NOVA KNJIGA 0 STIČNI
Prijatelj cistercijanov
Preteklo leto v avgustu smo ;istercijanski menihi v Stični slovesno zaključili triletno praznično obdobje, ki smo ga praznovali v počastitev 900-let-nice rojstva našega največjega iuhovnega očeta, sv. Bemarda iz Clairvauxa.
Nekako vzporedno z zaključ-nimi slovesnostmi je bila pred-stavljena na slovenskem kryiž-nem trgu tudi zelo zanimiva knjiga dr. Marijana Zadnikaija STIČNA.
V tem triletnem obdobju so se v samostanu zvrstile števil-ne versko-kulturne prireditve, ki so bile dobro obiskane in so zelo odmevale v širšem sloven-skem kulturnem prostoru.
Dr. Marijan Zadnikar, ta plo-doviti slovenski umetnostni sgodovinar, je strokovnim kro-jom in sploh širši javnosti zelo poznana osebnost po svojih številnih knjigah s področja ¦lmetnostne zgodovine, njene-ga razvoja in zlasti spomeni-ško-arhitekturne ustvarjalno-sti na Slovenskem. Poznamo ga kot najboljšega poznavalca slovenske romanske umetno->ti. Svoja spoznanja je izdal t obsežni knjigi Romanska jmetnost (1970), še zlasti spe-:ializirana pa je knjiga iz leta 1982 z naslovom Romanika / Sloveniji. Ostale vidnejše ijegove knjige so: Po starih ioroških cerkvah (1984), Lepo-:e slovenskih cerkva (1985), Hrastovlje (1989), Slovenska inamenja (1990). Mimogrede, iaj še omenim, da je avtor več >trokovnih knjig in znanstve-lih razprav ter člankov. Nekaj ¦VJegovega tovrstnega ustvarja-ija je celo prevedeno v tuje ezike, zlasti v nemščino in an-'leščino.
Gospoda Zadnikaija pa še arav posebno poznamo in ce-nimo slovenski cistercijani, saj e največji del svojih življenj-skih in strokovno-ustvaijalnih sil posvetil prav raziskavam našega samostana. Svoje moči ie štirideset let nepretrgoma posvečal raziskavam roman-ske arhitekture v Stični, torej tistemu delu umetnostnozgo-iovinskega sloga (obdobja), ki je bil najmary raziskan in znan
ter spričo velike časovne od-maknjenosti tudi najbolj zane-marjen in zabrisan.
Dr. Marijan Zadnikar je ves čas skrbno zbiral podatke in še sam s svojim strokovnim zna-njem ter pristopom nenehno izčrpno dopolnjeval vedenje o cistercijanski opatiji in nje-nem življenju ter razvoju. Da pa ne bi ostalo zgolj pri tem, je svoja dognanja redno publiciv ral v različnih kryigah. Pred to knjigo so do sedaj izšle tri knji-ge, ki obravnavajo izključno cistercijansko opatijo v Stični: Stična v romanski dobi (1957), Stična in zgodnja arhitektura cistercijanov (1977) ter Križni hodnik pripoveduje iz leta 1988.
Pravi podvig in sploh red-kost je, da je vodnik napisan v šestih jezikih (v slovenščini, hrvaščini, nemščini, anglešči-ni, v italijanščini in francošči-ni). Slednje samo še potijuje dejstvo, da Stično obiskuje vedno več tujih turistov in ro-maijev, saj je naš samostan pravi cvet francoskega umet-nostnega načina na slovenskih tleh in sploh v celi paleti to-vrstnih samostanov na svetu. Stiški opat dr. Anton Nadrah v spremni besedi k zadnji Zad-nikarjevi krgigi razmišlja: »On je ime Stične ponesel v svet evropske umetnostnozgodo-vinske znanosti, ko je roman-sko stiško baziliko označil ne le za najpomembnejšo roman-sko cerkev na Slovenskem, temveč tudi za ključni evrop-ski spomenik zgodnje arhitek-ture cistercijanov.«
Zaradi tega se mu stiški me-nihi na tem mestu iz vsega srca zahvaljujemo in mu žeiimo, da bi še naprej prihajal med nas tako veder in ustvaijalen, kot je bil do sedaj.
MONOGRAFIJA
V svoji najnovejši knjigi STIČNA je dr. Zadnikar zbral in objavil nove rezultate razi-skav o romanski Stični, do ka-terih se je dokopal v zadnjem času, ko je s pozornostjo »ho-dil« od stavbe do stavbe. Knji-ga vsebiye veliko ustvaijalne-ga mišljenja ter na trenutke is-krive pripombe in sploh avtor-jeve »literarne bisere osebno doživete Stične«, ki so izraz njegove velike naklonjenosti in še večjega navdušenja nad temi prelepimi samostanskimi zgradbami. Avtor je zaobsegel snov v osem poglavij, od kate-rih sta dve vidnejše zastopani. V poglavju Romanska Stična postopno in temeljito razkriva prvotno podobo najstarejših delov samostana. Le-ti so: sa-mostanska bazilika, križni hodnik kot središčni del, vhodna kapela sv. Pavla in iz-kopani temelji porušene cerk-ve sv. Katarine. Vsega pa o pr-votni Stični ne bomo nikoli ve-deli, se upa pisec javno prizna-ti in skrivnostno dostavi: »Morda je prav zato še toliko zanimivejša in nas vedno zno-va priteguje in vabi v upanju, da nam bo spet kaj novega raz-krila o svoji častitljivi prete-klosti.« Pod naslovom Stična danes pa je zbral vedenje o vseh ostalih delih samostana, ki so mlajšega nastanka, ter jasno opisal nove stavbarske in umetnostne posege v prvot-no romansko arhitekturo.
Na samem začetku knjige se naš jubilant prisrčno spominja svoje mladosti in prvega sreča-nja s Stično. Najprej mu je oče pripovedoval o stiškem klo-štru. Prvič ga je osebno doži-vel, ko se je kot mlad študent odzval vabilu na obisk. Spomi-nja se, kar preveč različnih vti-sov se je nabralo...
Znanstveno se je srečal s Stično že leta 1950, ko je s skupino mladih raziskoval-
cev izvedel prve teme\jite razi-skave.
V naslednjih dveh poglavjih je okvirno predstavljena zgo-dovina cistercijanskega reda in stiška zgodovina.
Bilo bi škoda, če bi ostal zgolj pri opisu arhitekture, za-to je avtor napisal kar obsež-nejše poglavje o samostanskih umetninah. Spregledati ni mo-gel niti slikovitega naravnega prostora, v katerega se neloč-Ijivo vključuje sam samostan s svojimi ostalimi sakralnimi zidavami lzven obzidja. V zvezi s tem je v knjigi zavzet avtor-jev kritični odnos do »urinje-nih« novograderu, ki so se v zadnjih desetletjih urinile v neposredno bližino samosta-na in tako kazijo naravno po-dobo tega izjemnega kulturno-zgodovinskega koščka naše Slovenije.
RAZUMLJIVNAČIN
Nenazadnje velja omeniti, da je monografija STIČNA napi-sana na prikupen ter poljudno-znanstveno objektiven način.
Po strokovni plali je to dokaj zahtevno delo, ki od ustvarjal-ca zahteva dokajšnjo mero iz-kušenosti in natančnosti.
Avtor se zaveda nerazumlji-vosti in togosti tovrstnih znan-stvenih del, zato pa uporablja zelo tekoč in sklenjen način pi-sanja, ki ga popestri s svojo duhovitostjo.
Avtorjeva trditev, da je še ve-liko nerazkritega, je vseskozi prisotna. Nova vprašanja in pomisleke avtor sam nakazuje in jih z velikodušnim optimiz-mom prepušča v obravnavo prihodnjim rodovom. Dr. Zad-nikar je svojo knjigo opremil tudi z najrazličnejšimi načrti in skicami, ki ustvarjajo bralcu popolnejšo podobo ter pojas-njujejo in dopolnjujejo stro-kovno vrednost napisanega.
Knjiga STIČNA je izjemna še zaradi nečesa, namreč ing. Maijan Smerke je posnel ču-dovite barvne fotografije, ki kar zapeljivo pritegnejo zveda-ve bralčeve oči.
Knjiga vsebuje 274 strani, ki so vezane v trde platnice, ter 134 barvnih fotografij.
Zaradi svoje izjemnosti tako literarno-umetniške kot stro-kovno-znanstvene je monogra-fija zelo prijetno in kvalitetno čtivo, ki ga lahko, brez sramu, podarite svojim bližnjim ob različnih priložnostih.
S tem izjemnim kulturnim dogodkom smo se hoteli slo-venski cistercijani ponovno oddolžiti spominu sv. Bernar-da ter celotnemu redu in še zla-sti našim predhodnim duhov-nim sobratom, ki so v vseh teh stoletjih marljivo obdelovali duhovno polje slovenskega na-roda.
FR. BAZILIJ