Štev. 3 (Tek. račun s pošto. - C. C. con la Posta)
V Trstn, petek 14. januarja 1927.
Leto V.
Izhaja vsak potek dopoldne. Izdaja konsorclj Malega lista. Naslov: Moll list. Triesto, ra-sella centro 87, — Urad : jia Imbriani 9-1II.
Odgovorni urednik: dr. X>. BESOE. POSAMEZNA ŠTEV. 25 STOTINK.
NAROČNINA za celo leto 10 L., pol 'eta 5 L . četrt Uta 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 8 L.
TEDNIK ZA
CENA OGLASOV IN OBJAV
Za 1 om višine v 1 stolpcu 4 I*.
Pri 6 kratni objavi 20% popari, pri 10 kratni objavi 30®/a, pri 26 kratni	i (pol lota)
40%, pri 52 kratni oMavi	t0
popm
fllA T*>OI^	... jagoda
iiavaunom t.a.» . , auaJtno .0 st, beseua; z. vELIKIMI ČRKAMI 60 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 14. januarja: Veronika; Bogomir. — Sobota, 15.: Maver; Pavel, pu-Jčavnik. — Nedelja, 16.: praznovanje Imena Jezusovega. — Ponedeljek, 17.: Anton, puščavnik; Diodor. — Torek, 18.: Sv. Petra stol v Rimu. — Sreda, 19.: Pavlin; Kanut; Marij. — Četrtek, 20.: Fabijan in Sebastijan (Boštjap). — Petek, 21.: Neža (Janija).
MALE NOVICE
Izžrebano darilo Goriške Mohorjeve družbe-
Na novega leta dan se je sestala v prostorih «Go riške Mohorjeve družbe« komisija, da izžreba dobitek izmed srečk, ki so bile priloženo mohorskim koledarjem. Komisijo so tvorili gg. Josip Bratuž, vodja; dr. Janko Kralj, urednik; Ciril Kosmač, tajnik. Predsednik komisije g. Bratuž je točno opoldne otvoril sejo, in je ugotovil, da je žara za srečkanje popolnoma v redu. Komisija je nato preštela in overovila odrezke srečk. Nato je deček Arvrelij Rupnik zavrtel kolo srečo in je zaporedoma potegnil iz žare številke, ki so določile zadeto srečko. Izžrebana je bila srečka, ki nosi sledeče znake :
Serija 4900 (listki zeleno 'barve)
številka 01851 (nič tisočosemstopetdeset in ena).
Udu Goriške Mohorjeve družbe, ki bo do 15. februarja 1927 osebno ali pismeno predložil srečko s temi znaki, bo Družbi-no tajništvo (Gorica, Via Oraoni 36 A) izplačalo 1000 (tisoč) lir v gotovini.
Naslovi na pismih.
Naslovi na pismih se morajo po novih naredlbah pisati v italijanskem jeziku. Ta naredtba je bila izdana predvsem za uovopriklopljene dežele iin velja glede označbo kraja in poštnega urada. Kraj mora biti napisan le v nanovo napravljeni laški obliki; ne sme se zapisati zraven staro domačo ime, kajti v tem slučaju ima vsak uradnik na pošti pravico, tako pismo nazaj poslati, če pa ne ve kam, vreči ga proč. — Za pisma iz Italije ven ali odzunaj sem ta naredba ne velja.	i	.	,
Opatija.
•	Slavni kopališki kraj ob Kvarnem, 0-paitija, je bila doslej v cerkvenem oziru kapelanija, odvisna od vološčanske Župnije. Novi reški škof, mona Sajn, je v preteklem letu Opatijo povzdignil v župnijo ter jo odtrgal od Voloskega. Nova župnija je bila izročena menihom benediktinskega reda — olivetancem — katerih opatija je bila že od starine na tistem kraju in mu tudi dala ime. Prvi opatijski župnik, dr. D. Molteni, je bil slovesno umeščen letos 2. t. m. Župnija bo popolnoma italijanska.
Huda Influenca «,li španska hripa razsaja po Francoskem, Angleškem, švicarskem. Segla je tudi na Nemško. V Parizu je mnogo ljudi pomrlo za to nalezljivo boleznijo; po trgovinah za mrliško predmete so pošle mrtvaške rakve in mizarji so morali podaljšati delovni dan, da so sproti napravili zadostno število rakev. v Švici so bile šole zaprto vsled iste bolezni. Na Norveškem so tudi zaprli šole in kinematografe ter prepovedali shode iin zborovanja.
Zrakoplovna nesreča.
D,ne 10. t. m. sta na istrski obali padla fe velike visočine dva zrakoplova, eden Pri Portorose na morje, drugi pri Sv. Lovrencu na suho. Eden je padel okoli 10. hre dopoldne, drugi okoli 3. popoldne. Zrakopiovec, ki je padel na morje je ostal živ, oni drugi se je ubij.
Doživljaji Slovenca na tujem
KAKO JE ERHARD POZNIČ PRIŠEL V AFRIKO IN NAZAJ IZ NJE.
Rudar E. Poznič iz Zagorja ob Savi je sam pripovedoval svoje doživljaje, katere tu prinašamo v izvlečku.
PAST.
Ko sem prišel leta 1924. v Francijo, sem iskal po Alzaciji in Loreni dela, kjer ga pa na noben način nisem mogel dobiti. Tako se napotim v Metz. Ko pridem v neko gostilno, se tam seznanim z nekim francoskim agentom. Predstavi se mi kot agent za rudnike v Afriki. Začel me je napeljavati na dolgo potovanje. Tudi osel se peciva ne brani im tako sem se tudi jaz poprijel medenih besed ter sklenil odriniti v Afriko.
Potem jo mahneva v trdnjavo, kjer so se zbirali bodoči AfrikancL V trdnjavi sem dobil okoli 40 fantov različnih narod-nosti. Hrane je bilo dovolj. Tu smo čakali dva dni na transport, potem pa z vlakom proti južni Franci ji. Po dveh dineh vožnje pridemo v pristaniško mesto MarseJ. Tukaj smo čakali dva dni, potem pa čez Sredozemsko morje v obljubljeno deželo. Vozili smo se v pristaniško mesto Oran.
Ob jutranji zarji pridemo v pristanišče. Že od daleč sem se ustrašil zagorelih a-frikanskih obrazov. Gledali so nas, kakor bi še nikoli ne videli ljudi. V Oranu smo čakali na vlak, potem pa naprej v deže-’ lo. Prispevši ponoči v mesto Sidl-Bel-A-bes, smo prišli v legionarsko vojašnico. Ko vidim, da sem bil prevaran, sem začel protestirati, da nisem prišel v Afriko za vojaka, temveč z namenom, da bom delal. Dosegel nisem nič, nasprotno, smejali so se mi. V Sidi-Bel-Abesu sem dobil vojaško obleko in na roko 250 frankov, za katere sem se prodal za sužnja za dolgih 5 let
POSKUSIMO BEŽATI 1
V	četi, kateri sem bil dodeljen, sem našel nekatere Slovence. Takoj sem jih začel nagovarjati, da bi ušli. Posrečilo se mi je dobiti samo enega (Kotnika) na svojo stran, zakaj drugi so se bali Arabcev, da bi jim ne porezali glav. Nabavila sva si okoli 10 kg čokolade, duhana, potrebnih jedil, zemljevid in kompas in hajd na pot Prvi marš sva naredila 78 km brez vsakega odpočitka. Zakaj žeja naju je gnala vedno naprej. Končno prideva do nekega izvirka. Pa žal je bila voda slana, bila je pa kljub temu boljša kot nič, zakaj žejna sva bila tako, da piti govoriti nisva mogla. Tu sva prespala kakih 6 ur. Seveda spal je eden, drugi pa je stal na straži, zakaj v nevarnosti sva bila pred mnogoštevilno divjačino. Drugi dan zopet naprej. Hodila sva kakih 18 km in prideva po naključju v neko arabsko kabilo (vas), v kateri So bili naseljeni črni SlnigalcL Ko zagledava strašne obraze, sva se jih prestrašila, da nama je skoro srce nehalo bitt Toda na čudo so bili z nama zelo prijazni Govoriti nisva mogla z njimi Z znaki sva jim začela praviti, da sva lačna, fna kar nama prinese neka stara Sinlgalka dve ke-sre (to Je arabski kruh). Potem sva hodila tri dni ne da bi našla kako živo bitje. Med potjo sva streljala šakale, katerih je v Afriki zelo veliko. 6ez tri dni prideva do neke ceste in potem do noke kantina V njej so bili Evropejci španske narodnosti Tu sva se zopet najedla, napila ter odpočila. Potem naprej proti xa-padu proti morski obali
H KONJU PRIVEZANA.
Ko greva 2e proti španski koloniji, naletiva zopet na neko arabsko kabilo. Pri-
šel nama je nasproti okoli 40 let star A-rabec. Bil je francoski vojak fn je služil v tirajerskem bataljonu. Ko iz najinih zamazanih in obraščenih obrazov čita, da sva begunca, naju hoče prijeti No, sva sl mislila, tako hitro ne bo šlo. Ko je pa videl, da sam nič ne opravi, je poklical na pomoč več Arabcev. Prišlo jih je okoli 20. Vkljub taki premoči se je vnel boj med nami. Kotnik je bil ranjen in potem, kaj sem hotel; roke v zrak in ujetnika sva bila. Roke so nama zvezali ,na hrbtu, za tilnik vrv, ki so jo privezali na konja, in tako hajd peš ob konju nazaj v suženjstvo. Hodila sva tri dni, privezana noč in dan, brez jedi in vode, preden smo prišli do neke železnice.
Končno prideva nazaj v bataljon čez Sldi-Bel-Abes v Ain-El-Hadjar. Za nagrado sva dobila 60 dni zapora, dnevno sva nosila po 10 ur v nahrbtniku 30 kg peska. Jedla sva enkrat na dan. V zaporu sva bila brez vsake odeje, ležala sva na cementu, tako da sva imela že vse trde noge. Ko sva kazen odslužila, je sledila naporna vežba.
Po dvomesečni vežbl sem šel v podoficirsko šolo; tukaj sem bil dva meseca; zapustil sem šolo kot korporal. Bil sem izvežban francoski legionar. Na dan sem imel kot navaden legionar 25 centimov, po tem pa 1.25 centimov.
NEPOBOLJŠLJIV.
Bil sem »gospod korporal«, a mislil sem le na beg. In tako nekega dne dobim od kapetana drva dni dopusta v sosedno mesto Sajda. Ko pridem v Sajdo, se mi pridružijo trije legionarji, ki so služili ▼ prvem bataljonu v Sajdi. Dva od njih sta bila po poklicu šoferja. Šli smo v neko arabsko kavarno in se začeli pogovarjati o begu. Pred kavarno je stal prazen avtomobil, zasedli smo ga in zdirjali po pu-ščavni zemlji v smeri proti TripolitanijL Prevozili smo okoli 850 km, na kar nam je bencina zmanjkalo. Fustimo avto sredi cesti in peš naprej.
Hodili smo že 6 dni, pa nas ujamejo francoski orožniki. Potem pa v Oran pied ▼*|uo sodišče 1 Za nagrado so mi pritisnili 3 leta daljnje službe, tako da sem bil sedaj priskrbljeni za 8 let Potem pa so me porinili takoj v Rif-kabile, v boj proti Abd-El-Krimu. Bil sem na različnih frontah za časa Avstrije, ali bojevnikov, kakor so Rifanci, ne najdeš na svetu, da bi se tako hrabro bili, kakor se ul za svojo prostost in življenja VOJNE TEŽAVE.
V	Afriki ni bojnih črt, kakor so bile prt nas, temveč so samo kolone. To se pravi, mi hodimo po celem obširnem o-zemlju skupno kakih 33 do 35 tisoč mož dnevno po 18 do 30 km. Podnevi ni časa kuhati, zato smo jedli samo enkrat na dan. Ko smo cel dan marširali, smo imeli skoraj vsak večer boje z Rifanci. Ko smo postavili svoje taborišče, smo potem skoraj vsako noč do 2. ali 3. ure kopali varnostne jarke, tako da spati ni bilo časa. Največ pogine legionarjev vsled žeje. Zakaj marši so naporni in vode pl dobiti. In še tista, ki se najde, je vsa slana od solitra. In tako vojaki mrjejo največ od gladu in žeja če ni mogel več vztrajati v maršu, so mu odvzeli puško, nož in munlcijo, njega pa so pustili Arabcem, hijenam in šakalom na razpolaga PO »BLIŽNJICI« DOMOV.
Zopet me je napadla želja po svobodi. Ko sem prišel letos v mesecu avgustu v gorovje Veliki Atlas, sem zopet dobil trt tovariše, s katerimi sem pobegnil iez boj-
MIHEC
m
MIHEC:
JMEG:
Sva se menda pelenlla in tako sklenila: da bova iz mesta v vas s polževim avtom hodila
no črto med vstaše. Korakali smo kakih 150 km med sovražno linijo, ne da bi bili opaženi, potem pa v Špansko kolonijo Maroko. Tukaj sem bil interniran, nakaz sem jo zopet potegnil iz Ahazarkvlvirja ▼ francoski Maroko in tako na zapadno o-balo v višini Kasa Blanka Hodil sem M dni. Tovariši so podlegli hudi vročini te žeji. Jaz sem se vkrcal na neko trgovska ladjo, v kateri sem tri dni skrit. Potem ko je odplula, sem na odprtem oceanu prišel na krov. Ladja je vozila na Kanarske otoke in sicer v mesto Laspalmas. Tukaj sem dobil od španske oblasti podporo in čez 8 dni na dalj njo pot v Španija Izkrcal sem se v mestu Cadds, potem pa peš do Madrida, kjer sem dobil potrebna dokumente in zopet peš do Barcelona Pa Španskem sem hodil kakih 1560 km. Potem pa zopet iz Barcelone po morju v Ga novo na Italijanskem. Po Italiji sem hodil peš čez Milan, Treviso, Videm, Trst in Postojno. 28. decembra sem prišel v Ljubljana
Smrtna kosa
Te d>nd je umiri na Vrhniki (bivši katfl-narski župnik č. g. Striinar. R. I. P.
Privili so jih.
V Zagrebu so se pri železnici vršile velike sleparije na škodo države. Uradniki so bili v dogovoru z dobavi j a či premoga ter so sprejemali slab material za dobrega; bili so podkupljeni od kapitalistov. Sedaj je sodišče krive uradnike obsodilo radi službene nezvestobe oziroma nemarnosti. Dotični izgube državno službo, država pa jih bo tirjala tudi za odškodnino. Obsojen je tudi sam glavni ravnatelj železnic, Dimitrij Jovanovič. Občinstvo v Zagrebu in po celi Jugoslaviji spreje-
lo	je vest o ti obsodbi z velikim zadoščenjem, češ «Še je nekaj pravice na sveta?«’
t Duh. svetnik Brence.
V Preski nad Ljubljano je umrl ta-mošnji župnik in duh. svetnik Brence, star 76 let. Bil je daleč naokrog znam zlasti v duhovniških krogih. Pokopali so ga na starega leta dan.. R. I. P.
»Battaglie Giuliane«, fašistovski tednik v Trstu je po naredbi strankinega komisarja Barduzzaja nehal izhajati. List je imel strašno široka usta in dolg jezik. Komisar je pametno u-krenil, da ga je ustavil.
Glad j« huda reč.
V Ameriki je nedavno tega v bližini mesta Los Angeles vihar odgnal malo ribiško barko na visoko morje. V nji sta bila dva ribiča, čez več dni je prineslo h kraju banko, v nji pa je ležal ribič Kellej skoro mrtev od gladu, mraza in prestanih naporov. Na dnu barke je ležalo mrtvo truplo njegovega tovariša Truplu so manjkali kosi mesa. Kellej je baje priznal, da se je hranil z mesom mrtvega tovariša. Strašen glad je premagal v njem naravni gnus in grozo.
Kako Je s politiko
NIKARAGUA IN STRIC SAM.
Odkar je bil odkrit ameriški svet pred reč nego 400 l&ti, razvijala se je njegova zgodovina tako, da so severni del zasedli po večini Amglosasi, ki so ustanovili sčasoma današnje mogočne Združene države z glavnim mestom Washtog-tonom. Srednjo in Južno Ameriko so dobili v oblast ljudje romanskega plemena, Spanci. Srednjeameriške in ju/me države se do danes še niso združile. Cel register jih je. Če gremo od severa proti jugu so povrsti: Mehiko, Guatemala, Honduras, Salvador, Nikangua, Kostarika, Panama. Te so srednjeameriške. Potem »lede južne: Kolumbija, Venezuela, Ekvador, Peru, Brazilija, Bolivija, Paragvaj, Uragvaj, Argentini ja in Čile.
Večne revolucije.
Španski narod se že doma na Španskem ne zna posebno modro in mirno vladaii. Znano je sploh, da med1 južnimi narodi je prevroča kri, katera buri možgane in za vsako malenkost sili na boj in maščevanja Take lastnosti ima tudi Špansko pleme v Srednji to Južni Ameriki. Posebno, odkar jim je angleški in francoski liberalizem pamet zmešal, nimajo več miru med sabo. Iz Mehikanske Egodovine vemo, kako so razni prezidentje danig drugega preganjali, Maksimilijana za cesarja poklicali, pa ga kmalu potem ustrelili. Proti sedaj vladajočemu Cailesu ruje neki Huerta. In tako bo šlo naprej kdove koliko časa še.
V Nikaragvi, ki je pa desetkrat manjša od Mehike, se dva generala trgata za vlado. Eden se imenuje Diaz (vsak drugi Španec je menda Diaz, kakor na Kranjskem Janez), drugi se piše Sacasa (Sakaza). Ta prepir .ne bi v svetovni javnosti vzbujal zanimanja, ako se me bi vmešal v to reč stric Sam.
Kdo je ta stric ?
To so Združene države Severne Amerike. Ta stric je strašno miroljuben, kadar pride v Evropo. On povsod brani svobodo narodov, neodvisnost in vse lepe reči. Wilson je pred 10 leti napisal 14 zapovedi za Evropejce in jim ustanovil kmalu potem znano Društvo narodov. Doma v Ameriki pa stric Sam ne misli, tako nedolžno. On je prvi kapitalist na tem okroglem svetu. Zato misli in dela za kapitalizem. V ta namen hoče imeti neke vrste nadvlado nad vsemi a-meriškimi djržavami. Zato flad porabi priliko, da se vmeša v njihove notranje »pore.
V slučaju, ki ga iinamo pred očmi, pa ni glavni vzrok Nikaragva, ampak nekaj drugega, namreč
mehikanski petrolej.
Kako pa to ? Petrolej je poleg premoga
glavno [kurilno Sredstvo iv modernem tvoraiškem in prometnem poslovanju. Kdor ima petrolej, je bogat, in kdor ga ima več, je bogatejši. Stric Sam ga i-ma doma veliko, a mu ni zadosti. Kapital je zmerom lačen. Mehika pa ima tudi veliko petroleja, lastne industrije pa le malo. Zato so si ameriški kapitalisti zagotovili posest raznih petrolejskih virov v Mehiki. Ta posest j© d etos prišla v nevarnost.
Hehikanska ustava.
Leta 1917. so si mehikanski liberalci da-
li	novo ustavo, katera je pa deset let ležala v miznem predalu in se je vladalo po dozdanji šegi. Calles pa je sklenil, da bo novo ustavo iz leta 1917. izvedel tudi v dejanju. Najprej je spravil do veljave proticerkvene določbe te 'jstav?. Ta njegov ukrep je povzročil čitaV.jem Malega lista že znamo preganjanje kristjanov v Mehiki.
Ustava, o kateri je govor, ja je imela tudi druga določila, and temi je bilo tudi eno, ki pravi: Vsi petrolejski vrtlcl so državna last. Kapitalisti, hi vre’te izrabljajo, imajo samo rabno pravico, »e pa lastninsko.
Vkljub temu določilu ustave »o si a-meriški bogatini še naprsj prilnščevali in odpirali nove vrelce. Ko pa je Ca:les povedal jasno, da bo te pravice vzel « L januarjem 1. 1927., tedaj so se z.Uekll kapitalisti k stricu Saruu. NVashingtDii-ska vlada je pri mehikanski vladi posredovala: Nikar ti tega ne naredi, kar si rekel, drugače bom hud. Calles pa je <d-vračal: Pa bodi hud. Kar sem pi<al, sem pisal. Med obema državama se je napelo. Novo leto.
Amerika je ve3 čas pričakovala, da te' bo Calles ustrašil in svoje Desede požrl Čakala je novega leta, češ bomo videli,' ali bo, ali me bo. Zanašala se ja tudi na to, da bo notranji spor v Mihiki vedno bolj naraščal ter vzel mehikanski v':adi vso moč. Ob novem letu pa je Calles brž naročil, naj mu državni prokurator predloži imena tujih kapitalističnih družb, katere se niso uklonile določbam ustave. Te družbe so sedaj v škripcih in če bo Calles ostal še naprej dosleden, 'im bo vzel koncesijo ter jih zapodil iz države Bližnjemu na pomoč...
V	Nikaragvi je general Sacasa zmagoval. Sacasa je priznan od Mehike kot zakoniti prezident Nikaragve. Drugi general Diaz je prišel v velike stiske. Ko je to videl stric Sam, se mu je nesrečni Diaz v srce zasmilil in poslal mu je pomoč. Admiral Latimer je bil poslan z večjim bojnim brodovjem na obalo Nikaragve. Tam je izkrcal vojake in vzel v zaščito Diaza. Sacasa se ne upa Ameri-
kancev napasti. Jezi se pač na to vmešavanje, toda ameriška vlada odgovarja: Mi nismo šli v Nikaragvo delat vojske, ampak le branit koristi naših dr-žavljainov, ki tam bivajo. Ves svet pa ve, da je Latimerjeve ekspedicija vzdignjena pest proti Mehiki. Ni izključeno, da se Mehika zavzame v Nikaragvi za generala Sacasa ter se tako spopade z Ameriko Ta povest nas uči, da...
Vsaka povest ima svoj nauk. Iz te tukaj vidimo spet enkrat prav nazorno, kako gospodarske razmere to koristi vplivajo na politiko in kako za vsako vojsko dandanes čepi v ozadju moderni kapitalizem.
Uči nas ta zgodba tudi, da je modemi kapitalizem povsod imperialen, da si prizadeva podvreči tuje dežele in narode ter jih vpreči v jarem svojih koristi. Tudi ameriški kapitalizem! je torej imperialen, vlastiželjen, prav kakor vsak drugi.
Socialni vestnik
Na svoji zemlji svoj gospod. Zadnji krat smo povedali, da se je tudi na Francoskem in v Belgiji začela oglašati brezposelnost; mnogo tovarniških delavcev bo na cesta, ako se razmere me obrnejo na boljše. Velike tovarne bodo morale odpuščati delavce, na kmetih pa v Franciji manjka krepka delavska roka. Vse leti v mesto iskat srečo in konča v temnih, zaduhlih fabrikah, kjer kmečkemu fantu, ki je dihal prej čisit zrak po planinah in na polju, kar sapo zapira; stanovati mora v tistih strašnih delavskih okrajih, kamor sonce sploh ne pri.-sije. Neki veliki francoski list je te dni povedal krepko in pametno besedo: Fantje, vrnite se na svojo zemljo, na zemljo svojih očetov ! V mestih ni. dela, zemlja vas čaka. List sam pravi, da bo njegov poziv ostal glas vpijočega v puščavi. Ljudstvo je danes tako to nori po mestnem življem-ju, po kinematografu in gledališču, po smrdljivih kavarnah. In ko tovarna nima dela, ostane na cesti. — A-Li je pri nas kaj boljše ?
»Delovna karta«. Vrhovno vodstvo fa-šistovske stranke je na zadnji seji sklenilo izdati «Delovno karto«, na kateri bodo zapisani vsdi zakoni, ki se tičejo dela. Najglavnejši je pač orni, ki vsebuje točke za sklepanje delovnih pogodb med delavcem in gospodarjem. Glavne točke «delovne karte« bo določil Mussolini. Vodja fašista v sk ih sindikatov poslanec Rossini predlaga, da mora delovna karta naložiti gospodarjem! obvezo, da bodo sprejemali na delo le one delavce, ki jih 'bo predlagal fašistoTski sin-: dikat. Vse kaže, da bo Rossonijev pred- ■ log v glavnem sprejet.
Francozi se bojijo za svoj rod. Na Francoskem so zopet enkrat prešteli ljudi. Ugotovili so, da je okoli pol milijona ljudi več kakor 1. 1921. Nekateri trdijo,
da porast treba pripisati tujcem, ki so prišli v državo. Francozi so s številkami še precej- zadovoljni, ker so bolj zadovoljive, kakor vse druge po 1. 1881. Seveda bi radi, da bi se njihovo pleme bolj hitro množilo, ker drugi narodi, k*-kor n. pr. Nemci, naraščajo hitreje. Da francoski 'narod nazaduje v primeri z drugimi, je v prvi vrsti kriva velika u-mrljivo&t. L. 1923. je umrlo na Francoskem od 10.000 ljudi 170, v Nemčiji samo 139, na Angleškem 116; danes pa umre na Francoskem že 190 ljmdi na vsakih 10.000. Temu so krive slabe zdravstvene razmere v francoskih tovarnah; tudi na deželi ni prav dohro preskrbi j ono za snažna to zdrava stanovanja. Z rojstvi ni ravno tako slabo. Na vsakih 10.000 se rodi 194 Francozov, 197 (Angležev in 200 Nemicev. Ven/dar so Francozi zad za drugimi. Zato si umaišljajo vsakovrstna sredstva, kako hi svoj narod pomnožili. A vse to bo malo zaleglo, ako se me bodo vrnili nazaj k bolj krščanskemu življenju.
ristolii
v Klil
(Dopis).
Dne 6. januarja da dan sv. Treh kraljev je praznovala fara v Klancu v Istri svojo 300 letnico. Cerkev v Klancu je sti-cer že veliko preje stala, a redni duhovnik je prišel šele 1627.
V	Klancu je ena majstarejših cerkva v Istri sploh. Posebno pokopališče je včasih jako slovelo, saj so se tu dali pokopavati odličnjaki cele Istre, celo v sedanji cerkvi so pokopani grofje Gra-visi, razni bogataši iz zgornje Istre (a. pr. iz Lipe pri Jelšanah itd.) in mnogo duhovnikov. Za cerkvene pravice klan-ške so se potegoval Tržačani to Benečani; pravda se je iztekla srečno za Trst, kot kaže listina iz leta 1361. Takrat se je vsled lepe pravljice o nastanku Klanca imenovala cerkev sv. Petra na Modrasu.
—	Turki so večkrat prihrumeli čez ta del Istre to jo požgali in oropali.
Leta 1627. je bil pa na dan sv. Treh kraljev podpisan dekret cesarjev o ustanovitvi nove kapelainije Manške. Prvi duhovnik je bil Gregorij Lavriha, ki je celiih dvajset let vladal klanško kapela-nijo. — Pod drugim (Meriša) se je sezidala sedanja cerkev; -tretji je bil domačin Filipič; ta je celih 39 let ostal v Klancu.
2e od starih časov je Klanec slovel kot letovišče; bogati Anglež, trgovec Hebum je celo svoje življenje zahajal v Klanec v hišo, kjer je sedaj lovski gradič. Leta 1904, se je Klanec ločil od Dolitoe in postal samostojna fara. Prvi župnik je bil pok. g. Milan Sašelj, ki je vsled preganjanja moral odliti v Jugoslavijo, kjer je pred Božičem umrl. Sedaj je v Klancu že 38. duhovnik.
Sv. Treh kraljev dan je Klanec leto« slovesno praznoval kot svoj tristoletni ju-
PODLISTEK
Ii linija imeaitneoa Krivca
Popisati mislim življenje Josipa Kom-pareta, rojaka Kraševca, ki je postal duhovnik, dekan to deželni istrski poslanec. Kompare je bil imeniten človek, zato bi ine bilo prav, ko bi se ga zdaj po njegovi smrti (umrl 1925. v Ameriki) ne spomnili.
Mlada leta.
Josip Kompare se je rodil 6. novembra 1858. v Krepljah pri Dutovljah na Krasu. Oče Mihael in mati Ana sta bila krepke postave, bistrega uma, Kraševca stare korenine. Imela sta več otrok. Najbolj nadarjen je bil naš Pepček. Dve leti je hodi v dutovsko šolo. Domači duhovnik, ki je poznal izredno glavico mladega Pepčka, je močno želel, dahi se mogel fant šolati, pa kaj, ko je bil gospod sam reven, Kom-paretovi pa so se na majhnem premo-tenjcu komaj preživljali. Tako ali tako, Pepček je vendar že tretje leto odrinil v Gorico in v šolskem letu 1869.-1870. je 1 fe v 4. normalki, kjer mu je bil učitelj izvrstni vzgojitelj Anton Hribar. O Kom-
mmmmrn
paretovi nadarjenosti priča dejstvo, da je duškom naredil sprejemni izpit za gi,m-čez nekaj mesecef znal tako dobro nem- mazijo z izvrstnim uspehom, dočim jo ve-ško, da je pod strogim profesorjem Vo- liko sovrstnikov padlo. Nato so ga sprejeli
v Malo semenišče na hrano in stanovanje, odkoder je vsaki dan hodil na gimnazijo. Prefekt mu je bil veliki Anton Mahnič, sam Kraševec, ki je Pepota rad imel, ta pa je Mahniča spoštoval.
Za časa latinskih šol so je izkazalo, da Kompare ni mislil na duhovski stan. Njegova želja je bila takrat, da bi postal doktor pravde.
Svoj talenit je pokazal tudi s tem, da je rad skladal pesmice. Ze v 18. letu je zložil bojevito pesem proti zatiraloem narodne svobode. Skladal je tudi zaljubljene pesmi. Kot mnogi mladi študentje, je tudi on imel svoj «ideal», toda ostalo je pri študentovski ljubezni. Ko je bil v osmi šoli, mu je njegova Lucija dala slovo. Bridkost razočarane ljubezni je osmošolec izlil tudi v verze. Toda pesnik v temeljitem pomenu te besede ni bil; manjkalo mu je prave pesniške fantazije. Tudi v verzih se razodeva trd Kraševec, mož volje to dejanj. Za vzgled zado»tuje, da navedemo eno njegovih pe»mi.
Pesem žalosti.
Megla krije hribe in doline Solmca iz oblakov ni, temne, zapuščene -so ravnine, plešejo duhovi zli.
Spustil Eol*) je vetrove svoje, žuga vrišč podreti vse, smrtno pesem (bežna sova poje, kje človeku varnost je 7
Tej podobi, srce si enako Zdaj puščoba, preje vrt, čakaj, -da te kakor stvar vsako
*	koso svojo udari smrt.
Pod svoje pesniške proizvode se j* Kompare podpisoval «Josip Kumovič» («kum» je hrvaška beseda za «bc>ter>>> te
je kompare).
Tako so madepolnemu Kraševcu minula mlada leta in nastopil*1 ie resnoba življenja.
Njegovi starši.
*) Poganski bog viharja.
(Dalje prihodnjič).
bile j. Zjutraj je bila slovesna sv. maša g. dekana iz Doline, ob velikanski udeležbi ljudstva iz vseh krajev. Popoldne ob dveh je prispel v Klanec sam presvitli g. škof. Oib treh je blagoslovil in posvetil novi veliki zvon za Klanec in za Černo-fciče. Ginljivim obredom je prisostvola vsaj 2000-čera množica iz vse okolice. Za botre novemu zvonu sta bila gospod in gospa prof. dr. Gattonno. Nato je Pre-s vitli dal poljubiti ljudstvu svetinje sv. Alojzija, ki jih je prinesel v dar okradeni cerkvi. Nato je 8- škof ob asistenci šesterih duhovnikov zapel slovesni Te deum; cela cerkev se je zazibala v mogočnih zahvalnih glasovih za vse dobrote treh stoletij. — Pred odhodom so razna društva g. škofu priredila podoknico; posdravljan od radostnega ljudstva se je naš ljubljeni: vladika povrnil domov. Sil-
Kaj nam z
no je bilo vse ljudstvo zadovoljno —■ mar, ljubezen in veselje so odmevali ta dan; posebno, ko je veliki zvon zapel, se je vsako srce veselilo. Naj res sv. Peter ob 300-letnici — kot pravi napis na zvonu — prosi za vso faro. Posebno je ugajalo pri tej slovesnosti lepo petje. Takega petja naši kraji niso še čuli. Vsa čast in hvala g. I. Bomamu, ki je orglal, g. Duš. Marčelju, ki je dirigiral in vsem pevcem in pevkam.
Tako je prvi dan proslave velikega dne potekel naj lepše, vsi se ga z veseljem spominjamo. Bog daj, da bi novi zvon zvonil lepšim in boljšim časom.
Klanec bo svoj jubilej proslavil tudi s sv. misijonom in večjim evharističnim shodom poleti. Naj te slavnosti dosti vernikov skličejo na griču pri sv. Petru na Modrasu.
■   -----
ežele pišejo
S KOPERSCINE.
Zakaj se vpišemo v Mohorjevo družbo.
Dolžnost nas vseh zavednih Slovencev je, da se čim prej vpišemo v Mohorjevo družbo, ker s tem koristimo v prvi vrsti sami sebi. Če se šteješ za nekoliko izobraženega, potem ne moreš reči, da ne čitaš Mohorjevih knjig im dobrih časopisov; saj ravno knjige in časopisa tl izobrazbo posredujejo. Mnogokrat nam starejši ljudje dajejo dober nauk v gospodarstvu, poljedelstvu, živinoreji itd., celo iz zgodovine nam vedo povedati marsikaj mičnega in poučnega; vsega tega so se naučili po Mohorjevih knjigah. Pred kratkim sem se razgovarjal s prijateljem iz severno-zapadne Istre; poleg drugega sem omenil tudi Mohorjeve knjige. Pa mi de: «Mnogo več nas ‘hi se naročilo, pa kaj ko jih je mnogo med nami, ki razumejo šele vsako peto besedo...« Jaz pa pravim: «Vsega naenkrat se ni nobeden naučil. Treba je vztrajnosti, ker šele polagoma se da vse razumeti. Ko čitaš knjigo, moraš pazno tehtati vsako besedo; prva ti pojasni drugo in počasi se pribereš do razumevanja. Zatorej naj ne bo nobene slovenske hiše brez Mohorjevih knjig in pravih časopisov*.
K.—slav.
»SUČE.
Reši nas hudega ! prosimo pri litanijah, pa naše prošnje niso vselej uslišane. Zdaj enega, zdaj drugega Bog obišče z nadlogami. Tako je tudi pri nas težka poskušnja zadela ugledno krščansko družino Jožefa Kljuna 3 št. 12. V jesemi je omenjeni gospodar precej z visokega padel, ko je obiral češplje ter se Je močno poškodoval pri padcu; še sedaj ni prav trden.. Kmalu nato je prav hudo zbolela hčerka njegovega sina, 14 letina Olga, ena najpridne jših učenk naše šole. Nato je obolel še njen štiriletni bratec Milče, kateri je po inekaj tedni 'bolezni umrl na božično vigilijo zjutraj. S tem so se prazniki za družino kaj žalostno začeli. «Nasmešek mu leži na obrazu», so pravili ljudje, «kmalu bo še koga poklical za seboj*. In to se je res zgodilo. Prav čez o-sam dni in ravno o<b tisti uri je raa Silvestrovo zjutraj bela žena grozno zamahnila s koso. Posekala je očeta omenjenih otrok, 40 letnega moža, skrbnega in pridnega gospodarja. Bolehal je že več časa na posledicah voj,na. Pogreb je bil na novo leto popoldne ob veliki udeležbi; tudi iz bližnjih vasi so prišli pogrebniki; pravijo, da niso še videli take udeležbe. Pokojnik je zapustil mlado vdovo, že priletne starše, 6 letnega sina in že o-m en j eno hčerko, katero so tretji dan po očetovem pogrebu odpeljali v bolnišnico ▼ Trst. Ugledni in tako težko prizadeti družini naše sožalje. Pokojniku večni mi r !
ricmanje.
Dne 28. decembra je umrl star pevec, član «Slavca», Lovro Kuret iz Ricmanj St. 11. Bil je svoječasno izvrsten balist. Bolehal je že dve leti za hudo boleznijo
—	rakom — in trpel hude bolečine. Stregel mu je njegov edini sin. Sedaj ga je Bog regii zemeljskega trpljenja. Naj t miru počiva!
OSP.
Leto 1926. je za nami. Ni nam prineslo kdo ve kaj slabega, dobrega pa tudi nič posebnega. — Pošta nam zadnje čase ne : služi, kakor bi morala. Časopisi nam, vsakokrat prihajajo teden prepozno. Kje tiči vzrok ? Poštno ravnateljstvo naj se pobriga. — Vaškega načelnika imamo v vasi takega, ki ne mara za luč ne v cerkvi ne v srenji. Ponoči sklicuje srenjo na zborovanje; v cerkvi ne mara nositi luči pred oltar, kakor je Mia prejšnja navada ob velikih praznikih. V terni dela in tema se razodeva v vsem njegovem delovanju. Občina ! sfoudi se in odstrani sedanjega načelnika ter nami daj takega, kakor je bil prejšnji; hvaležnost Osapcev ne izostane,
ČERNOTIČE.
Klanski praznik za 300 letnico je bil tudi za nas pomemben Prezv. in mil. g. škof so posvetili ta dan za našo cerkev M. B. na Gradiščici nov zvon, ki ga je tovarna Lapagna prelila iz starega, ki se je razbil. — Naši pevci' so novemu zvonu prelepo zapeli pred posvečenjem in po posvečenju. — Botri zvonu so bili gospod in gospodična Siškovič. Proti večeru srno prezv. gospodu zapeli lepo pesem za podoknico. Prezv. g. škof se je lepo zahvalil in pohvalil pevce. — Med veselim petjem smo zvon odpeljali domov in ga obesili. Zdaj nas vabi že k Mariji na Gra-diščico. — Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli slovesnosti, predvsem prezv. g. škofu, botrom, gg. duhovnikom in našim izvrstnim pevcem.
VATOVLJE.
Mladina tod po teh vaseh sem po vojni niima drugega dela ob praznikih, kakor da igra, pije in pleše. S tem zaprav-lja denar in zdravje. Tudi na praznik sv. Stefana je bil ples v naši gostilni. Omeniti moram tudi, da miličarji iz sosednje vasi prav radi zahajajo v to gostilno, kjer si včasih tudi do dveh popolnoči delajo kratek čas. Bog daj pamot. tistim, ki so je potrebni !
Opazovalec.
IDRIJA pri Bači.
Dne 26. decembra je imelo tukajšnje ((Prosvetno društvo« svoj IV. redni letni občni zbor. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči: Vinko Maver, predsednik; Lukež Kačar, podpredsednik; Josip Šuligoj, tajnik; Grossar Luka, blagajničar; Josip Manfreda, knjižničar; Joahim Kovačič, gospodar; Lucijan Kovačič in Ignac Ba-log, pregledovalca računov.
Na zadnji dan leta je naše društvo priredilo lep Silvestrov večer. Na vspore-du je bil pozdravni govor, par kupletov, petje in šaljiva pošta. Predno pa je imelo nastopiti novo leto, je bila na pozorišču živa slika in sicer staro in novo leto. Člani, katerih je bilo precejšnje število, so e že v novem letu razšli vsi veseli ir zadovoljstvom v srcu. Pričakujemo od društva, da nam bode kmalu nudilo ka ko podobno prireditev. Ako prej ne, pa vsaj za pust.
Društvenik.
KOSTANJEVICA na Krasu.
Dovolite, da tudi jaz zapišem par vrstic iz naše vasi. Skrajni čas je, da se kaj oglasimo v svet. — V naši občini so velike spremembe. Podeštat je prejšnjega podžupana Balafona odstavil, na njegovo mesto pa je izvoljen Pepi iz malma. Pri nas so poti v takem stanu, da človek niti ob belem dnevu ne hodi varno po njih. Zato prosimo naše županstvo, da bi nam kaj kmalu uredilo vsaj glavne poti; pa ne z robota, ker nihče ne mara delati zastonj ; naj se naredi z denarjem, saj ima županstvo iztirjati vojno odškodnino. Pa se zdi, da se gospodje za to premalo zavzemajo. — Letina se je pri. mas še precej dobro obnesla, vina sie je tudi pridelalo.
—	Naša cerkev, ki se gradi na temelju od vojne porušene cerkve, se še precej dobro končuje. Bog daj, da bi kmalu zapel izvon na našem zvoniku; vsi že težko čakamo. — Povedati moramo tudi, da so pri nas nekatera dekleta, ki bi plesale noč in dan. Ceio po kmečkih hišah rajajo in kažejo svojo surovost in razuzda-nast. Duhovnik jih večkrat opominja v cerkvi, a vse zaman. Zakaj se ne bi hotele tudi matere malo bolj brigati za svojo mladino ?
RICMANJE.
Iz Ricmanj nam poroča naročnik našega lista : Vaš list od 1. jan. t. 1., ki ste ga odposlali v četrtek 30. dec. 1926., je dosegel to pot rekord v brani: dočim sem ga dobival dosedaj ob ponedeljkih ali torkih, sem dobil to št. že v sredo, 4. t. m Torej je list rabil iz Trsta do Ricmanj, kamor je peš 1 uro hoda — z vlakom 25 minut — samo 6 dni. To pot moram ča-stitati slavnemu poštnemu ravnateljstvu za vzoren red.
POVIR.
Dragi Mali list! Od vseh krajev či-tam, kako neredmo se dostavlja Mali list. K nam je prihajal dosedaj še precej redno, sedaj 'So mi pa kar naenkrat zakasnile tri številke, namreč 51. in 52. Izšli sta ob petkih, jaz sem j!h dobil pa šel« v četrtek popoldne. In letošnja številka
1. od 1. januarja mi je dospela šele 8. januarja, ko so jo drugi dobili 6. januarja. Morda ste zame natisnili eno posebno ? Letošnje 2. številke tudi še ni danes 9. januarja. Mislim, da je dovolj in u-pam na boljše. Dolgo semi čakal in menil, da bo kakšen drugi kaj podrezal. Zakaj jaz se ne morem pripraviti k pisavi, ker imam pretežko roko. Vendar sem čutil potrebo in napravil par kljukastih vrst.	Naročnik.
Op. ur.: Dopis naj preštudira sl. poštno ravnateljstvo v Trstu !
ŠTANJEL.
Pevsko in bralno društvo v Štanjelu priredi 16. t. m. veselico ob 3. popoldne. Vspored: 1. Poje pevski zbor iz Štanjela.
2. Poje mešani zbor iz Kobdilja. 3. ((Čarodejna brivnica«, burka v 1 dejanju. 4. «Kmet Herod«, veseloigra v 2 dejanjih. 5. «Zamorec», šaljiv prizor. 6. «Pred sodnikom«, burka. — Med odmori igra godba. K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
PRATIKA ZA NAROČNIKE.
Mnogo naročnikov ni utegnilo tako brf vposlati naročnine za novo leto. Zato ob. javljamo, da bomo Ljudsko pratiko poslali še nadalje vsem, ki poravnajo naročnino do 15. februarja. Seveda le, ako poprej ne poide zaloga.
Deseti brat
v imarfu pri Se2ani
Ko sem pohajal pred božičnimi prazniki po Krasu, sem prišel nekega dne okrog poldne v Šmarje. Iz vaških »kaminov« se je kadilo, iz česar sem sklepal, da kuhajo šmarske mamice ječ-i menček za kosilo. S Šmarci sem več ali manj znan, vendar jih nisem hotel vznemirjati s svojim obiskom. Ker pa mi je pajek predel po želodcu, sem vendar stopil v «vilo Pepa« k MatAjetu Španže-vemu, kjer mi je njegova Žefa postregla s pristno šmarsko klobaso in z bučo vina; oboje mi je bolje teknilo, kakor oblica pri Tiču Pajcovem !
Kakor je človek po oblici — po mnenju šmarskih pup — pust in prazen, pride po klobasah in teranu nekako pesniško navdahnjenje. Tako navdahnjen sem bil tudi jaz in če bi bil Prešeren ali Gregorčič, zapel bi o lepoti, vljudnosti in pridnosti šmarskih deklet! Ker mi pa Bog mi dal tega daru, eato nisem koval pesmic, amjpak sem šel lepo tiho po vasi skrbno se oziraje na vse strani, da bi me dobil od kje kake zaušnice, zakaj potem adijo jaz in moja fajfa. Vobče je namreč znano, da so Šmarci gorke krvi, posebno kadar so jezmi
Ko sem bil nekako sredi va»i, me potegne za »kamižolo« Bešetinova mati ter me povabi na krožnik mineštre. Ponižno, kakor da bi ne znal do pet šteti, sem šepal za njo črez dvorišče ter stopil v obširno kmečko kuhinjo, kjer je dišalo po ječmenčku in klobasah. «Deseti brate, tu se boš okrepčal!« sem si mislil sam pri sebi. Na ognjišču je gorel bukov čok, okrog katerega so bili razvrščeni razni lonci in lončiči. Na trinožnem stolčku je predel črni maček, slep na eno oko, če se ne motim. Vrgel sem ga raz
sedež in sam sedel nanj. Ker ni bilo š« kosila in se tudi meni ni mudilo dalje, sem se spustil v pogovor z gospodinjo, katera mi je tožila o slabi letini, razuzdanem svetu in o sprijeni mladini, ki noče več delati, ampak le gospodo »špilati«.
Skozi kuhinjsko okence sem videl plesno dvorano šmarskih pup in fantov. Tu se je vršila pred kratkim znamenita birma brez škofa; birmanski kolači so stali najmanj črez tristo liri
V	kotu dvorane sem videl majhen sodček medvedje masti — pristno blago Janeza Godcovega iz Merč — s katero si šmarske pupe mažejo podplate, da se bolje vrte ob zvokih cvileče harmonike.
Po kosilu, ali kakor bi rekli Notra-njci, mali južini, mi je domače dekle, že v zadnjem krajcu, razkazovalo razne «štibeljce«, v katerih sem videl starodavno opravo: skrinje, stole, slike in celo kolovrat, kar je v Šmarju bela vrana!
Nizko je bilo že solnce na nebu, ko sem se odpravil čez Sežano domov. Spotoma sem dregnil še v šmarsko cerkev, katera je bila slučajno odprta. Tu sem dobil Lojzeta «Jakopetčevega» in mež-narja v kiklji, katera sta ogledoval* stare svetnike. Še znamenitnejši od teh svetnikov, pa je šmarski veliki zvon, ki je sedaj počen kakor star lonec. Slišal sem praviti, da ga bodo Šmarci prodali Andreju Velkobosemtu, kateri ga bo rabil za repo kisat. Če bi pa vedel, da bo moja beseda kaj zalegla, bi svetoval Šmarcem, naj darujejo nekaj liric ter dajo zvon lepo preliti, da ne bode imel glasu, kakor pokrivača.
Firbec me je gnal, da sem si ogledal tudi starodavni lipi »Zoro« in »Večernico«, pod katerimi so nekdaj Šmarci plesali «štajeriš» in «polštertanc». Toda tisti časi so minuli. Takrat so bile poln* kašče žita, sladko vince je blo v kleteh, ženske so nosile raševino in domač« platno možki pa prtenice. Če se domislim tistih časov, lahko zapojem s starim Kranjcem: Kaj doživel sem na sveti ? Bog se smil’, kaj se godi!»
Vpišite se lakei » Soriško MrjevD dr«bo!
GOSPODARSTVO
Skrb za zvonove
(Dolžnosti cerkovnikov).
Menda je znano, da so cerkveni zvonovi prišteti k svetim posodam, da spadajo torej k najimenitnejšim predmetom v naših cerkvah. Odlikujejo se zlasti s tem. da jih posvečujejo in mazilijo sami škofje, da dobi vsak zvon pri posvetitvi ime svetnika in da pravimo zato, da so zvonovi «krščeni». če tem vrlinam zvonov nad drugimi cerkvenimi predmeti prištejemo še njih visoko denarno vrednost, potem jim ne more nihče odrekati pravico do naše posebne pozornosti, do našega posebnega spoštovanja in skrbnega varstva. In če na to stran izprašamo svojo vest, moramo v svojo veliko sramoto priznati, da ni v crekvi predmeta, ki M bil tako zapuščen in zanemarjen ■kot so naši cerkveni zvonovi.
Za zdaj opozorim ile na veliko nesnago, v kateri tičijo naši ubogi zvonovi. Seveda govorim le o zvonovih, ki sem jih sam videl v nadpolstoletnem posečanju naših zvonikov.
Odkod ta nesnaga ? Veter prinaša na zvonove s cest in s tal prah, ki ga mokrotno vreme prilepi na zvon, suho> vreme pa strdi in tako dobiva zvon odejo iz strjenega prahu, ki se v letih in desetletjih vedno bolj debeli V to odejo se pomešajo še tič ji otrebki in zlasti izpljuska-ao mazilo iz ležišč jarmovih osi. Tako nastane na zvonu pravi nasilni jopič, ki postaja vedno debelejši. Kdor me ve, da slabi že narahlo na zvon zapadli sneg moč njegovega glasu, ta si lahko misli, kako zavira še le ta nesnaga slišnost naših zvonov ! Razen tega je zvoneči zvon vedno izpostavljen nevarnosti da se u-bije, ker se s to nesnago nasilno zadržuje njega naravno tresljanje.
Ali se da odpraviti ? Prav lahko: z brisanjem prahu, z odpoddtvijo tičev iz zvonika in a tem, da se zabrani, da mazilo iz ležišč osi ne 'bo pljuskalo na zvonove. Če je smaženje možno na vseh predmetih v cerkvi, zakaj bi ne bilo tudi na zvonovih ?
Onesnaženje po tičih se da najlažje za-prcčiti, če se napravi nad zvonovi strop iz tenkih desk. Ta strop pomnožuje zvonovom tudi slišnost, ker se glas ne more več izgubljati v visokem vrhu zvonika. Pljuskanje mazila na .zvonove pa se odpravi, če se pritrde pod ležišča osi kosi tras te posode, v katerih so nabira iz-pljuskano mazilo.
Nasilni jopič se pa ne sme ostrgati z zvona s kakim rezilom, ampak se mora oprati z gorkim lugom ali s sodo. Ko se to zgodi, se prikaže na zvonu zopet njega pristna in naravna površina, ki pa ni svetla kot na novih zvonovih, ampak pokrita z zelo tanko zelenkasto barvo {patino), ki pa glasu zvona prav nič ne škoduje.
Iv. M—a.
Cena zlata (uradna) je 432 papirnatih lir za 100 zlatih.
Cene po Istri. Črn o vino : Buje 240 -250, Motovun 220—240, Buzet 230, 0-prtalj 200, Črni vrh 230. — Bel o vino: Buje 200—250, Motovun 180—220, Buzet 220, Oprtalj 190, Črni vrh 200. — Olje 8—10 lir liter. — Seno 30—60 lir stot.
Pšenica: 180—240 lir stot, — Koruza 100—130 lir stot.
Cena kruha. Tržaška občina je določila ceno kruha v hlebčkih po 200 gr. .na 2.70 lir za kg. Cerna rženega kruha pa je določena na 2.60 L.
Trgovinska zbornica za Istro je bila prenešena iz Rovinja v Polo. Na čelu zbornice je izreden komisar dr. Bakoš.
Pravi dopisnik
Eden naših stalnih dopisnikov žuljave kmečke roke piše med drugim: ((Blagovolite oprostiti moji morda prenerooni in prehitri pisavi; časa mi nedostaj*; vzeti si ga moram, četudi ponoči. Ko vam to pišem jo enajsta ura. Pa tako delam skoro vsaki dan; ali kaj pišem ali berem...)) Na koncu dopisa pristavlja: «Lahko noč ! .Te že pol ure čez polnoč».
Tako vnemo in razumevanje kaže kmečki mož. In koliko jih je po deželi, ki so bolj učeni, dopisovanje bi jih stalo malo truda — pa raje dremljejo ali posedajo ob vinu in kartah.
Naša poSta.
Skopo. Dopis iste vsebine je že bil objavljen prod kratkim.
K.—slav. Pesmica kaže dobro voljo, a ji še manjka oblikovna popolnost. Morate se učiti in še poskušati.
Štjak. Dopis Je pošljite in vse po resnici poročajte. Za drugo borno že tu skrbeli.
Poštna hranilnica. Konečno se je zadela izvrševati zamenjava hranilnih 'knjižic bivše avstrijske poš"te. Knjižice se na Dunaju pregledujejo in ko so potrjeno, se pošljejo v Rim. V Rimu se obdrže, namesto njih pa se napišejo nove italijanske knjižice v lirah. Dozdaj so vložniki prejeli .že okoli 2 tisoč teh novih knjižic. Zadnji dan decembra je bilo od,poslanih spet 2270, drugih 5475 pa še čaka v Rimu, da se prepišejo. Do Kresa u-pajo vse delo končati in tedaj bo vsak vložnik že imel v rokah novo italijan-jfko knjižico.
Belga. V Belgiji so vpeljali nov denar, ki so mu dali ime belga in ki je toliko vreden kot pet dosedanjih belgijskih frankov.
Beneške obligacije (od vojne odškodnine) imajo na borzi ceno 63 lir gotovine za 100 lir obveznic. Kdor ima torej n. pr. za 10.000 lir obveznic (obligacij), dobi) zanje, ako jih proda, 6.300 lir.
Po čem je lira?
Dae 12. jamarja si dal ali dobil: aa 106 dinarjev — 41.75 L. za 160 «. kron — 69.50 L. za 100 fr. frankov 98.— L. za 100 Šilingov — 380.— k. za 1 delar — 23.— L. za 1 fant — 114.— L.
lllllllllllllllllllllllllllllltllMIlHIllllMIlUnilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Testenine „Pekatete“
so na glasu kot izborna jed še iz predvojnega časa Da dobi	vsak.	ki	jih	zahteva tudi res prave naše	testenine,	smo	zo-
pet vpeljali zavoje po 'A in 1 kg. Zahtevajte pri trgovcih makarone, špagete, su-bjote ali razne vrste iza jnho le v zavojih z napisom « Pekatete ».
iniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiii ==qntg=
r
303E
1
Zobozdravnik
dr. Sardoč D.
ordinlra
v Trstu
Via M. R. Imbrlanl 16, III. (Pr«| vla S. Glovannl)
Od 9-12 In od 3-7.
=aoe
=a3nB
J
MALI OGLASI
DOBER SVET je zlata vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, zaprtju, uživajte «Gasirin». — Iz. kušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influen ci, težkemu dihanju je Prsni sirup. — Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih, \ križu, v glavi je «Reunxazan» kot tekočina, a «Liniment Lanomentol» kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom «Šentjurjevoj> mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, udrtine; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODRESFNIKU - Bistrica.
libiKUk iver je v zadnjem Casu puma ševanje po tem izdelku močno naraslo se je odločila lekarna C.ast.ellanovich Trst, via dei Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu, blizu slov. šole) prodajati ga v večjih steklenicah, tako da zadostuje za popolno ozdravljenje 6 steklenic Cena steklenici je L. 8.50.
Prodaja tudi Klizirano ((kino«
1 Jakob Bevc H
2	urarna In ilatarna	?
5 TRST - Čampo S. filacono St. S 6
y ZLATO kupuje v vsaki množini po *y
6	‘nnjvišjih cenah.	w
y KRONI plačuje više kot vsi drugi. y (® ZALOOA rasnevrstnih ur inzlatenine. v
SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sred stvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru uspešno čistilno sredstvo, posebno pri poročljivo za osebe, stare nad 50 let s. prodaja samo v lekarni Castellanovieb Trst. Via Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu blizu slovenskp šole)._________________________
BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se
minerjo 2. sp priporoča sl. občinstvu
VELIKA ZALOGA papirja, papirna tlb vrečic. Uvoz in izvoz na vse km Je Po ugodnih cenah. Tvrdka Gaston* 'Dolinar, Trst - Via Uro poiorUn 5
FERDINAND ŠKERLJ, Vrhpolje 66 p. Vipava (Verpogliano p. Vipacco) ima na prodaj več tisoč cepljenih trt kakor : Ribola, Rizling, Zelen, Žlahtnlna. Kla-renca, Pinela in dr. - Cepljenke 90 prvovrstne. Cena po dogovoru.
Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste
Hajiiije tene platojem za
KOŽE
kun, zlatic, lisic
dM?. vider, jazbecev, Mik. veveric.
krtov, divjih in tematik zajcev.
D. WINDSPACH
Trst. Vil Cesare Battisti it. tO II. niist., vrata II
Sprejemajo se pošiljatve po pošti..
ž/, Jfc
PRIMARIJ
tl. tllll
RftTRatelj oč9fl»ega oddelka v goriSki ■estii kolaiSoici. Iwic> na oČesii kliniki dniajskegn Tiemdili8€a.
Specialist za tolezii na otok
Sprejema od 19-12 i> od 3-4
- Gorica, Corso 6. Verdi 24. n
NbvTTTTTTTMiininn mi iminnniinimimiPg^
ODVETNIK
Dr. Dioniz Godina
Bodnljski tolmač slovenskega, srbo hrvaškega In nemškega jezika
naznanja, da
je preselil
svojo pisarno v
ViaM.R.Imbriani14,l.
Telefon 40-21
^MODERNA PARFUMERIJA^
G. B. GIUMLIA - POSTOJNA
Bogata Izbora dišav in dišečega mila iz prvovrstnih domačih ln tu ■j jih tvoraic. Toaletne potrebščine in S predmeti za darila. Drobnarije in umetnije. Koralde, biseri, predmeti iz brušenega beneškega stekla. CENE ZELO ZMERNE.
Trgovino lahko obiščete, ne da bi morali kaj kupiti
k	mori
ZDRAVNIK
Dr. IGOR FRANKO
absolvent dunajske klinike, ordinlra odslej samo
V IL. BISTRICI
vsak dan
od 10-12 in od 15-17 h.
Andrej Purič
TRST
Via Medla Sl. •
Kovaikl
■— mojster
IZVRŠUJE: Vsakovrstna stavbena dela-Železne ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev - štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave.spopolnltve.
Cerkvena umetnost - Dober tisk S ENRICO TOFFOLETTOj
TRST, Via del Pesoe 4 g
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, sV® drugih nabožnih predite Cerkvena obleka in potrebščine.
KONKURINlNE «6NE.	■
Čevl/arnlca FORCESSJJV
odlikovana o Porini In Ovnovi 1924. u veliko promila, diplomo in »lato svetinjo
JfSt via Caprin 3	Jaftobj*.	1	TSt
Zima pritiska.
Sneg in blato leži po potih. V taJsem času bodi glavna akrb za dobro obutev. Osnovno »d ra vil o aa zdravo življenj« «e glasi: glavo 'Modno, nogo tople !
Zato skrbite, da bo vaša druibua dobro o-fcnta.
Obrvi to *o na
^ Foneesstjvji!
mmmmuummmmmmooovvooommmmmV
ta taaaaaaaaai