r
558 ODŠLO, 681 PRIŠLO MED OBRTNIKE
Kumrno 1985. leto
Medtem ko si bodo te dni šlevilni obrtniki iz naše občine ogledali najsodobnejšo opremo za delavnice, stroje z računalniškini krmiljenjem in še številne novosti iu muncbenskem mednarod-nem sejmu obrti, sezimo mi v statistično poroti-io o rasti obratovalnic v letih 1981 - 1985. Priprarili so ga na obrtnem združenju naše obči-ne in v njem skrbno $ številkami zabeležOi, v katerih delih obrti smo dosegii v preleklih petih letib napredek, kje pa se je zmanjšalo število Dosilcev obrti.
V poročilu, ki ga je pripravil tajnik združenja Brane Pečan, je vse obrtnike razdelil v pet sku-pin in sicer Obrtniki (storitveni, proizvodni), Avtoprevozniki stvari, Avtoprevozniki oseb, Gostinci in Prodajalne na drobno. V skupnem številu se je v petih letih povečalo prvih za 132, drugih in tretjih zmanjšalo za 24 oziroma 4, predzadnjih povečalo za 15 in zadnjih za 4. Ven-dar je zanimivo, da med skupno 123 novimi nosilci obrti beležimo največji porast 1981. leta (47), 1984. in 1983. leta, najmanjši pa lani. V letu 1985 je prenehalo opravljati obrtno dejav-nost 84 oseb, na novo pa je pričelo s tovrstnim delom 86 ljudi.
Ko so proučili, kaj smo pridobili v preteklih petih letih, še posebno pa lani, je ugotovitev sorazmeroma neugodna. Veliko je obrtnih de-lavnic, v katerih dela le nosilec obrti in ob njem pogosto še en delavec. To pa pomeni dejansko le samooskrbo in ne omogoča večje družbene kori-sti. Poslabšala se je sestava pri gostincih, saj vse bolj prevladujejo krčme in okrepčevalnice (bife, sistem hot-dog), premalo pa je novih gostiln, v katerih je mogoče naročiti kakovostna jedila in dobro pijačo.
Pri prodajalnah na drobno je resnično le ena špecerija in sicer Albina Štiha na Jezeru, ostalo pa so hišice za prodajo sadja in zelenjave.
Rudi Kragelj je med tistimi obrtniki v naši občini, ki zaposluje tudi nekaj delavcev. V obiinoje prišel iz Avstralije in na delo v tej daljni deželi ga spominja tudi vrtalni strojček na zračni pogon. To pa ni edini priročnejši strojček, ki ga je prinesel s seboj in ga uporablja v avtomehanični delavnici.
Ves ta številčni napredek - skupaj 123 - v petih letih nas ne more voditi v optimizem pri razvoju zasebnega dela drobnega gospodarstva, ampak žal nakazuje, da so obrtniki, novi in prejšnji, pričakovali več pomoči od družbe pri razvoju njihovih obratovalnic.
P. S. Da pa ne bi, čisto na koncu, kdo vsega odel v pretemen plašč, pa še tale primerjava. Prebiral sem Našo komuno letnika 1976 in 1977. Ponavljam. prebiral! V njih nisetn našel zapisa o obrtni delavnici ali problematiki obrtnikov. Te-mu delu gospodarstva sedaj tudi v našcm časniku namenjamo primeren del pozornosti in lahko rečemo, da je to vendar odraz iskrivejših razme-rij do obrti.
^______________________________   ___