko bojišče.
Južno Morya so napadla konjeniška naska-kovaina krdela sovražno opirališče in so pregnala del^ posadke. Tudi v dolini Conci so nastopale naše naskakovalne čete z uspehom. Na visoki planoti Sedmih občin je bojno delovanje znatno oživelo. Pri Asiagu in severno Col del Rosso je izvedel sovražnik po silni topniški pripravi več sunkov, ki smo jih odbili deloma z ognjem, deloma v protisunku. Včeraj zjutraj so napadla naša velika letala kolodvor Mo itebeliuna in so vrgla nanj 50 bdmb.
Albanija.
Nobenih večjih bojev.
Šef. gen. štaba.
Italijansko vojno poročilo.
29. avgusta.
V dolini Concei v Judikariji je napadel sovražnik po ljutem uničevalnem ognju naše pozicije, ali je bil takoj zadržan z ognjem naših izpostavljenih postojank, ki so ga napadle in pognale v beg, mu prizadjale izgube in ujele nekaj mož. Na severnih pobočjih Attissima in severno Col del Rosso so naše patrulje napadle sovražne oddelke in jih pregnale.
^ Jugoslovani,
„sacro egolsmo“ In londonski dogovor.
Bern, 30. avgusta. Rimski dopisnik .Baseler N. Nachrichten“ javlja: V političnih krogih ne vedo ničesar o globokem prepadu med Orlandom in Sonninom, kojega zasluge pravilno ocenjujejo. V opoziciji proti Sonninu so le njegovi osebni nasprotniki. Glede Sonninove politike napram Jugoslovanom se pripominja, da se i njimi ne more skleniti dogovor, ker so med njimi samimi preveč vsaksebi stremeče težnje.
„Nationalzeiiung“ pripominja: Nikdo nam ne bo mogel očhati. da nismo primerno žigosali imperijalizma osrednjih držav. Sedajno razpoloženje v Italiji pa nam kaže imperijalistične težnje, ki jih goji naš južni sosed proti Avstroogrski. Politika „Corriera della Sera“, ki napada Son-nina, gre za razkosanjem Avstroogrske, pa ne morda, da bi dosegli tamošnji narodi svobodo, ampak da bi jih Italija sama prevzela. Raztrgana Avstrija bi po mnenju Italijanov zasigurala cilje „svetega egoizma“ veliko bolje kakor pa dvojna monarhija.
Kolln/R., 30. avgusta. Kakor poroča „Kölnische Ztg.“ iz Curiha javlja „Neue Korr.“ iz Rima: V političnih krogih govore, da razglasi ameriška vlada objavo kot dodatek k londonskemu dogovoru. Italijanski listi zahtevajo z močnim poudarkom, da se mora razjasniti stališče, ki ga zavzema Amerika napram londonskemu dogovoru.
Nemško volno poročilo.
Boji na novi črti zahodne fronte. — Nemci zbili 72 tankov.
Večerno poročilo.
Berolin, 29. avgusta. (K. u.) Uradno.
Jugovzhodno Arrasa so se razvili popoldne novi boji. Praske na sprednjem polju pred našimi novimi črtami vzhodno Bapaume—Peronna, vzhodno Noyona. Infanterijski boji ob Aileti. Med Ailetto in Aisno so se izjalovili posebno težki napadi Francozov in Amerikaocev s težkimi izgubami za sovražnika. Doslej je sporočeno, da je bilo razbitih nad 50 oklopnih voz.
Berolin, 30. avgusta. (K. u ) Uradno.
Vojni skupini kraljeviča Ruprehta in generalnega polkovnika von Boehna.
Boji na predpolju na obeh straneh Lyse in severno Scarpe. Jugovzhodno Arrasa so topništvo Jn bojni letalci učinkovito prijeli sovražnikovo 'nfanterijo in oklopne vozove med dohodom *fta bojišče. Proti poldnevu je sovražnik zopet obnovil svoje napade. Njih težišče je bilo včeraj južno ceste Arras—Cambrai- Iz Cherisya in Fontainesa napadajočega ter proti Hendecourtu večkrat naskakujočega sovražnika smo odbili v trdem boju. Dalje južno je vdrl Anglež v Bullecourt in Rien-court. V omrežju strelskih jarkov in lijastem ozemlju prejšnjih bitk so se odigravali tu srditi boji. Riencourt smo sovražniku zopet iztrgali in 'ndi zopet zavzeli vzhodni del Bullecourta. Popoldne je sovražnik razširil svoje napade do Severovzhodno Bapaume. Zrušili so se večidel že v našem ognju. Iz St. Legerja in Morya sem je Petkrat zaman napadel. Številni oklopni vozovi s° bili zbiti.
Severno Somme srno v zvezi z južno reke zvedenim premikanjem preložili obrambno na črto zhodno Bapaume — severozapadno Peronne. ^°vražnik je včeraj obotavljaje se sledil čez Ba-Paume—Combles—Maurepas.
Med Peronne in Oiso infanterijski spopadi na zahodnem bregu Somme in Kanala. Močni napadi, ki jih je izvajal sovražnik jugovzhodno Nesle in iz Noyona proti našim novim črtam, so bili zavrnjeni.
Ob Ailetti se je ustalil Francoz zahodno Folembraya, nepregloböko na vzhodnem bregu. Med Ailetto in Aisno je v zvezi z Amerikanci obnovil svoje napade. Med Pont St. Mardom in Chavignyjem je naskakoval od ranega jutra proti našim črtam. Oklopni vozovi so vedno zopet znova delali pot gostim valovom napadajoče in-fanterije. Devinski, hanoveranski, turingijski in gardni polki so popolnoma omajali težke napade sovražnika, ki jih je izvedel s podvojeno premočjo. 72 oklopnih vozov je razstreljenih. Podčastnik Kropmeier in poddesetnika Mauske in Schlottau prvega oddelka strojnih pušk od 1. gardnega pešpolka sta skupaj zbila 5 oklopnih voz. Od pešpolka št. 162 je uničenih 20 oklopnih voz. Francoz je bil včeraj tu težko poražen. Njegove izgube so izredno visoke. Dobili smo ujetnikov od 10. različnih divizij.
Večerno poročilo.
Berolin, 30. avgusta. Veliki angleški napadi na široki fronti jugoiztočno Arrasa so se izjalovili. Krajevni boji južno Noyona in severno Ailette.
von Ludendorff.
Delo podmorskih čolnov.
Berolin, 30. avgusta. Na severnem pomorskem bojišču so podmorski čolni potopili 16.000 ton.
* *
*
Prizadevanja antante.
Berolin, 30. avgusta. „Leipziger Tagblatt“ poroča: „Petil Journal“ pravi, da so aiiiranci od prvega avgusta postavili 2% milijona mož.
Berolin, 30. avgusta. „Morningpost“ ve, da je del angleške armade podrejen naravnost Fochu.
Ženeva, 30. avgusta. „Times“ pravijo, da zna odločitev na fronti pasti vsak trenutek. Nemški odpor je postal močnejši, da je še vprašanje, če bo mogla antanta doseči vse strategične cilje.
Strašna opustošenja.
Ženeva, 30. avgusta. Iz pisanja francoskih listov sledi, da so se Nemci neopaženo umaknili iz Bapaume, Peronne in Noyona in da so Angleži še dolgo potem mesta bombardirali. — V Noyonu ni kamena na kamnu. Tudi Bapaume je v razvalinah. Od Nemcev opuščenega bojišča ni spoznati. Najhujše so trpeli Roye in Moreuil, kojih imena so samo geografski pojmi. Nemci so vse razvaline prepojili z dušečimi plini. V Roye se ne da stopitij
London, 30. avgusta. Reuter javlja, da so Angleži danes na 7 milj široki fronti med Bou-lecour in Scarpo napredovali za 1000 jardov. (To je skoro en kilometer. Op. ured )
Fochova obljuba.
Ženeva, 30. avgusta. „Echo de Paris“ piše, da je generaiissimus Foch obljubil, da spravi tekom šest mesecev Nemce iz Francije.
Ženeva, 30. avgusta. Nekateri francoski listi pišejo, da je nekaj avstro-ogrskih čet odšlo na zapadno fronto in pozivajo Italijane, naj začno ofenzivo.
Francija bo morala prinašati še nešteto žrtev.
Curih, 30. avgusta. Poincare in Clemenceau sta izročila Fochu maršalsko palico. Na Poin-carejev nagovor je odgovoril Foch med drugim, da še zdavnaj ni konec naporov in žrtev. Treba se je varovati nepotrpežljivosti in želje se ne smejo prenapenjati. Nad vse je potrebno odločno delovanje.
Gompers na Angleškem.
London, 30. avgusta. Gompers je včeraj ob svojem prihodu izjavik” da je cilj njegovega prihoda, da se porazgovori z dobro mislečim delavstvom.
Delavstvo je za mir.
Bern, 30. avgusta. Škotski rudarji pozivajo vlado, naj stremi s svojo politiko za mirom.
Curih, 30. avgusta. Podpredsednik nemškega državnega zbora socijalist Scheidemann se bode razgovarjal s Troelstro.
Aiiiranci pripravljajo senzacijo.
Amsterdam, 30. avgusta. „Evening Standard“ piše, da podajo v prihodnjih tednih aiiiranci najbrže skupno senzacijonalno izjavo kot rezultat v Londonu vršivše se konference.
Peta zimska vojna.
Pariz, 30. avgusta. Od tu se javlja „Mor-ning Posti“: Peta zimska vojna je neizogibna. Večina ljudstva je bolj in bolj prepričana, da bo prihodnja pomlad prinesla aliirancem zmago.
Boj dveh načet.
Bern, 29. avgusta. „Daily Telegraph“ piše v nekem članku: Vojna je zdaj boj med dvema principoma svetovne politike. Mir, ki bi izpolnil 1
pričakovanja kakega Kühlmanna ali Černina, bi bila nemogoča rešitev. Sprejemljiv je le tak mir, ki ga predpisuje antanta po vodilnih mislih Wii-sona, Churchila, Clemenceaua, Lloyd Georgea in liberalnih voditeljev celega sveta. Predpogoj kom • promisa je, da prideta obe stranki do soglasja, ker ima vsaka izmed njiju del pravice na svoji strani. Kako pa je mogoče priti do sporazuma v načelnih vprašanjih, ki se medsebojno ločijo kot noč pa dan, kot dobro in zlo?
Nemško-španski konflikt.
Berolin, 30. avgusta. Tu govore, da se je nemškošpanski spor zopet poostril.
Berolin, 30. avgusta. „Times“ poročajo iz Santandera, da je baje nemška vlada sprejela pogoje španske note in dovolila, da dobi Španija v španskih pristaniščih zasidrane nemške ladje kot kompenzacijo za izgube na svoji trgovski mornarici. To poročilo ni resnično. Že 23, t. m. je bilo javljeno, da se je nemška vlada zavarovala proti naznanjenemu postopanju španske vlade. Med obema vladama so se začela pogajanja, ki naj rešijo zadevo v smislu obojestranski^ interesov.
Bern, 30. avgusta. „L. T.“ poroča: Po poročilih nove korespondence iz Madrida objavlja špansko državno ministrstvo noto, da je Nemčija dovolila družini španskega komponista Grenadosa, ki se je ponesrečil pri potopu ladje, odškodnino 600.000 pezet.
Rusija«
Boji boljševlkov z vstašl.
Moskva, 29. avgusta. Boljševiško uradno poročilo^ javlja, da se na južni fronti položaj vidno boljša. Čete sovjetov so vzele mesto Jekaterino-slav in postajo Tiherskaja.
Moskva, 29. avgusta. V Vladivostoku (?) so se kozaki in osetinski oficirji vzdignili proti sovjetom. Prebivalstvo se bojuje proti protirevolu-cijonarjem. Mestna duma se je pokazala kot protirevolucijonarni organ. Sovjetske čete so vstajo udušile.
Kijev, 29. avgusta. Armadno povelje atama-novo ugotavlja popolno osvoboditev podenske krajine in odreja, da se naj posest dežele zavaruje s tem, da čete zasedejo posamezna važna mesta in križišča železnic.
Helsingfors, 30. avgusta. „Pravda“ javlja: Iz več severnih gubernij prihajajo poročila o vstaji kmetov, ki se bijejo z rdečo gardo. Povod je dala zaplemba letine.
Lenin kot prorok.
Rotterdam, 29. avgusta. Po poročilu „Timesa“ se je Lenin izjavil, da bodo antanta in protirevolucija privedle do tega, da bo ruska revolucija prisiljena na	smrtno posteljo	in	da	bo
izdihnila svojo dušo v	takem morju krvi,	ki	bo
napolnilo svet z grozo	za celo stoletje.
Kitajska ne	bo pomagala?
Dunaj, 30. avgusta. „Times“ poročajo iz Pekinga z dne 23. t. m., da se hoče Kitajska vlada odtegniti obveznostim, udeležiti se japonske intervencije v Sibiriji. Vojaški dogovor med Kitajsko in Japonsko določa za slučaj resnih razmer ob meji skupen pastop. Kitajska je v svoji noti z dne 27. julija priznala, da je položaj na meji resen. Na to je japonska vlada v svoji noti z dne 11. avgusta zahtevala po dogovoru sklenjen skupen nastop. Kitajska vlada je nato sicer pri-poznaia potrebo intervencije, a je zahtevala desetdnevni odlog. Japonska je bila proti temu odlogu in je poslala čete iz južne Mandžurije na mejo. Kitajska sedaj taji, da bi bila preje pripoznala resnost položaja, in izjavlja, da intervencija ni bila potrebna ter da je japonska intervencija zadeva samo zase, ki stoji v nasprotju s splošnim nastopom aliirancev v Rusiji.
Preosnova Avstrije.
Komaj so češki listi prinesli vest, da namerava vlada izdelati različne načrte za preosnovo Avstrije, so portali nemški listi zelo radovedni, kakšna preosnova se namerava, ker so takoj čutili, da preti velika nevarnost njihovim privilegijem, če se pravočasno ne oglase.
Da nemško razburjeno javnost pomiri, je izdala vlada komunike, v katerem pravi, da se za enotnost države ni bati. Ne pove pa, če bo bodoča Avstrija zvezna država ali ne.
Ker vlada ni odločno zanikala možnosti, da bo bodoča Avstrija federativna država, je šinil ogenj v streho! Nemško časopisje naravnost divja, najbolj seveda „Nova Preša“. Kaj bi šele bilo, če bi bila vlada rekla, da Avstrija bo zvezna država!
Najprej se je oglasil proti federalizaciji Avstrije nemški „Volksrat“, tista čudna narodna nemška inštanca, ki nima sploh nobenega mandata, da govori v imenu ljudstva ali naroda, ker ni izvoljen od nikogar, ampak se je čisto iz lastne moči dvignil na prestol najvišje narodne instance, ki ne priznava nobene avtoritete nad seboj in pritiska na poslance z ru^uvenim terorizmom, ker jim grozi, da bodo proglašeni za „narodne izdajalce“, če se ne pokoravajo slepo sklepom in ukrepom nemških „Volksratov,.
Nemšk; socialni demokratje so dali tem gospodom primeren odgovor. Kdo ste Vi, ki tvorite „nemški narodni svet“? Koga zastopate? Vi ne zastopate nikogar drugega, kakor par sto uradniških rodovin, katerim se gre za to, da ohranijo svoje posestno stanje v državnih službah, in pa nekaj fabrikantov, ki hočejo v čeških in slovenskih krajih izrabljati ljudi za svoj dobiček! Taki so torej nemški „Volksrati“, ki sedaj tako vneto zahtevajo, da naj ostane vse lepo pri starem, in iz sestave „Volksratov“ je tudi razvidno, zakaj to zahtevajo in zakaj tako odločno odklanjajo vsako reformo.
Ljudem, ki nočejo reforme, je nočejo ne zato, ker je škodljiva njihovemu narodu, ampak ker je nevarna koristim posameznih socialnih slojev tistega naroda, v prvi vrsti uradniški inteligenci in pa težkim bogatašem. Tu tiči glavni vzrok vsega upora proti vsaki, tudi najmanjši preosnovi.
Recimo n. pr., da dobimo mi na jugu kakšen kos avtomije in da bi imeli samo domače uradništvo. Ali je taka avtonomija škodljiva nemškemu narodu? Ne in ne! Nemški kmetje in nemški delavci na Gorenjem Štajerskem bodo ravno tako mirno živeli in se mirno razvijali kakor danes. Imeli bodo svoje šole, svoje uradnike, svoje duhovnike, svoja gledališča, koncerte in vse kar hočejo, vse bodo imeli. Kje je škoda za nemški narod kot tak, če imamo tudi mi isto? Če tudi mi živimo po svoje?
Pač, škoda nastane, ampak samo za nemško inteligenco, ki živi od države, torej za nemško uradništvo. Dokler je dana možnost, da so nastavljeni nemški uradniki tudi pri nas, imajo nemške uradniške in srednjemeščanške rodovine mnogo več prilik, da dobe njihovi sinovi ugodne službe kakor za slučaj avtonomije. To je vsa škoda, in nič drugega. Vpraša se pa, če je to škoda za narod. Po našem mnenju nikaka, ker tudi nemški narod bo svojo inteligenco lahko mnogo boljše uporabljal na drugih poljih kakor pa samo in edino le v državni službi I Rav/io taka je s fabri-kanti. Naj si nabavi le nekaj modernih strojev, pa bo takoj lahko plačeval dopisnika za češki ali kak drug slovanski jezik brez vsake škode.
Take vrste je odpor proti reformam <ia celi črti kamor pogledamo. Narodnost in narodni in-feresi so v 90 od 100 slučajev samo krinka in pretveza za osiguranje koristi in dobička ene ali druge socialne plasti tega ali onega naroda. Zakaj grme Ogri tako zelo proti vsaki ustavni pre-membi v Avstriji? Kaj jih briga naša hišna notranjost, dokler se držimo vseh pogodb, katere nam nalaga dualizem? Ali bi res madjarski narod kot tak trpel? Ali bi Madjari postali vsied tega revni hlapci ali pa Nemci? Ne eno ne drugo! Pač pa bi nastala nevarnost za privilegirano kasto ogrskih grofov in za njihova veleposestva, če bi zapihala moderna sapa preko Litve. Da se to prepreči in da se ohrani še za bodočnost prevlada enega samega sloja naroda, zato mora vedno priti „cel narod“ v nevarnost, da izgubi nekoliko svojih predpravic! Dobro bo torej, če Vselej, kadar slišimo klic, da je narod v nevarnosti, nekoliko natančneje pogledamo, če se ne gre zgolj za nevarnost enega samega socialnega sloja do-tičnega naroda in se vselej vprašamo, če je ogro-ženje tega ali onega sloja res krivica ali pa samo prikrajšanje kakih popolnoma neopravičenih privilegijev.
Pri bodoči reformi se torej ne bo smelo ozirati zgolj na narodnost in na „narod“, ampak pogledati bo treba nekoliko tudi na socialni sestav narodov. Drugače reforma ne bo pripeljala do miru.
Iz domačih listov.
„Slovenec“ prinaša članek o agrarnem vprašanju v Jugoslaviji. Poudarja, da morajo socialisti revidirati svoj program z ozirom na kmečko last. Misliti se da le na razdelitev veleposestev med male kmete in delavce in navaja kot vzgled agrarno reformo na Angleškem, „ker samo kmet, ne veleposestnik, je nositelj produkcije.“
Od slovenskih veleposestev ne bo živelo bogve koliko delavskih rodbin, ker jih je prav malo. Kako bodo pa hrvaški grofje kaj zadovoljni z jugoslovanskimi reformami, to je pa druga.
Dalje si čiankar mnogo obeta od dobe, ko bodo kmečki producentje in mestni konsumentje združeni v zadrugah, da bo posredovanje (kupčija) odpadlo. Ne verjamemo, če bo takrat vladala prevelika sloga. Kmet bo hotel malo dati, meščan mnogo dobiti — torej isto. kakor danes.
„Slovenski Narod“ piše o „anonimnih možeh“, katerim je baje poveril Hussarek nalogo, da izdelajo načrte za novo ustavo; tako so poročali neki češki listi. „Narod“ pripominja na to: „Danes imajo naši.narodi kot edino svoje zastopstvo Narodne Svete, ki so edini upravičeni, govoriti v imenu naroda, ker jih je postavil za to narod sam!“
„Naprej“ pa sodi o Narodnih Svetih nekoliko drugače. Sodrug Milost piše pod naslovom: Zibajoča politika to-Ie: „Današnje „Narodne Svete“, ki jih ustvarja meščanstvo, naj vrag pobere! Proč s to ropotijo! Proč z novimi prevarami ubogega ljudstva 1 Pobijajmo to novo sredstvo, s katerim se še nadalje hoče mamiti ubogo delavno ljudstvo.
Po domovini.
Za mir. V „Berliner Tageblatt-u“ piše nemški državni poslance Gothein: „Gotovo je še danes v Nemčiji nekaj ljudi, ki sanjajo o „Sieg-friednu“; kdor pa trezno in resno sodi, verjame tem fantazijam ravno toliko, kakor bi verjel trditvi, da morejo premagati nas. Če ne bo sporazumnega miru, bodo uničene neskončne kulturne vrednote, Evropa se bo zadolžila in obubožala s pomočjo Amerike in Japoncev na korist zadnjih. Zato moramo enkrat odkrito povedati, da je vsak poskus, ustvariti politično, gospodarsko in vojaško zedinjeno Srednjo Evropo padec v staro, nevarno politiko koalicij in rivalitete velesil, katere neizogibna posledica je sedanja svetovna vojska. Taka Srednja Evropa, da, celo že sama zveza z Avstrijo, ki bi trajala še po miru, bi imela na vsak način za posledico, da bi ostala tudi nenaravna koalicija naših sedanjih sovražnikov, na veliko škodo ne le za nas, ampak za cel svet. Ker je torej nemogoče, da bi postavili medsebojno razmerje držav po vojski na podlago rivalitete, zato preostaja samo še mednarodna organizacija, Zveza vseh kulturnih držav, oprta na pravo in na moralo, ki zagotavlja vsem svoboden razvoj.“
Kritje bankovcev z zlatom. Razmerje med izdanimi bankovci in zlatom, ki leži v državnih bankah kot kritje, je v zadnjem času postalo jako značilno [za gospodarsko stanje, ozir. za denarni promet posameznih držav. Po zadnjih poročilih je bilo stanje bankovcev in zlata ter razmerja med obema sledeče:
milijonov kron
bankovcev		zlata	v odst
Nemčija	15.700	3200	20%
Francija	29.600	6000	30 „
Anglija	1.500	1700	121 „
Švica	700	500	71 „
Avstro-Ogrska	23.000	300	i V3»
Rev. Amerika	200	3000	1500 „
V razmerju	z bankovci,	ki so v	prometu,
imajo največ zlata banke v Zedinjenih državah Severne Amerike, in sicer 1500 odst., najmanj pa Avstrija, samo 1 Vs odst. Kako je mogoče, da zadostuje samo 200 milijonov bankovcev za oni velikanski promet, ki ga ima Severna Amerika? Tam se ne plačuje skoro nič z denarjem, ampak samo s čeki. Vozni listek na postaji, obleko v prodajalni, hišno najemnino itd., vse to plačujejo Američani s čeki; samo za najmanjše izdatke rabijo denar, in sicer večinoma zlato; zato je treba neznatne množine bankovcev.
Cene žlahtnih kovin. V zadnji seji generalnega sveta Avstroogrske banke je sporočil generalni tajnik, da je zaznamovati zadnji čas v takoimenovanem kavarniškem prometu hitro dviganje cen žlahtnih kovin. 26. avgusta je stal 1 g zlata 19 K 60 vin., 27. avgusta že 20 K 70 vin., srebro notira kilogram 570 K. Grozovito pa se je podražila platina, ki jo plačujejo po 50 K g.
Za podporo svojcev v sovražnem in nevtralnem inozemstvu zadržanih avstrijskih državljanov je ministrstvo za notranje zadeve v sporazumu* s finančnim ministrstvom na novo določilo termine, od katerih začenši se prizna podpora kakor sledi: 1. Za rodbine avstrijskih državljanov, ki bivajo v sovražnih ali nevtralnih državah v Ameriki od 7. decembra 1917; 2. za rodbine onih, ki so pridržani v drugih sovražnih deželah od 1. avgusta 1917; v obeh slučajih pa samo tedaj, če je bila prošnja vložena do 15. avgusta 1918. Na vse druge šele po 15. avgustu 1918 vložene prošnje, se podpora dovoli brez razlike šele od dneva, ko je bila prošnja vložena.
Protestni shod avstrijskih hišnih posestnikov. Osrednja zveza društva hišnih posestnikov avstrijskih na Dunaju priredi v nedeljo, dne 1. septembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v srednji dunajski koncertni dvorani. III. okraj, Lothringerstraße 20 protestni shod avstrijskih hišnih posestnikov. Na shodu se bode razpravljalo in sklepalo o oddaji kovinskih vratnih kljuk in o nameravani novi postavi v varstvo najemnikov. Na tem shodu bode po svojem predsedništvu zastopano tudi prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.
Razpis ustanove. Razpisana je ustanova H. Ničmanova, letnih 120 K, za ubogo, pošteno meščansko vdovo mestne župnije sv. Jakoba v Ljubljani. Prošnje do 30. septembra na deželno vlado.
Posnemanja vredno. Češki tvorničarji so sklenili, da bodo iz svojega plačevali svojini delavcem povišek krušnih in močnih cen.
Nobelova nagrada za 1. 1918. je določena na 138.197 kron.
Svetinja za ranjence je iz sive kovine z motno površino, okrogla in meri v premeru 3’8 cm. Sprednja stran je okrašena s podobo ustanovitelja, ki je obrobljena z lovorjevim vencem in opisom „Carolus“. Zadnja stran nosi besede: „Laeso Militi“ (t. j. „Ranjenemu vojaku“ in letnico MCMXVIII. (1918.) Svetinjo je nositi na levi strani prsi i- s. na trioglato zvitem, 39 mm širokem temnozelenem traku, ki ima 5 mm širok krvavordeč rob.
Za oproščenje državnih uradnikov. Kakor poroča „Zeit“, se govori v uradniških krogih, da je predlagala vlada vojni upravi, naj oprosti vse častnike in gažiste v zaledju, ki so državni uradniki. Te naj bi nadomestili invalidni častniki.
Abiturijentski tečaj za invalidne častnike. Kuratorij dunajske trgovske akademije je ustanovil za invalidne častnike in častniške aspirante na enoletnem abiturijentskem tečaju na Dunaju zopet 50 prostih mest za šolsko leto 1918—19. Kurz se začne 3. oktobra in konča 30. junija 1919.
Odlikovanje. Tretjič odlikovan je bil nadporočnik v rezervi, profesor Anton Sušnik. Dobil je zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje. — Cesar je podelil dr. Juliju Murglu, črnov. zdravniku v garniz. bolnici v Mostaru, zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje za njegovo izvrstno in vestno izvrševanje službenih dolžnosti — Kot priznanje za odlično službovanje pred sovražnikom je cesar podelil učiteljici Mariji Saksida v Gorici srebrni križec s krono za zasluge na traku hrabrostne svetinje.
Omejitev porabe rotacijskega papirja za časopise meseca septembra odreja te dni izišla naredba trgov, ministrstva.
Dijak — mecen. V četrtek je umrl v Kranju absolvirani jurist in hišni posestnik Fr. Steinbauer v 31. letu svoje starosti. V svoji oporoki je volil pretežni del svojega premoženja, t.(’j. 10.000 K, Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani.
Novi štacljski poveljnik v Trstu. Dosedanji poveljnik križarke „Soida“, linijski ladijski poročnik Ferdinand vitez pl. Purška, je imenovan za vojaškega štacijskega poveljnika v Trstu.
Počitniška kolonija v Herpelju odpošlje 21. sept. prvo skupino tržaških otrok nazaj v Trst, druga skupina (deklice) pa odide 2. sept. na počitniško kolonijo v Herpelje.
Realna gimnazija v Trstu. Tržaški namestnik je svoječasno odposlanstvu tržaških slovenskih staršev, ki se je oglasilo pri njem zaradi slovenskega srednješolskega pouka v Trstu, kar naj-slovesneje obljubil, da tudi v slučaju, če se s prihodnjim šolskim letom slovenska gimnazija in slovensko učiteljišče zopet otvorita v Gorici, ostanejo zaposlovalni tečaji v Trstu. Zaposlovalni tečaji goriške slovenske gimnazije v Trstu sb dospeli do tretjega razreda, kjer nastopa bistvena razlika v učnem načrtu med realno in humanistično gimnazijo. Treba se je torej sedaj definitivno odločiti in odločitev ne more biti drugačna kakor realna gimnazija.
Cenejši kruh za revne sloje na Štajerskem. Urad za dež. gospodarstvo na Štajerskem obvešča, da je nedavno namenil prehranjevalni urad znesek 2,900.000 K, -i. s. od 1. septembra dalje za dobo enega jeta, za cenejši kruh najrevnejšim slojem.
Občina podražuje cene. Ptujski magistrat kupuje iz Hrvaškega vtihotapljeni fižol ter ga po neznosnih cenah naprej prodaja. Čuje se, da zasluži pri vagonu po 15.000 K. Namestnija se pa niti ne zmezi, da bi to početje ustavila.
Veliko sirotlšče in vzgajališče na Ptuju. Mesto Ptuj je sporazumno z dunajsko občino sklenilo sezidati v Ptuju veliko sirotišnico in vzgajališče za otroke padlih Štajercev, kjer pa bo dobilo zavetišče in vzgojo tudi 100 dunajskih otrok. Stavba bo stala več milijonov, a zadolžena ptujska občina dobi vedno denar za kak nov zavod, kjer bo ponemčevala slovensko deco.
Krompir s ptujskega polja. Vojaška uprava v Ptuju je nakupila zgodnjega krompirja za vojaško oskrbo. Ko so to zvedeli še drugi kmetje, so prišli trumoma k častniku in ga prosili, naj kupi tudi od njih krompir. Neki tamošnji kupče-valec z deželnimi pridelki je rekel, da more preskrbeti tekom treh dni iz ptujskega okraja najmanj 50 vagonov zgodnjega krompirja, pada ga ne sme pokupiti. Kmetje raditega ker niso mogli prodati svojega krompirja, so ga pokrmili živini, veliko se ga je pokvarilo, ker zgodnji krompir ne čaka dolgo in poleg tega niso dobili sosednji kraji nič krompirja. Vsekako ta slučaj kaže, da je krompirja dovolj in da naši uradniki niso zmožni, prijeti stvar na pravem mestu in ob pravem času ter tako pripraviti krompir na mestne trge.
Tatvine osumljen. Slovenjebistriška žendar-merija je prijela in zaprla, železniškega delavca Matijo Rupa na Pragerskem, ker leti nanj sum, da je ukradel soprogi železniškega adjunkta Schulza draguljev za več tisoč kron.
Oskrba tujcev ob Vrbskem jezeru. Okr. glavarstvo v Celovcu je pod kaznijo prepovedalo gostilničajem v občinah Poreče, Kriva vas, Otok in Št. Martin na Dholici oskrbovati dosedanje tujce, ki ne spadajo pod občinsko aprovizacijo, čez 10. september. Nanovo došli tujci, ki nimajo pravice do oskrbe, ne smejo dobivati hrane v teh gostilnah dalj kot tri dni. Ta prepoved velja tudi če oddajo tujci sami živila, dobljena od drugod.
Vožnja parnikov po Vrbskem jezeru se radi pomanjkanja premoga s 1. septembrom ustavi.
Graščina v Vrbi ob Jezeru. Občina Vrba ob Jezeru je sklenila prodati graščino, ki je last občine, neki družbi za 770.0CK) K pod najugodnejšimi pogoji. Občinski odbor je prodajo soglasno odobril in vsi davkoplačevalci so jo kar najbolj pozdravili. Koroški deželni odbor pa noče odobriti te za oačino tako ugodne prodaje, in sicer iz nacionalnih razlogov in hoče spraviti posest proti občinskemu sklepu v roke rfekemu kupcu, ki daje za graščino celo 50.000 K manj, a stoji bliže deželnemu odboru. Zdaj se agitira med občinskimi odborniki, da pod nobenim pogojem ne dovolijo take prodaje, ker bi morala vzbuditi ogorčenje davkoplačevalcev, tem bolj, ker se je bati, da bo kupec, ki^ ga protežira deželni odbor, priredil krasno graščino za svojo gospodo in tako odtegnil tujskemu prometu, kar bi tudi bila znatna in trajna gospodarska škoda imenovanega kraja.
Drobiž.
Priprave za državni zbor.
Dunaj, 30. avgusta. Pri pogajanjih ministrskega predsednika z voditelji strank še manjka konferenc s Čehi, Jugoslovani in Poljaki. Od češkega tiska razširjena vest, kakor bi bil Klofač odklonil pogajanja ni resnična. Kot začasno po-slujoči načelnik svaza je bil Klofač povabljen, a je izjavil, da se ne smatra kompetentnim, pogajati se, dokler mu niso znani nazori tovarišev. Predsedstvo Češkega svaza se že te dni sestane, da se razgovori. Kedaj pojdejo k Hussareku Čehi, Jugoslovani in Poljaki še ni izvestno.
Min. pred. poziva poslance, da naj najprej opravijo zasedanje finančnega odseka, ker treba kriti 1900 milijonpv primankljaja.
Vlada z min. predsednikom vred bi rada, da bi zbornica ostala zbrana z ozirom na zunanji položaj in na finančno vprašanje države. Seveda stoji v prvi vrsti rešenje davkov. Glede zasedanja delegacij še ni nič gotovega.
Ukrajincem je izjavil baroft Hussarek, da glede delitve Galicije Poljakom ni dal besede. Zato se ne ve, kako stališče zavzemo Ukrajinci. Stališče Čehov in Jugoslovanov je absolutno zanikujoče. Za barona Hussareka, so morda nemške meščanske stranke, P$}aki, Ukrajinci, Romuni in
neke male skupine. Nemški socijalisti pač niso proti proračunu, a davkov gotovo ne dovole.
V septembru se posvetuje finančni odsek, nato sledi morda kratko zasedanje, da poslanci zaslišijo poročilo o miru v Brestu in Bukareštu in o zunanjem položaju.^
Čehi in baron Hussarek.
Praga, 30. avgusta. Min. pred. Hussarek je telegrafski povabil namestnika načelnika Češkega svaza posl. Klofača na razgovor. Poslanec Klofač pa mu je pismeno odgovoril, da ne more ustreči vabilu, ker sjj sme za Čehe pogajati samo celo predsedstvo Češkega svaza. Pa tudi sicer je še vprašanje, če bi Cehi po ustanovitvi okrožnega sodišča v Trutnovem sploh hoteli razpravljati.
Cehi proti ministru Horbačevskemu.
Praga, 30. avgusta. S češke strani šo začeli proti ministru prof. Horbačevskemu pravcato gonjo. Horbačevski se je odrekel članstvu češke akademije znanosti.
Banska kriza.
Zagreb, 30. avgusta. Tu vlada danes mnenje, da ban prav kmalu odstopi. Ban je v nedeljo odpotoval na Reko. Računajo, da postane ban sedajni minister za Hrvatsko.
Avstroogrska in Ukrajina.
Dunaj, 30. avgusta. Vesti o nekem tržnem dogovoru med Avstroogrsko in Ukrajino, ki so se pojavile v inozemskih listih in na to opirajoča se izvajanja niso resnična, ampak so le samovoljne tendencijozne kombinacije.
Romunija o miru.
Jassy, 29. avgusta. Na vprašanje poslanca Sescioranu, ki ga je stavil ministru Arionu glede vzroka, za kaj se je zakasnila izmena ratifikacijskih listin, je ta odgovoril, da za to, ker romunski parlament še ni sklenil zakonov, ki so v zvezi z mirovnim dogovorom. Glede rekvizicij je dejal, da ima zagotovilo, da se ne bodo vršile, če niso v zvezi z dogovorom.
Rusija dolguje Nemčiji 6 milijard.
Berolin, 30. avgusta- Po določilih nemško-ruskega finančnega dogovora bi se naj uredile medsebojne finančne obveznosti s pavšalnimi zneski. Po obračunu bi morala Rusija plačati Nemčiji še šest milijard mark. Eno milijardo tega zneska bi najbrže prevzela Ukrajina in Finska.
*
Caillaux.
Curih, 30. avgusta. „Le Populaire" poroča, da je stanje Caillauxa, ki boluje za zvapnjenjem arterij, ni neopasno. Vlada pa vendar noče z njim ravnati, kakor s političjiim obdolžencem in mu olajšati položaj. Socialistovski tisk trdi, da ga hočejo na tihem ugonobiti.
Mehika in Združene države.
Washington, 30. avgusta. Iz Nogales v Arizoni javljajo: Dasi ima vladati premirje so"vendar začeli Mehikanci streljati preko meje. Ameriški general Cabel je javil Mehikancem, da prekorači s svojimi četami mejo, če ne bo konca streljanju.
Sedanje jezikovne razmere v Ameriki.
Stockholm, 29. „ Aftonbladet“ opozarja na odločbo guvernerja Hardinga v državi Jova. ki jasno obsvetljuje sedanje razmere v Zedinjenih državah. Oficijelni državni jezik v Zedinjenih državah in v državi Jova je angleški. Pravica prostega govora je po zveznih in državnih zakonih zajamčena; toda to ne nudi pravice posluževati se jezika kake tuje države. Radi tega veljajo od sedaj naprej med vojno sledeče določbe: 1. Angleščina je edini učni jeztk v javnih, zasebnih in drugih šolah; 2. razgovarjati se sme na javnih prostorih, na železnici in po telefonu le v angleškem jeziku; 3. vsf javni govori se morajo govoriti v angleškem jeziku; 4. oni, ki ne znajo in ne razumejo angleško, morajo svoje verske pobožnosti opravljati doma. Razglas pristavlja, da s tem ni omejena ustavna svoboda govora prebivalstva. — Seveda je ta odredba naperjena proti Nemcem
Torpedirani transporti.
Berolin, 30. avgusta. Londonski zaupnik „B. Z. am Mittag“ javlja, da sta bila 12. in 13. avgusta torpedirana dva ameriška transportna parnika. Pri tem je našlo smrt v prvem slučaju 264, v drugem pa 619 ljudij.
Ponesrečena zračna ladja.
Rim, 30. avgusta. Agenzia Stefani javlja, da se zračna ladja „AJ“, ki je bila 16. avgusta odšla s posebnim naročilom na južno jadransko morje, ni več vrnila.
Boji v Sibiriji.
Vladivostok, 29. avgusta. (Reuter.) Ob Usu-riju sovražnik močno napada Vse čete aliirane -armade se udeležujejo bojev. Nekako 300 sovražnikov smo pobili. Japonci nosijo večji del bremen. Zaplenili smo dva oklopna voza in nekaj topov.
*
Ogrska živinoreja.
Budimpešta, 30. avg. Ministrstvo je odredilo za varstvo živinoreje, da se ne sme več klati toliko živine.
Pogon na Žide.
Budimpešta, 30. avgusta, Včeraj je policija zopet priredila pogon v židovskih okrajih. Pri Galičanih, Židovih iz Poljske in pri Palestincih je našla neznosne sanitarne razmere. V sobi kakor je kabina za kopati je stanovalo na primer 8 oseb. Povsod je bilo skritih mnogo živil, moke, sladkorja in kave. Pri nekem rabinu so odkrili skladišče fotografskih sprav.
Nesreča na železnici.
Sterzing, 30. avgusta. Tu sta se trčila dva vlaka, kojih eden, tovorni vlak, je štel 44 vagonov. Trije vozovi so popolnoma razbiti. Dve osebi ste mrtvi, dve težko poškovani in pet lahko.
Omejitev pridelovanja spirltuoz.
Sarajevo, 30. avgusta. Bosanska vlada izda naredbo ki omeji kuhanje slivovice in izdelavanje mošta. Sploh bo izdelovanje vseh spirituoznih pijač znatno omejeno.
Bolniki z malarijo v Opatiji.
Budimpešta, 30. avgusta. Vojno min. namerava ustanoviti v Opatiji bolnišnico za bolne na malariji.	\
Požar v Carigradu.
Carigrad, 30. avgusta. V predmestju Zeirek je buknil požar, ki je upepelil nad 500 hiš,
Širom sveta.
Vsi rudarji zboleli. Kakor poroča praški „Večernik“ se je vseh 2300 rudarjev pribramskega državnega rudokopa „upililo marod“. 60 odstotkov delavcev je spoznal zdravniški pregled za delanezmožne radi nezadostne hrane. Bolniška blagajna je morala izplačati vsoto, kakor še nikoli. Šele pretekli teden so dobili delavci na svoje močne in krušne nakaznice 90 dkg. črne moke po zvišani ceni, med temi je bilo 70 dkg. strohnele plesnive moke, dasi so imeli obljubljeno boljše blago.
O „tankih“. Na francoskem bojišču igrajo sedaj veliko, nekateri celo trde, da odločilno vlogo — tanki. Kaj je tank? Tank je mala pre-^ mična trdnjava, ki nudi napredujoči pehoti močno zaščito. Ta trdnjava si povsod krči pot, ruši zapreke in daje pehoti oddihljaje. 44emci imajo sicer tudi oklopne vozove, ali to niso tanki; to se pravi: služijo v svrho komunikacije, dočim so tanki sredstva za osvajanje in rušenje zaprek. Mnogokomu oznaka tank ni prav jasna. Marsikdo misli, da ime oklopnega bojnega voza — tank — ki ga uporabljajo Angleži in Francozi, pomeni tank = reservoir = shramba, a temu ni tako. Oklopna vozila se imenujejo po konstruktorju goseničastih verig, s katerimi se vozilo premika. Izumil jih je inženir Thomas Tank Burral, ravnatelj tvornice v Norfolku na Angleškem-
Osem kmetskih dvorov pogorelo. V Pin-zalu v Judikarijah je izbruhnil požar, ki se je vsled ugodnih vetrov hitro razširil in v kratkem času upepelil 8 pristav. 118 oseb je brez strehe, škode pa je 180.000 kron.
Preganjanja ogrskih Slovakov. Češki listi poročajo, da so zaprli voditelja ogrskih Slovakov, dr. Vavra Šrobarja na ukaz ogrskega notranjega ministrstva. Dr. Šrobar, po poklicu zdravnik v Ružomperku, je bil interniran v Segledu, ker se je bil udeležil demonstracij povodom praških gledališčnih slavnosti. „Moravska Orlica“ pripominja k temu. da je to prvi znak, kako hoče preprečiti ogrska vlada s strahovanjem, da bi se razširila češkošlovaška ideja ravno v času, ko so Slovaki podali pri Sv. Miklošu skupno svečano in obvezno izjavo za to idejo.
Alemanske izkopine. Na strelišču Brugg v Švici so pri zgradbi ceste zadeli na star grob, v katerem je bilo okostje in kratek enorezen meč ter drobci železa. Znanstvena preiskava je dognala, da je grob alemanskega izvora in meč takozvani skramasaks.
Petrolej na Nizozemsko. Med avstrijsko in nizozemsko vlado je bila sklenjena zadnje dni pogodba glede dobave izredne množine petroleja za Nizozemsko.
Angleške izgube. V Londonu je govoril v pisarni „Timesa“ lord Nordcliffe in izjavil, da je izgubila v tej vojski Anglija sama že 900.000 mrtvih vojakov.
Zaboj srebra. Pri železniškem ravnateljstvu v Aradu je shranjen zaboj, ki vsebuje za 100.000 kron srebra. Zaboj so našli za časa vpada Romunov na železniški progi proti Velikem Vara-dinu. Lastnik se dosedaj še ni oglasil.
Oderuhu zaplenili 50 metrskih stotov blaga. V Pragi so zaplenili nekemu špediterju 50 metrskih stotov še predvojnega blaga. Proti oderuhu je uvedena .kazenska preiskava,
Dalmatinci v Slavoniji. Poročajo, da se selijo Dalmatinci, zlasti iz Drniše okolice, v Slavonijo; doslej se je izselila polovica prebivalstva s Petrovega polja. Vzrok ni samo skrajno slaba aprovizacija, ampak ljudstvo ne more več vzdržati v sredini samega kamna.
Pomanjkanje univerzitetnih docentov. Iz akademičnih krogov izvemo, da je na dunajski univerzi 16 praznih profesorskih stolic, in sicer največ na medicinski fakulteti.
Kip Petra velikega kot sredstvo za izmeno. Neki finski list poroča, da nameravajo drobce kipa Petra Velikega, ki je bil nedavno razrušen, zamenjati v Nemčijo za živila. Kip tehta baje 3000 pudov ali okrog 47.000 kg.
Oderuštvo z živili na Ogrskem. Listi so izvedeli od ogrskega notranjega ministrstva, da je bilo v 1. 1917. na Ogrskem naznanjeno 800 tisoč oseb radi navijanja cen za živila. Komaj 10 odst. obsojenih se je pritožilo na višje in-štance, med tem ko je bilo ostalih 720 000 obsojenih s kaznimi zadovoljno. Že niso bile velike.
Finsko maslo Izvažajo v Nemčijo. Po „Arb. Ztg.“ je dospelo v Lübeck že 200.000 liber masla. Vse slabe posledice miru v Brest-Litovskem jemljemo, kakor pravi „Arb.Ztg.“ skupno z Nemčijo na svoj hrbet, toda finsko surovo maslo si pušča Nemčija sama.
Kako so prišli kaznjenci do živil. Okrajni glavar v Vađovicah na Gališkem je pozval prebivalstvo, naj prinese živil za kaznjence, ker jih bi moral sicer izpustiti. Poziv je uspel. Vznemirjeni ljudje tega gališkega okraja so poslali vseh mogočih živil iz strahu pred kaznjenci, ker je tamkaj že itak preveč vlomov in tatvin. Tako je moral okrajni glavar opustiti svojo namero.
Poštni privilegiji nemških knezov. Med mnogimi drugimi privilegiji imajo nemške knežje rodbine tudi pravico, da se v obsežni meri in brezplačno poslužujejo državnih poštnih naprav, zlasti da je njihova korespondenca poštnine prosta. Kakor poročajo sedaj berlinski listi, pripravlja vlada zakonsko predlogo, ki bo te predpravice odpravila. Zvezni svet je zakonski načrt že odobril. Finančniki si obetajo lep finančni uspeh, ker bo prizadetih zelo veliko število knežjih rodbin.