24991 9 / ' RAJ DELAJO NAŠ t «£> PAPEŽ Pllž K.? INO BOŠ ZVEDEL! it NATISNI«- JO AN LEON. 1848 , 24991 9 * Marko ino Tomaž Vomaž. Srečo dobro, preljubi moj Marko *). Kaj še kaj per vas začnete? Marko. Bog te sprinti, moj Tomaž. Kaj nam pa ti dobriga prineseš? Tomaž. Oh, kaj bi sromak dobriga vedel! Toljko me serce boli, de ti ne morem dopovedali. Ne morem spali, ne delati; clo moliti mi večne da, željel sim tebi svojo žalost potožiti; če mi ti kamena ne odvališ, ki mi na serci leži, tako ne vem kaj bo. Ti si visoke šole obhodil, znaš nemško besedo, si kaj po sveti poskusil, bereš nemške ino slovenske novice (cajtingc); lehko zveš, kako se po sveti godi. Ali kaj čuješ, kaj naš sveti oče papež Piuz IX. de¬ lajo? Marko. Kaj si pa ti cul? Tomaž . Une dni je prinesil neki bradat neme nekih bukvic v našo vas, ino jih je ljudem, ki nemško bero, po¬ nujal. V taberni jih je preteklo nedelo naš kovač, ki nem¬ ško zna, pivcain razlagal. Ravno sim tudi jaz per poliči vina sedel, ino moral reči slišati, de so mi lasji po konci vstajali. Bral je, de so papež nar veči goljuf ino hinavc, kakor vsi drugi od nekdaj , de se raormo papeža ločiti, ino si svojiga nemškiga papeža izvoliti, de se morjo naši du¬ hovniki oženiti. Pa še več takih gerdih besedi je iz tistih capunk (capaslih bukvic) čvekal, katerih zinili meje sram. Pivcov eni so se smejali, drugi so godcrnjaii; vidci sim pa tudi, de se je etiokaterim dobro zdelo kaj taciga slišati. Nisim mogel dočakati, de bi svoje vino popil. Plačam ino ves pobit k domu grem. Na večer je pa že moj hlapec '*). Marko je bil svoje dni vojšak, po tem učitel v poglavit¬ nim mesti v neki Akademiji; na svoje stare dni si je na deieli čedno selo kupil, kmetov prijate!. 4 tudi pcr večerji deklam pripovedal, kako se bojo zdaj du¬ hovniki zeniti. Dekle so jele hudobvati, rekoč, de ne grejo več h spovedi, ako bo taka. Moja jih je kregala iuo svarila, naj kaj taciga ne verjamejo. Hlapec je pa terdil, de je vse to natisueno (drukano) brati, ino bo le ^resnica. Jaz od ža¬ losti nisim mogel besede pregovoriti. Zena me je nagovar¬ jala, naj grem g. fajmoštra vprašat. Alj ti povem, de sko¬ raj duhovskim pastirjam tudi ne upam. Saj pravijo, de jim ni več verjeti, Ino na Jurjevo sim clo slišal na semnji go¬ voriti, de so se papež oženili, de grejo z vojskoj nad našiga svetliga cesarja, de dajajo Laharn svete križce, ki se nad Avstrijane (Estrajharje) vzdignejo. Pripovedvali so, de vsakima popolnama odpustke obetajo, ki na vojski zoper Nemške divjake (tako Lahi Estrajharje imenujejo) vmerje, ino de Laški, mašniki take v spovednici ne odvežejo, ki se nad naše ne vzdignejo. Očitno so možaki papeža ino farje kleli; tudi matere, ki imajo sine na vojski, so se grozile, de me je bilo strah. Bog bodi z nami! sim djal; po tim takim nam clo ob vero gre, če se ni vec na papeža, ne na du- hovsko gosposko zanesti; deželsko že clo kaj ne obrajtajo, kakor sam čuješ. Marko. Res je žalostna po sveti, moj Tomaž; pa ne za to, kakor bi se kaj taciga godilo, kar pripoveduješ, teiuuč zato, de hudobni ljudje, br#z vere ino Boga, toljko laži govorijo ino pišejo, pametni ljudje, clo kristjani, jim pa toljko radi, ino pa tako hitro verjamejo, ter svoje misli po vsakim vetri obračajo, Ali si kaj slišal, kako so ravno ti ljudje našiga sve- tiga Očeta Pija od kraja hvalili, ino do nebes povzdigvali, de so jetnikam ječe odperli, jim odpustili ino skuz to mnogo zakonsko ženo z možam, stariše z sinam, prijatle z prijatlam oveselili? Si kaj slišal iz kancelna brati, kako so sveto leto vsim^vernim oznanili, naj bi se ljudstvo z Bogam spravilo? Cul si tudi kako so se za vboge verne Irce ponesli, ino naročili molitve, naj bi se Bog potolo- žil, iuo nam vsim prizanesil šibe, ki smo jih po^svojih grehih zaslužili, ino se nam že kažejo? Ali ne priča tako djauje, de dober Bog svoje svete cerkve še ni zapustil, ampak ji poslal viduiga poglavarja Pija IX., ki so vredni, na pervim stoli svetiga Petra sedeti, ino se imenovati v sveti OČe vsih pravovernih. Pa ne samo katoličani, tudi krivoverni kralji ino kralice jih veliko obrajtajo, iuo častijo lVjih milo iuo do- brovoljno serce. Cio Turski cesarje poslal svojga namest¬ nika, svetiga Očeta počastit iuo se z Njimi poprijazuit; kar še nikolj poprej ni slišati bilo. V starim iuo v novim sveti se Njih ime hvali, iz Amerike ino Azije pridejo imenitni poslanci jih slavno častit. Pa tudi Oni pošiljajo apostolske može, daleč v Zamorje za Svoje verne kristjane poskerbet ino sveto katolško vero razširat. Ali nisi v Ljublanskih Novicah bral, alj pa brati slišal, de so tudi bogoljuben duhova iz spodniga Kranjskiga g. Knoblahar med njimi, ktire so sv. Oče Piuz IX. med Zamorce dalne Afrike poslali? Tudi v sveto mesto .Jeruzalem so dali Patrijarha, ki bojo za kristjane skerbeli, kteri po dalnih jutrovih de¬ želah živijo, iuo že veliko sto let niso imeli svojga pa¬ stirja. Kaj mislis, Tomaž, de se bojo sveti Oče v enih tednih tak premenili, kakor jih lažniv svet sodi, ki jih po¬ prej ni mogel prehvaliti, zdaj pa ne ve, kako bi jih klel? Ali verjameš, de Oče vsili pravovernih na tim sveti po toljki ljubezni samo nas Avstrijane čertijo, ino nas pobiti želijo? Tomaž. Meni se samo težko zdi kaj taciga verjeti; pa nekaj mora vender bili resnice, ker je mojinu sosedu une dni sin Iz Laškiga pisal, de tudi papežovi bojaki po naših bijejo, de nosijo puntarski Lahi križce na persah, ter pravijo, de so jih papež blagoslovili jim, naj bojo v vojski srečni; de vsi popolnoma odpustke dobijo, ki nad Nemce grejo, med katire tudi nas štejejo. Marko. Res je taka res, pa ni od papeža, ampak od lažnivih puutarjev, ino hudobnih podpihvavcov. Piju se ravno taka godi, kakor se je tebi uno leto godila, ko ti je bil tvoj konj vtekel, ino si srdmak staro Marino povozil. Ali te ni serce bolelo, ko so te ljudje dolžili, de si ti tolj- ke nesreče kriv, ino te žlahta tožvala? Kaj si pa ti na vse to djal ? Tomaž. Jokal siin se od žalosti, ino pa pričal, de ne morem za to, kajti mi čversti konj^vjide, na kteriga sim se preveč zanesil, ino se mi ni več voditi, ne vder- žati dal. Pa ta ne zadeva Papeža? r Marko , Pa nam nedolžnost svetiga Očeta v pripodobi razodeva, ter nam kaže, de ni res, kar v posvetnih novi¬ cah od Njih hudiga beremo. Kaj pa morejo Papež zato, de Njihovi nepokorni , izdivjani bojvavci črcz našo mejo vha- jajo, ino se svojvoljno z ngšimi bijejo. ter nad miliga 6 cesarja na.šiga h rti jejo, kakor uuo leto tvoj obdivjaui konj ? Tomaž. Pokaj so pa sveti Oec Himskimu ljudstvu pre¬ veliko svojvoljo dali, de jih zdaj lastni ljudje no v bo gaj o ? Marko . 'Paka, preljubi moj! sc tudi per nas godi. Nehvaležni ljudje dobro z hudim povračujejo. Kakor hitro so se Piuz na svetiga Petra stol vsedli, niso le dunovski nar viši poglavar svete božje cerkve, ampak tudi deželski oblastnik papežovih deržav postali, ki se Iastine svetiga Petra zovejo. Bog jo Papežam te dežele dal, naj bi v svoji oblasti, nobrnimu kralju alj posvetnima poglavarju v obla¬ sti, božje kraltslvo na tim sveti ložej oskerbeli. Bilo je po¬ treba marskaj popraviti, krivice po Rimskim poravnati, ino podložnim težo polajšati. Tiga slavniga dela so se Piuz hi- tro lotili, kakor so jim drugi kralji ino poglavarji, tudi naš cesar svetvali. Veliko je bilo Rimcov po ječah , katiri so se poprej nad krivicami prehudo švarali, ino ljudstvo dražili, Piuz so jih rekli izpustiti, ker so jim pokoršiuo trrduo obljubili, Ali jim more kdo očitati vse te dobrote? — Vse jih je hvalilo ino do nebes povzdigvalo; clo Judje (jZidovi), ktirirn so tudi veliko milosti skazali, po jih za svojiga Mesija imeli. Ker pa hudobne ljudi dobrote ne po¬ boljšajo, ampak dobrote terdovralneži le v hudo obernejo, so tudi večidel ravno tisti hudobneži, ktire so Piuz popu¬ stili, ljudstvo podpihovali ino dražili, naj Papeža za vse to prosi, ino kar ne izprosi, naj posili. »Storili so, kakor hu¬ dobni otroci znajo, (je jim perst pokažeš, hočejo celo roko imeti; ino kedar tvojmu strahu odrastejo, delajo po svoji glavi. Hudovoljni šuutarji so po vsiliLažkih deželah mrežo razpeli, vse Lažke narode v svoje zanke zapletli, naj bi se vzdignili nad svoje deželske poglavarje, kralje ino ce¬ sarje, vsako oblast overgli ino sami svoji bili. Nar huji so jim Austrijani na poti; ino nar večjih certijo zato, ker so puntarske ljudi žetoljkobart v Strahe vzeli, ino njih pogla¬ varje pozaperli. Za to so vpili po vsih Laških krajah: Preč z Nemškimi divjaki! Bog živi Pija IN. Tomaž, Kako so pa Piuz kaj takiga dovolili? Za to ja bilo čuti, de so hotli Papeža poglavarja vsih Taljanskih dežel imeti. Marko, Zlo so blagiga Pija skušali, obetali dobro, ino hudo žugali, nevedni ljudje so jih (udi per nas dolžili; pa sveti Oce Piuz IX. so vsa še loljke skušnjave prema- * gali, ino pokazali de bo nedolžni, ino jih vlada (viža) sv. Duh* Bral sim, de je neki poglavar podpiharjev svetima Očetu iz Pariza pisal, naj rečejo vsim Italjanam na noge, ptuje kralje ino poglavarje iz Laških dežel z silo potisniti, vse Taljane združiti v eno kralestvo, kateriga glava naj hojo Piuz IX.; po tem bojo zlate čase imeli. Tomaž • Kaj so pa Piuz na to pismo odgovorili? Marko. Zaklicali so kardinale, svoje svetvavce, ino so očitno zavergli vse te ino take naplete hudovoljnih ljudi, rekoč, de kaj taciga le misliti jih žali. Za to odseko so Dunajčani Pija očitno v novicah pohvalili. Ker pa draživci niso z dobrim kaj opravili, so jim jeli hudo žugati, de jih bojo Lahi zavergli, jih zapustili; i) o gorje po tem Papežu! Nehvaležni Lombardi ino Benečani se nagloma vzdignejo nad našiga dobriga cesarja, ktiri so jim ravno veči, ino še lepši pravice dali, ko nam. Orožje, ktiro so jim dovolili v bran domovine nositi, so nad njih obernili, ino so naše vboge vojake nevsmileno klali, pobi¬ jali, krop po njih vlivali, z kamnji metali ino se gerdo spuntali, kakor si slišal. — Razujzdani Rimlani to slišati, se ne dajo Papežu dalej strahvati. Prineso svetima Očetu bandero, naj ga blagoslovijo, de z njim nad Nemce poj¬ dejo. Na vse kraje so laži pošiljali, de so Papež bandero blagovali, de so odpustke vsim puntarjam dali, krišce vo- jakam poslali, ino Bog ve kaj vse. To so novice tako na debelo legale, de sim tudi jaz skoraj verjel, posebno za to, ko so pričali, de Laški duhovni sveto vojsko napovedu¬ jejo v imeni svetiga Očeta Papeža. De pa temu taka ni, nas prelepa apostoijska beseda poduči, ki so njo Piuz IX. na letošuo belo saboto vpričo kardinalov govorili, iuo vsim škofani poslali, naj sovraž¬ nike laži prepričajo, pravoverne pa potolažijo. Kaj ne, de bi rad slišal, kaj sveti Oče v tih zmotah govorijo, kaj učijo zmešani svet? Tomaž. V kakim jeziki| so pa govorili? Veš, da le po slovensko urnim. Marko, llečena je po latinsko. Tudi po nemško se v novicah lehko bere; jaz ti jo bom pa poslovenil. Beseda Papeža Pija IX. „Castiti Bratje! Ze večkrat smo se zagrozili v Vašim zberaljŠi nad ljudmi, kteri so se hudobno pre- derznili Nas ino clo ta apostolski sedež po krivim dolžiti, natolevaje, de smo svete postave Naših prednikov, ino 8 clo (strah je izgovoriti) navke naše svete cerkve v mnogo¬ terih rečeh zapustili. Pa tudi dones ni brez ljudi, ktiri od Nas govorijo, kakor bi bili nar več Mi krivi očitnih zmot iuo prekucij, ktire se ne le po drugih krajah Evrope, am¬ pak posebno na Laškim godijo. Zvedeli smo posebno iz Nemških dežel Estrajha, de se po tistih krajih med ljudi laži trosijo, kakor bi Rimski Papež ogleduhe pošiljali ino z drugotermi premotami Laške ljudstva dražili, nove de¬ želske vladije posiliti. Ravno tak smo zvedeli, de si nekolj- ko sovražnikov svete katolške vere po teh lazih prizadeva Nemce podpihati, naj se nad Nami hudo serdijo, ino se edinosti tiga svetiga stola okrušijo. Svesti sicer smo si, de verni katolški kristjani nemških dežel ino pa njih ca- stitlivi škofi kaj toljko hudiga ne mislijo, ino niso uniiu hudohnežam prijatli, pa vender spoznamo de smo dolžni pohujšanje prekositi, ktiro bi malopametni ljudje nad takim mamami lehko vzeli, ino opravljanje zatreti, ki ne le Nam, če ravno niškim, temuc tudi apostolskirnu pastirstvu, ktiro je Nam izročeno, ino pa timu svetiinu sedeži jemle čast. Ino ko uni Naši opravlivci nimajo z cem dopričati, cesar Nas dolžijo, poskušajo v hudo oberniti, kar smo v začetki Svoje viadije Rimskim deželam popravili, kakor bi ne bilo modro, ne prav. Hočemo torej Vašimu zboru vse te reci očitno ino zastopno izkazati, zakaj ino kako smo vse to naredili, de Nas ne bojo imeli tudi v tim obrekvati zakaj. Znano Vam je, častivredni Bratje, de so nar pervi oblastniki Evropejskih deržav (kralestuv), ino leta 1831 tudi Avstrijanski ino Rusovski cesar, Francoski, Angleški ino Prajzovski kralj Papežam, Našim rajnim prednikam ravno to svetvali ino naročali, kar smo Mi zdaj storili, ter smo po njih svetu deželsko vladijo (regirengo) prenare- dili, ino jetnikam odpustili. Kar smo torej za srečo Našiga ljudstva storiti mislili, smo ravno to dopolnili, kar so drugi kralji ino cesarji od Nas želeli. ... Po tem ko smo z božjo pomočjo vse to vgotovili, so imeli Naši ljudje ino sosedje toljko vesel¬ je, de smo se morli prevelikih zkazing le hraniti, po ka¬ terih so Nam na znanje dajali, kako smo se jim vslnžili,' ino kako Nas poštujejo. . . . Tudi še pomnite Naše be¬ sede 4. kozaperska pretekliga leta , kako smo oblastnikam priporočali svoje ljudstva po očetno lepo imeti, ljudem pa naročali svojim kraljam ino ccsarjam zvesti ino pokorni 9 biti. Taili po tem srno, koljkor je bila priložnost, vsa opo- minali ino prosili, naj bojo zvesti katoliški veri , dopot- Jiaje božje ino cerkvene zapovedi, ter naj v lepi zastop- nosti (zlogi), v miri ino ljubezni živijo. Oh, de bi bili le slusali Ožeta glas ino po Naših opomiuah storili, kakor smo Mi želeli! — Kar se je pa prej ino poznej na Lažkim ino po stranskih deželah godilo , vsakdo ve. Ako bi pa kdo Kas dolžil, de smo vse to Mi napeljali po tem, kar smo iz ljubezni ino dobriga serca svojim podložnim dovolili, Našima djanju po pravici tiga pripisati ne more, ker smo le storili, kar se je Nam ino drugim kraljam vidilo, de je za Naše dežele dobro ino prav. Tistim pa, kteri so v Naših deželah dobrote Naše v hudo obernili, odpustimo iz serca; pa jih tudi v ljubezni opominamo naj, se poboljšajo, ino prosmo Boga, Očeta vsmilenja, naj šibe milostivo od njih odverne, ktire čakajo nehvaležne ljudi. Tudi se Nemci nimajo nad Nami jeziti, de nismo zamogli per tistih ogne- nih želj pogasiti, kteri so hotli svojim sosedam v gorni Ilalji pomogat, ino de nismo bili vbraniti kos, de bi ne bili iz Naših dežel z drugimi Ijudstvami '1'aljanskiga po¬ tegnili , za ravno tisto svojo narodnost vžgani. Saj tudi drugi vladivci (kralji) Evrope , ktiri imajo več orožnikov kakor Mi, niso bili vstan v sedajnih , časih prekucij se svo¬ jim ljudstvam vstaviti, (jih strahvati). Svojim bojakam, ki stno jih na mejo Naših dežel poslali, pa nismo drujiga na¬ ročili, kakor mejnike Naše lastine branit ino varnost Na¬ ših krajev ohranit. Kedar pa sedaj enikateri hočejo, naj b ; tudi Mi z drugimi ljudami ino oblastnikami Italije (JLaških dežel) vojsko nad Nemce povzdignili , tako mislimo, deje Nasa dolžnost Vam očitno ino slavno zbranim na glas, pa na ravnost povedati, naj bo vsim znano, de Nam kaj taciga še od daleč na misli ni, ker smo , če ravno nevredni, namestnik Njega na zemlji, kteri je Oce miru inojprijatel ljubezni. Saj smo dolžni kakor nar viši Pastir vse narode, ljudstva ino kralestva z ravno enim gorečim sercarn ka¬ kor oce ljubiti. De pa vender Naših podložnikov po izgledi drugih Taljanov v vojsko z njimi potegne, kako bi; njim, ki vsi gorijo, vbranili*)? *) Tudi Dunajčani ino Gračani so bogaboječe duhovne podili kakti zverino divji lovci; kdo bi jim bil to gerdo djanje vbranil? kdo jih v Strahe vzel? 10 Per tej priložnosti se mormo tudi v pričo vsih polkov (narodov) krivim mislam, kijih zvijavci v deželskih novi¬ cah ino mnogoterih natisanih pismah po sveti lažnivo oznanu- jejo, odpovedati, po katerih bi radi iz vsih narodov Italije novo svojolado (republiko) napletli, ino Papeža ji poglavar¬ ja storili, Veliko bolj opominamo per tej priliki prav iz serca Taljanske narode, ker Kas iz ljubezni za nje skerbi, naj se varjejo vsih takih zvijač ino škodlivih napletov, ktiri so za Taijansko nevarni; naj bojo svojim kraljam ino oblast- nikain, kterih dobrovoljnost so poskusili, pokorni ino zvesti, ino naj se njih nikolj ne ločijo. Zakaj če drugaci ravnajo, ne bojo le svojo dolžnost prelomili, ampak tudi nevarnost napravili, de se bo ravno to Taijansko od dneva do dneva hujši razkačilo ino med sabo razklalo. Kar pa Nas zadene, zopet odkrito povemo ino ponovimo, de kakor Rimski Papež le to mislimo, skerbimo ino si prizadevamo, naj bi se kralestvo Kristusovo, sveta čerkev če dalje bolj pomnožila, ne pa de bi Svoje posvetne dežele ino časno oblast raztegnili, katiroje previdnost božja timu apostols- kimu sedežu le zato dala, naj bi se njega čast ložej varva- la, ino nar viši apostolstva dolžnosti slobodnej (brez stra¬ hu) dopolnile. Močno se torej motijo tisti, ki mislijo, de se Ki ase serce željam po veči posvetni oblasti tako da za¬ peljati, de bi se v hrumečo vojsko zakadili. Veliko več bi Našim ocetnima sercu le nar ljubši bilo, ako bi z Svojo skerbjo ino vso prizadevo ogenj sovražtva pogasiti, kardela, ki se vojskujejo, spraviti, ino po svoji moči mir med njimi spet narediti zamogli. Naše serce tolaži, zvedeti, de po mnogih krajih Laš¬ kih ino drugih dežel v tih velikih zmešnjavah Naši verni otroci svoje dolžnosti do svetih reci ino do služavnikov bo- žih dopolnijo, jih spodobno spoštovaje. Nas pa tudi serce boli, de jih uiso povsodi tako spoštovali, kakor se spodo¬ bi. Tudi ne smemo pozabiti, sev tim Vašim zboru milo potožiti nad to v sedajnih dneh posebno navadno napako, pohujšlive bukve ino pisma na svetlo dajati, po kate¬ rih se naša sveta vera ino keršansko zaderžanje nar gerši zatira, dežele mešajo, ljudje dražijo, de se cerkveniga premoženja lotijo, svete pravice skrunijo, ino možje vsi pošteni skuz krivo dolženje do živiga žalijo. Vse to smo Vam,častiti Bratje, dones povedati skle¬ nili, Zdaj je pa še potreba, de v ponižnosti Svojiga serca 1 i k neprenehama, stanovitno molimo ino Boga vsemogočuiga ino neskončno vsmileniga prosimo , naj svojo sveto cerkev vsili nasprotnosli brani, se milo iz Siona ogleda na Nas, ino 'Nas varje, vse kralje, oblastnike ino ljudstva pa k edi¬ nosti ino enovolji pripelja, ter nam ljubi mir milostivo zo¬ pet podeli." Tako so jo Piuz vsimu svetu očitno povedali. Tomaž, 'Paka beseda pac taka; priča nam de so Papež Oce vsili vernih, ino pa de nas vse ljubijo ne le samo Lahe; de za vse skerbijo ino želijo ljubi mir, ne pa sovražne vojske. Kaj so pa Lahi na to djali? y Marko. Kakor hitro se je razvedelo, kaj so sveti Oce i'iuz govorili ino pa sklenili, so jeli Lahi grozovitim vreti ino nad Papezam togoliti se, de se ne povzdignejo nad Av- slrijane. Podpihvavci so vpili: ,,Papež so Avstrijanam pri¬ jate! ino pomagavc. Zapustimo jih! u Zavzeli so se, Papežu svo j° jezo očitno pokazati ino se mašvati nad Njim. Ker se pa niso zlobili Njih Svetosti lotiti, so hotli kardinalov tiste vsmertiti, na ktire so natolevali, kakor bi oni bili Papeža na to pregovorili. Morli so kardinali k Papežu bežati. y Tomaž. Kaj pa počnejo Piuz na to? Ali se niso raz- kaceniga ljudstva vstrašili ino mu vso po volji storili, ka¬ kor od muogodrugih oblastnikov cujemo ? Marko. Piuz so se kakor skala serditim ljudem vsta¬ vili. Karl Albert, kralj Sardinije seje na verh nam sovraž¬ ne vojske postavil, Toskanski viši vajvoda je z vojsko, v tovaršiji drugih Taljanskih oblastnikov nad Avstrijane lopil, ki so naši in U cesarju clo v žlahti; Piuz IX. so pa 1. veliko- travna šumecimu Ijud.slvu djali: ,,Mojo ljudstvo! kaj smo tebi storili? Toljkokrat smo tebe blagoslovili; ti pa Nas za vse te dobrote tako terdovratno žali.šl Vedi, de imamo se duhovsko orožje. Ne primoraj Nas tebe z njim vdaviti,“ i, t. d. Tako so sveti Oce pokazali, de vojske nočejo, de svojim branijo nad Avstrijane j i t i, deklic jisejo veci po¬ svetne časti ne oblasti, ino dejili za časno ino večno sre¬ čo vsili vernih skerbi. Vse to očitno priča de je gerda laž, kar seje od Njih hudiga govorilo ino bralo. Tomaž. Kdo pa je Laham križice dal, ki jih na per- sih imajo , ko se nad naše izpustijo? Marko , Goljufni šuntovci, kteri preproste Lahe nad Nemce dražijo, jim lažnivo pričajo, de so ti križci od sve- tiga Papeža blagoslovleni, ino de varjejo vse bojvavce, ki 12 nad Nemce grejo. Žalost je, dc tudi Laški duhovni z pun¬ tarji vojsko napletajo ino nepokornežam odpustke obeta¬ jo, kakor se bere, ljudem oznauovaje sveto vojsko, ptujce iz cele Italije zapodit, vse Taljane pa po braterno zdru¬ žit. Od Papeža pa vse to ni, kakor nam Njih lepa beseda priča. Tomaž. Pokaj pa vender tako po h. . . . lažejo, ino svetiga Očeta tak gerdo obrekajo ? Marko. Veš pokaj je kača Evo nalegala? Nas zape¬ ljat, ob sveto vero spravit, trone kraljev ino cesarjev pre¬ kucnit ino altarje podret, vse to sovražniki napletajo ino vertoglavi ljudje jim pomagajo. Takih ljudi je med nami silo veliko. Neki lažnive je spisal uno eapunko zoper papeža Pija IX., katiro je bradat popotnik po tvoji vasi zatrosil; ino de bi te laži tudi po Slovenskim med ljudi prišle, so dali prijatli laži v Marburzi ino v Belaki veliko sto takih capun natisniti ino razdeliti. Pisano je : „Bom vdaril pa¬ stirja, ino ovce se bojo razskropile.** Bojo verne kristjane nad nar višiga Pastirja nadražili, de jih bojo kleli, ino zanicvali, potem bojo tudi škofe ino druge dušne pastirje overgli; ino peklenšek bo imel svojo obilno žetvo. Veliko jih že v svojih zankah ima. Ali nisi slišal, kako so nek- teri mermrali na veliko nedelo , ko so jim pismo Lavan- tiuskiga škofa iz kancelna brali, kako se naj po keršausko zaderžijo ? Tomaž. Kaj pa je škofu zato, kar kmetje z gospodo imajo? Povem ti, de tisto pismo meni tudi ni bilo prav po volji. Marko. Ako bomo mi samo to radi poslušali, kar nam dopade, kaj pa bo z nami? Ako nam škof ne bojo smeli resnice povedati, ce je ravno ojstra, tudi mi ne bo¬ mo smeli otrokam kaj reči, alj pa družino posvariti. To mi boš pa saj verjel, de škof bolj vejo, kaj je nam po¬ treba ino prav, kakor pa mi. Kristusu boš tudi moral ver¬ jeti, češi kristjan, kar svojim apostolam govori: ,,Pojte po celim sveti, ino učite vse narode, ino učite jih vse deržati, karkolj sim vam zapovedal. Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje .* 4 Ali kaj spoznaš, koga si zaničeval, ko si nad škofam godernal? Ali kaj vidiš, kako gerdo ste letunoj storili, ko ste per 13 volitvi duhovske pastirje iz svojca zberaljša gonili; eni gcrduhi so se celo jim hudo grozili. Tomflž. Kaj pa imajo duhovski per takih opravilah? Marko. Ravno to, kar kmetje mi; pa še tudi ver. Ali niso sini naše dežele, kakor mi ? Nimajo pravico ino pa še veči dolžnost za srečo dežele skerbeti še vec kakor ■ni? Ako vas sleparje per volitvah odbornikov za deržav- ni zbor na Dunaj (Boč) lajhujejo , ali ni duhovskih pa¬ stirjev sveta dolžnost vas posvarili, iuo krive volitve ovar- vati, ki bi za nas nesrečna bila? Ali ne poznajo duhov¬ ski gospodje bolj možev kakor pa vi, ki so za tako službo prav? Ker slepec slepca vodi, obdvavjamo padeta. Tomaž. Pa dubovski gospodje le niso za to, oni le naj sv. evangelj oznanujejo. Marko. Tako njihovi — pa tudi naši sovražniki govo¬ rijo. Povej mi vender Tomaž, kdo kaj bolj ve, kako se kmetam godi, kaj nam je potreba, ino kako nam je poma¬ gati, kakor naši duhovski pastirji? Oni pridejo po vsih bajtah bolnike previdit, oni nas izprašajo ino učijo, per njih najdemo dober svet in tudi pomoč. Zakaj bi pa za nas ne govorili? Ali bomo kakiinu perteponimu, jezicnimu besedvavcu raj verjeli, pa več zaupali, kakor pa našim do¬ mačim gospodam ? — Na Dunaji se ne bo samo sklepalo, kake dacje bomo dajali, kako deželsko gosposko imeli; ampak (udi kake bojo naše šole, kako za cerkve skerbeli, kako opravljale božje reci i. t. d. Ali misliš, de bojo neznani uajemuiki bolj za nas govorili, kakor pa naši du¬ hovni ? 'ija zmota je huda ino pa nevarna. Se noben za božje ino za cerkvene reči prav poskusil ne bo, nam bojo še sveto katolško vero zaterli. Kaj pa pomaga človeku naj ves svet pridobi, ako pa na duši škodo terpi. Tomaž. Tiga se tudi jaz bojim; zakaj taki ljudje zdaj, nar več govorijo, kise še prav pokrižati ne znajo. Rav¬ no letunoj, ko srno volitvo imeli, sim cul eniga takiga škriea, kako je iz eniga stola na pol po slovensko, na pol po nemško hrustal ino nas kmete učil, naj farjam kaj ne verjamemo. Če bojo taki možuuci na Dunaji za nas go¬ vorili , tako nam Bog pomagaj ! Kako pa kaj po drugih deželah ? Marko. Bral sim ravno v nemških novicah, de po mnogih krajah Bojarskih ino Prajsovskih dežel, kjer pra¬ voverni kat. kristjani prebivajo , per volitvah svoje du- 14 hovnike izvolijo, ne le na deželi ampak tudi po niestah. ji Nar bolj učene ino pa bogaboječe duhovne, tudi škofe poš- c lejo, de za njih v deželnim zberaljši govbrijo. Gorje kraju, kjer nameslnikam božjim ne zaupajo. Take ljudi e je Bog zapustil, ker so oni že poprej Boga pozabili. i Tomaž. Kako bi pa bilo po tvojim prav , Marka, ke- t dar na volitvo pojdcmo. Rad bi slišal, kako ti misliš? Marko. Naj bi po mojim bila, bi se možje per g. fajmoštru, ako 'so mož po volji božji, znidli, ino jih nar prej prosili, naj grejo na drugo volitvo. Ako pa oni ne vtegnejo alj pa nočejo, bi se jim priporočili, naj nam sve¬ tujejo, koga bi izbrali, de bi prav bilo. Pobarali bi g, fajmoštra, kaj posebniga se bo na Du- naji sklepalo. Pogovorili bi se z gospodam , kako liocmo imeti, de bo govoril, kdor bo za nas v velik zbor šel.— Po tem bi ojstro našim volnikam naročili, naj izvolijo pošteniga, kat. moža, ki je zastopen, pa tudi sveto vero ljubi ino Slovence prav za ljubo ima. Tako bi se kmetje saj greha na volitvi ovarvali, Ino naj bi po več krajih tako etorili, gotovo bilo bi prav. Tomaž. Zdaj si mi prav oči odperl, de vidim, kako se po sveti godi. Dobro se nam obeta, huda pa kaže. V prihodno se hočem drugaci za našiga svetiga Očeta, papeža Pija poskusiti, vse take eapunke pa zažgati, ki nad duhovsko alj deželsko gosposkoj gerdujejo. Marko. Potreba je, de si pošteni možje ino žene v roke sežejo, pa med sebo braterno storijo, neznanih , ne¬ varnih knig ino capunk ne kupiti, ne brati; ne svojim lju¬ dem dovoliti. Gerde zapelive, lažnive knige alj bukve so dušni strup, pa hudičevo orožje. Prej ko se bukve kupijo, bi se naj g. fajmošter, alj spovednik vprašali, kaj bukve te alj une veljajo? Velikokrat se per knigah maček v žakli kupi, ino dnar potrati za Ilič. Tudi nemških novic alj cajting brati varno ni, če So ne mormo na moža zanesti, ki jih zlaga. Per vsaki hiši ino fari bilo bi naj za potrebo dobrih bukuv, katerih bi si lehko posodil, kdor bi jih želcen bil. , Slabe , zapelive bukve ino lažnive novice ste dve hodi sovražnici svete vere ino keršanskiga zaderžanja; Za to se sveti Oce tako milo nad njima potožijo, ino svarijo pred njimi. Kdor take bukve alj novice prodaja, kupuje, poso- 15 • juje, med ljudi trosi, posluša, alj jih bere, ima greh. Sv. ■ cerkev prepoveduje škodlive bukve brati. Tomas. Bog živi Pija IX. vidniga poglavarja naše svete katolške cerkve. Zdaj spoznam, de ;so pravi na¬ mestnik Kristusov ino pa ljubeznivi Oce vsih vernih. Bog ti daj dobro, Marko, sa tvoj prijauen poduk! / /