Posamezni Izvod 1.30 žil., mesečna naročnina 5 šilingov. Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt K agenturi 2 P. b. b. izdajatelj, lastnik in zaioinik: Dr. Franc Petek, Velikovec. —- Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XV. Celovec, petek, 30. december 1960 Štev. 53 (972) Na pragu novega leta Živimo v dobi atomske energije in medplanetarnih raket, zato se nam zdi, da čas mnogo hitreje poteka. Dejansko je tako, da se dogodki vrstijo z nenavadno hitrostjo in se bo marsikdo vprašal, če je res, da smo že spet na koncu leta. Da, na pragu novega leta stojimo, pred velikim vprašanjem, kaj nam bo prineslo, ne samo nam, namreč celemu svetu, vsemu človeštvu. Preroki bi morali biti. če bi hoteli povedati, kako bo šel razvoj dalje, v malem in v velikem. Toda brez prerokovanja lahko upremo pogled v bodočnost, če znamo pravilno presoditi dogodke, ki so za nami, če brez resentimentov pogledamo v obraz stvarnosti, kot se nam je predstavila v letu, ki ga pravkar zaključujemo. Na splošno ta pogled nazaj ni preveč razveseljiv. Krvava vojna v Alžiriji je stopila že v sedmo leto, pridružili pa so se ji vznemirljivi dogodki še na drugih koncih sveta — da omenimo le Kongo in Laos — ki bi se ob nadaljnji zaostritvi lahko razvili v nevarnost za svetovni mir. Utrditvi miru tudi predčasno in brez vsakega uspeha prekinjena vrhunska konferenca med Vzhodom in Zahodom ni koristila, kar se je že pokazalo na letošnjem zasedanju Generalne skupščine OZN, kjer blokovsko opredeljenim državam očitno ni šlo za konstruktivno in miroljubno reševanje spornih mednarodnih problemov, marveč so tudi v svetovno organizacijo prenesle politiko hladne vojne. Kljub temu pa so tudi v letu 1960 bili dogodki, ki odpirajo stvarne možnosti in nove Hpe, da se človeštvu n dret 711 nevarnosti usodnega vojnega spopada ter krene dalje po poti sporazumnega reševanja in miroljubnega sožitja. Zlasti je treba tukaj omeniti nadaljnje jačanje tistih sil. ki niso vezane na bloke in imajo zato proste roke, predvsem pa iskreno željo, da pomagajo graditi svet, v katerem se spori ne bodo več reševali s silo in nasiljem, marveč po miroljubni poti medsebojnega spoštovanja. Tudi pregled dogodkov zadnjega leta v malem, namreč pri nas na Koroškem in v Avstriji, na prvi pogled ni ravno ohrabrujoč, zlasti, v kolikor so ti dogodki povezani z vprašanjem manjšine. Z letom 1960 zaključujemo tudi tako imenovano jubilejno leto, katerega edino »presenečenje*■ je bilo morda v spoznanju, da so ga eni razumeli in obhajali tako, drugi spet drugače. Mislimo namreč dejstvo, da koroški Slovenci v razliko od drugih tega jubilejnega leta nismo povezovali samo s spominom na 40-letnico koroškega plebiscita, marveč smo ga dojeli in zavestno praznovali zlasti v znamenju 15-letnice zmage nad nacističnim režimom in 5-letnice podpisa avstrijske državne pogodbe. Ne bi tukaj razglabljali o zvestobi do domovine Avstrije, kakor smo jo eni in drugi znali in predvsem hoteli manifestirati v tem letu, toda eno lahko zapišemo: Naše praznovanje je bilo brez sovraštva in brez hujskanja enega naroda proti drugemu in kot tako tudi pošteno, porojeno iz iskrene želje po sporazumevanju in sožitju. Za naš dokaz lojalnosti ne pričakujemo posebne nagrade, ker smo mnenja, da domovinska zvestoba ni blago, s katerifn bi se dalo barantati in pribarantati eno ali drugo plačilo. Mislimo pa, da je najmanj, kar nam je domovina dolžna za izkazano zvestobo, da nas prizna za enakopravne državljane, ne pa, da nas hoče sploh šele ugotavljati in iskati. Če nas ni — kakor nekateri skušajo dokazovati — kako bi potem mogli na veličastni proslavi v Celovcu praznovati pomembne jubileje Avstrije, kako bi se mogli, da omenimo le naše glavne prireditve v letu 1960, v tako lepem številu zbirati na kulturnih manifestacijah v Pliberku, v Borovljah, v Podravljah in drugod? Mar take prireditve niso dovolj zgovorna priča, da še živimo, da hočemo živeti, pa čeprav bi nam nekateri raje danes kot jutri zapeli nagrobnico. Zato tudi danes, ko ob pregledu dogodkov starega leta upiramo pogled na novo leto, na bodočnost, lahko s polnim prepričanjem povemo: Če bi nas tudi skušali odpisati z zapletenimi računi, bomo koroški Slovenci kljub temu še tukaj, kajti moč živega ljudstva se ne da meriti po suhoparnih številkah, temveč po njegovi kulturni stopnji in njegovi življenjski volji! Predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito: Konstruktivno uveljavljamo politiko ohranitve miru in urejanja spornih mednarodnih problemov po miroljubni poti Ves svetovni tisk je obširno poročal o ekspozeju predsednika FLR Jugoslavije maršala Tita v Zvezni ljudski skupščini, kjer je govoril o družbenem planu gospodarskega razvoja Jugoslavije za prihodnje petletno obdobje. V komentarjih je govora tako o izvajanjih predsednika Tita glede petletnega plana in glede dosedanjih uspehov v gospodarskem razvoju Jugoslavije, kakor tudi o njegovih izjavah, ki se nanašajo na vprašanja mednarodne politike. Posamezne agencije so v svojih poročilih zlasti poudarile odgovor Tita na ob-dolžitve, ki so jih proti Jugoslaviji izrekle komunistične partije na konferenci v Moskvi, druge pa posvečajo posebno pozornost njegovim besedam o vlogi Jugoslavije v boju za ohranitev miru. Prav tako so o Titovem govoru obširno poročale tudi številne radijske postaje po vsem svetu. V prvem delu svojega ekspozeja je predsednik Tito govoril o uspehih, ki jih je Jugoslavija dosegla pri izgradnji svojega gospodarstva, ter o nalogah in ciljih novega petletnega plana, katerega uresničitev bo Jugoslavijo uvrstilo med razvite evropske države. Na dosedanji poti socialistične graditve — je dejal Tito — je morala Jugoslavija premagati predvsem mnoge in raznolike težave, na katere zadevajo v svojem razvoju nezadostno razvite dežele; poleg tega pa je morala premagati tudi velike težave, ki so jih ji vsilili s pritiskom od zunaj in ki jih ji še zdaj vsiljujejo. Kljub lamu pa so bili v povojnih letih doseženi velikanski uspehi, ko je Jugoslavija po odstranitvi vojnih opustošenj in po ureditvi problemov podedovane zaostalosti prešla najprej na ustvarjenje nujno po- Od devetih milijonov prebivalcev je stavkovno gibanje v Belgiji zajelo že okoli milijon ljudi. Začelo se je ravno v dneh, ko je kralj Baudouin obhajal svojo poroko s princezo Fabiolo, da so skupine belgijskih delavcev napovedale stavko. Medtem je stavkovni val zajel že obsežne predele države in se razširil na razne panoge gospodarstva, predvsem na promet, elektrarne in plinarne, tako da so Belgijci božične praznike obhajali v razmerah, kot so vladale med vojno, ko je bila zapovedana zatemnitev zaradi letalskih napadov. Povod za sedanje stavkovno gibanje je dala vlada s svojim programom štednje, s katerim hoče nadomestiti izgube, ki jih je belgijsko gospodarstvo utrpelo vsled krize v Kongu. Ker bi uresničitev tega programa v prvi vrsti prizadela delavstvo, so socialistični sindikati proglasili stavko, poleg tega pa je prišlo v teh dneh do množičnih de- fiebnih materialnih pogojev za nadaljnji razvoj in v zadnjih letih posvečala vedno več pozornosti proizvodnji blaga za široko potrošnje. Kot značilnost za razvoj v prihodnjih petih letih pa je predsednik Tito navedel, da se bo narodni dohodek v tem obdobju povečal za okrog 70 odstotkov. Čeprav so naloge, ki nas čakajo, obsežne, zamotane in raznolike, nam ustvarjeni materialni in družbeni pogoji omogočajo, da visoko stopnjo gospodarskega naraščanja in druge naloge v predloženem planu uspešno izpolnimo, je zaključil Tito prvi del svojega govora, nato pa prešel na zunanjepolitično dejavnost jugoslovanske vlade v letu 1960. Poudaril je, da so predstavniki Jugoslavije v Združenih narodih v tesnem sodelovanju s predstavniki drugih izvenblokovskih rr.onstracij proti vladnim načrtom. Čeprav je vlada stavke proglasila za nezakonite, so je stavkovni val kljub temu vedno bolj širil in v posameznih predelih države dosegel že oblike prave generalne stavke. Le s pomočjo vojaštva je vladi doslej uspelo vsaj za silo obvarovati celotno gospodarstvo pred zastojem. Na dnevnem redu pa so spopadi med stavkajočimi na eni ter policijo in vojaštvom na drugi strani, med katerimi je bilo tudi že precej ranjenih. Policija v čeladah, vojaščina, na hitro odpoklicana iz Nemčije, s solzilnimi bombami v boju proti delavstvu — to je današnja slika na ulicah belgijskih mest. Na račun delovnega človeka hoče belgijska vlada popraviti napake, ki jih je zagrešila s svojo kolonialno politiko v Kongu, s silo skuša zatreti boj belgijskega delavstva za dosego svojih pravic. In posledice take politike; najhujša notranja kriza, ki jo Belgija pomni zadnja desetletja! dežel konstruktivno uveljavljali politiko ohranitve miru in urejanja spornih mednarodnih problemov po miroljubni poti. Jugoslavija je tudi v letu 1960 dosledno uveljavljala politiko miru in miroljubnega sodelovanja z vsemi narodi in državami ne glede na različne družbene sisteme ter je z doslednimi in načelnimi stališči pri obravnavanju mednarodnih problemov povečala svoj ugled v svetu. Posebno obširno je Tito govoril o sodelovanju z afriškimi in azijskimi državami ter dejal, da so izvenblokovske države izrazije trdno odločenost, da dosledno zastopajo zavest človeštva v današnjem zmedenem mednarodnem vzdušju. Govoreč o položaju Konga je izjavil, da je to, kar sie zdaj dogaja v tej deželi, najbolj grobo vmešavanje od zunaj v notranje zadeve komaj osvobojene dežele s ciljem, da bi na eni strani obdržali gospodarske pozicije kolonialistov in omejili svobodo v uveljavljanju naprednega družbenega razvoja ne samo Konga, marveč tudi drugih afriških dežel, ki so si že priborile neodvisnost, na drugi strani pa hočejo doseči, da bi bile te dežele poslušno orodje v politiki hladne vojne. Za sedanji položaj v Kongu — je dejal — nosi OZN veliko moralno odgovornost, medtem ko so tragični dogodki v Alžiriji najbolj dramatično pokazali, da so ■aht?-; ljudstca r . dl 1'/ in neodvisnosti popolnoma upravičene. Na koncu svojega govora se je predsednik Tito dotaknil še nedavnih obtožb v moskovski izjavi komunističnih partij ter dejal, da tudi zdaj, po dvanajstih Istih blatenja Jugoslavije niso merili prispevati nobenih prepričljivih dokazov, marveč so imele te ob-dolžitve značaj vmešavanja v notranja zadeve ter pačenja stvarnosti v razvoju in zunanji politiki Jugoslavije. »Naši narodi — je zaključil — so v svoji najnovejši zgodovini kljubovali mnogim viharjem in nevihtam, raznim velikim težavam in oviram. Prizadevajmo si, da bomo tudi v prihodnje, ne glede na težave, ki nas čakajo na naši poti, smelo stopali proti našemu velikemu cilju — proti uresničenju velike prihodnosti sedanjim in bodočim generacijam.« Kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije V sredo in v četrtek preteklega tedna je bil v festivalni dvorani „Soča" v Ljubljani kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Kongres je pregledal razvoj ljudsko-prosvetne in kulturne dejavnosti v Sloveniji in se zlasti temeljito bavil s problematiko te dejavnosti v zvezi s širokim izobraževanjem ljudstva, s humanistično estetsko vzgojo in s kulturno zabavo in razvedrilom v včlanjenih delavsko-prosvetnih društvih v Sloveniji. Mnogo pozornosti je kongres posvetil prosvetnemu delu med mladino in zboljšanju materialnih pogojev za kulturno prosvetno dejavnost. Kongres je najprej poslušal poročilo o delu prosvetnih društev po Mariborskem kongresu začetkom leta 1958 ter referat o glavnih gibalih procesa preobrazbe v delu in življenju delavsko-prosvetnih društev Svobod v zadnjih dveh letih. Na podlagi teh poročil je kongres delal v treh komisijah. Drugi dan kongresa je bila zaključna razprava o delu komisij, nakar je kongres izvolil novi Svet Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije z Brankom Babičem kot predsednikom na čelu. Kongresa se je udeležilo nad 500 delegatov in gostov, med njimi številni javni in politični delavci ter zastopniki prosvetnih organizacij iz sosednih jugoslovanskih republik. Kongresu pa so prisostvovali tudf zastopniki Slovenskih prosvetnih zvez iz Trsta in Koroške. O bogati vsebini kongresa in o pestrosti kulfurno-prosvetne dejavnosti v Sloveniji bomo poročali v prihodnji številki. Afriški narodi se združujejo v boju za dosego popolne svobode in neodvisnosti Prihodnji teden, 3. januarja, se bodo v Rabatu zbrali poglavarji in drugi predstavniki številnih afriških dežel, ki so v zadnjih letih dosegle svobodo in neodvisnost. To bo hkrati prva afriška »vrhunska konferenca”, na kateri bodo sprejeli važne sklepe za nadaljnji boj afriških narodov za dosego popolne svobode in neodvisnosti tudi tistih ozemelj, ki so trenutno še pod tujim gospostvom. Afriški konferenci na najvišji ravni pripisujejo velik pomen širom po svetu, posebno pa seveda v afriških deželah samih, kjer odkrito poudarjajo, da bo prispevala k nadaljnji krepitvi boja afriških narodov za neodvisnost in k uspešnejšemu boju proti manevrom imperializma. Pobudo za konferenco je dal maroški kralj Mohamed V., vendar zamisel o sklicanju takšne konference ni nova, saj je bil tak sestanek v načrtu že za mesec avgust v prestolnici Konga, pozneje pa so ga nameravali sklicati v New Yorku med zasedanjem Generalne skupščine OZN, pa so ga morali ponovno preložiti, ker se ga ni mogel udeležiti predsednik kongeške vlade Lumumba. Razgovori v Rabatu bodo obsegali najrazličnejša vprašanja, toda poseben poudarek nameravajo dati problemom Konga in Alžirije ter skupni akciji za okrepitev neodvisnosti novih osvobojenih držav na črnem kontinentu. Zato bodo pri razgovoirh sodelovali tudi predstavniki zakonite kongoške vlade predsednika Lumumbe ter začasne alžirske vlade. Kot uvod v vrhunsko afriško konferenco pa je svetovni tisk ocenil nedavni sestanek poglavarjev Gane, Gvineje in Malija v Ccnakryju, kjer so Kvarne Nkrumah, Sekou Toure in Modibo Keita sklenili ustanovitev unije imenovanih treh držav zahodne Afrike ter se dogovorili c skupni gospodarski In finančni politiki. Ob tej priložnosti so poudarili, da je bila ustvarjena še bolj uspešna koordinacija delovanja v boju proti imperializmu in neokolonializmu, za obrambo pravic afriških narodov do življenja v svobodi. Kongo, kraljevska svatba in stavke: Belgijo pretresajo hudi notranji boji Avstrijsko-nemska pogajanja o odškodnini PO ŠlROEmifc® fcrr sVetu Po štiridesetletnici (PONATIS IZ »NAŠE SODOBNOSTI", 12/1960) (Nadaljevanje iz zadnje številke) Koroški Slovenci so avstrijski državljani. Hkrati pa so sestavni del slovenskega naroda. Ne enega ne drugega dejstva ni mogoče zanikati. Ker pa vemo, da nacionalna in državna pripadnost nista enakovredni kategoriji, vemo tudi, da ti dve dejstvi ne tvorita nerazrešljivega protislovja. Prepričani smo, da ni mogoče dokazati teze, češ da je mogoče urediti stvari le tako, da popolnoma zmaga le eno izmed obeh dejstev, le eno izmed obeh načel. Nepopustljivi smo, ko zahtevamo za našo manjšino vse tiste pravice, ki ji pritičejo, vendar pa vprašanja teh pravic ne združujemo z vprašanjem meja. Pač pa ob vsem tem poudarjamo nekaj drugega, ogrevamo se za neka višja načela, opozarjamo na pomembnejša vprašanja. Ko se koroški Slovenci bojujejo za svoje nacionalne pravice, se bojujejo dejansko za navadno državljansko enakopravnost, branijo predvsem svoje človeško dostojanstvo, branijo integriteto človeške osebnosti. Slovenstvo koroškega Slovenca ni nekaj umetnega, ni stvar svetovnega nazora in trenutne politične orientacije, marveč je nekaj povsem prirodnega in prvotnega, je bistveni in sestavni del njegove osebnosti. Agresivna, germanizatorska politika, ki napada, preganja in zapostavlja določeno število avstrijskih državljanov samo zato, ker po svojem etničnem izvoru niso Nemci, postavlja koroške Slovence v položaj manjvrednih državljanov, spreminja jih v ljudi, ki imajo tako rekoč nekakšno podedovano napako. Takšna politika je imela že dovolj težke posledice udi za miselnost in čutstvovanje naše manjšine. Narava stvari samih tedaj ni takšna, da bi ne bilo mogoče najti razumne in uspešne rešitve. Problem nacionalnih pravic slovenske manjšine na Koroškem je treba obravnavati samostojno, obravnavati ga je treba kot splošno človeški problem, kot vprašanje človekove osebnosti. V vzdušju, kakršno prevladuje na Koroškem, je najbrž precej težko odkriti to splošno humanistično perspektivo, zlasti še ker ta perspektiva dosledno zanikuje sleherno šovinistično sovražnost in prav vse pangermanistične sanjarije in gesla. Prav tako najbrž tudi ni vedno lahko verjeti v to perspektivo in še teže je nenehoma vztrajati na takih humanističnih načelih. Napadalni izbruhi, nerazumni postopki in zahrbtna dejanja ne povzročajo samo zdrave reakcije, marveč ženejo ljudi tudi v obup in bes. Pri tem pa velja posebej poudariti, da ni mogoče navesti niti enega podatka, ki bi pričal, da predstavlja slovenska manjšina agresivni element koroškega družbenega življenja. Koroški Slovenci so v nenehni obrambi in ravno to je tako zelo nenormalno. Prav zaradi tega je tudi očitno, kdo bi moral poskrbeti za ukinitev tega nenormalnega stanja. Ni si mogoče delati utvar, češ da je probleme možno rešiti kar čez noč in z eno samo potezo. Priznavamo tudi, da se pojavljajo znamenja, ki obljubljajo izboljšanje. To je nedvomno posledica velikih notranjih sprememb, ki so značilne za Evropo XX. stoletja, zlasti pa za čas po drugi svetovni vojni — in te spremembe morajo prej ali slej seči tudi na Koroško, kjer se je v nasprotju s splošnim razvojem ohranilo toliko anahronističnih teženj in prvin. Stvar koroških Slovencev je stvar vsega slovenskega naroda, vseh narodov Jugoslavije. Naravno je tedaj, da tako intenzivno poudarjamo ravno splošno človeški aspekt koroškega vprašanja, saj ni naši družbi, ki se je porodila iz borbe proti nasilju in nečlovečnosti, nič bolj tujega kot misel, da bi nacionalno pripadnost koroških Slovencev izrabljala za kakršnekoli napadalne namene in načrte. Ravno zaradi tega smemo toliko glasneje poudariti, da ne moremo dopustiti, da bi bil naš narodni organizem kjerkoli ogrožen, ne moremo dopustiti, da bi bili ljudje izpostavljeni nasilju, krivicam in prevaram samo zato, ker so Slovenci. Dušan Pirjevec i Tudi v Indiji državna kmetijska posestva Osrednja indijska vlada je sklenila, da bo v vsaki deželi ustanovila nekaj državnih kmetijskih posestev, katerih vsako naj bi merilo deset do petnajst tisoč! juter. Pri obdelovanju sc bodo posluževali sodobnih sredstev in znanstvenih metod. Namen teh posestev ne bo le v tem, da bodo prispevala k povečanju kmetijske proizvodnje, temveč bodo vplivala tudi na razvoj zadružništva. Državna kmetijska posestva bodo pod nadzorstvom ministrstva za kmetijstvo, katerega predstavnik je izjavil, da bo pri ureditvi teh posestev pomagala tudi Sovjetska zveza. Med Avsirijo in Zahodno Nemčijo se še vedno vlečejo pogajanja o tem, kako in v kakšni višini naj bi Zahodna Nemčija prispevala k popravi škode, ki so jo avstrijski državljani utrpeli v času nacizma. Ker je avstrijska vlada s svoječasno pogodbo med Avstrijo in Zahodno Nemčijo onemogočila, da bi avstrijski državljani sami zahtevali odškodnino od Nemčije, je s tem hkrati prevzela dolžnost, da s svoje strani poravna škodo. Zato se zdaj že več let vlečejo pogajanja med obema državama, koko bi to vprašanje skupno rešili, vendar doslej še niso našli sporazuma. Okoli 9000 brezposelnih na Koroškem Iz poročila deželnega delovnega urada z dne 15. decembra je razvidno da je bilo navedenega dne pri koroških delovnih uradih prijavljenih skupno 8881 brezposelnih, med temi 2975 moških in 5906 žensk. V prvi polovici meseca decembra se je število brezposelnih povečalo za 1581 oseb, ki so prišle predvsem iz gradbeništva in kmetijstva, poleg tega pa odpade velik delež brezposelnih na gostinstvo. V primerjavi z istim časovnim obdobjem lanskega leta pa je število brezposelnih za 2482 oseb manjše, namreč za 2361 moških in 121 žensk. Kakor smo v našem listu že poročali, je bi! »Slovenski oktet” iz Ljubljane na koncertni turneji po zahodni Evropi, kjer je ponovno dosegel prodoren uspeh. Ta komorni ansambel, ki si je tekom desetih let priboril mesto med najboljšimi v Evropi, je bil tokrat povabljen na abonmajski koncert v zahodnem delu Berlina ter v Kopenhagen, Pariz, Tours in poitiers. Svoj prvi koncert je imel v Berlinu, kjer je publika precej razvajena. Vendar je Slovenski oktet s svojim umetniškim podajanjem izbranega sporeda, ki je obsegal pesmi desetih narodov v originalnih jezikih, takoj pritegnil mnoge poslušalce. Posebno navdušena je bila publika nad slovenskimi in jugoslovanskimi pesmimi, tako da jih je moral zbor še šest dodati. To je vsekakor izreden uspeh, kajti že dolgo ne pomnijo, da bi berlinska publika dala kakšnemu zboru tako priznanje. V prestolnici Danske, Kopenhagenu, je imel Slovenski oktet dva nastopa v televiziji in v radiu. Za radio je pel tudi v Parizu, kjer je imel poleg tega še koncert za publi- Iz časopisnih poročil je razvidno, da je zahodnonemška vlada načelno baje pripravljena, prispevati gotovo vsoto, pač pa stavi tudi posebne pogoje, med katerimi sta dva za Avstrijo posebno neprijetna: na eni strani zahteva bonnska vlada pravico soodločanja pri razdelitvi denarja, na drugi strani pa stavi pogoj, da mora enako vsoto dati na razpolago tudi Avstrija sama. Tudi glede višine vsote, ki naj bi jo Avstrija dobila od Zahodne Nemčije, še ni prišlo do soglasja, govori se pa o kakih 250 milijonih nemških mark, to je približno 1,5 milijarde šilingov. To pomeni, da bi ob enakem prispevku Avstrije bilo za odškodnino na razpolago 3 milijarde šilingov, od katerih pa bi po mnenju Nemčije le kakih 300 milijonov porabili za žrtve nacističnega nasilja, medtem ko bi ostali denar prišel v prvi vrsti v poštev za razne vrste beguncev in pregnancev, torej za tiste ljudi, ki so med vojno v svoji domovini pomagali okupatorju in so po zlomu nacističnega režima prostovoljno ali prisiljeno nastopili pot „heim ins Reich*. Pri sedanjih pogajanjih med Avstrijo in Nemčijo gre v bistvu za tri načelna vprašanja: za višino prispevka Zahodne Nemčije; za vsoto, ki bi prišla v poštev za žrtve nacističnega preganjanja (pri tem skuša vlada v Bonnu čim več doseči za drugo vrsto »žrtev”, namreč za begunce); in končno za izjavo Avstrije, ki bi morala izjaviti, da so s tem urejena vsa še nerešena vprašanja. ko in so bile narodne in umetne pesmi jugoslovanskih narodov ponovno deležne sijajnega priznanja. Za Francoze je bil to sploh poseben užitek, ko so poslušali vokalne skladbe v večglasju, ker poznajo oni v glavnem le enoglasje. Svojo turnejo je oktet nadaljeval v Tours, kjer so bili slovenski pevci odlično sprejeti in so jih po koncertu vodili v znano restavracijo »Vou-vray”, ki je pod zemljo vklesana v skale. Za zaključek pa je imel oktet še koncert v Poitiersu, mestu, ki ima tradicionalne prijateljske vezi z Ljubljano. Kakor pri vseh drugih nastopih, je Slovenski oktet tudi na tem koncertu tako navdušil poslušalce, da dolgo niso hoteli zapustiti okrašene mestne dvorane. Pred enim tednom se je oktet spet vrnil v domovino z zavestjo, da je tudi tokrat častno izpolnil svoje kulturno poslanstvo. Ob tej priložnosti naj še omenimo, da je Slovenski oktet na svoji sedanji turneji pel tudi Kernjakovo skladbo „Mojcej’ in je ta koroška pesem s svojo pristnostjo in neposrednostjo navdušila občinstvo povsod. London. — Predsednik britanske vlado Mocmillan pripravlja konferenco zahodnih držav, ki bi jo sklicali potem, ko bo novi ameriški predsednik Kennedy prevzel vodstvo ameriške vlade. Na konferenci naj bi predstavniki zahodnih držav razpravljali zlasti o gospodarskih vprašanjih. Budimpešta. — Med Madžarsko in Združeno arabsko republiko je bil pred nedavnim podpisan sporazum o razširitvi gospodarskega sodelovanja med obema državama. Madras. — Cejlonski veleposlanik v Moskvi je izjavil, da je Sovjetska zveza odobrila Cejlonu kredit 140 milijonov rubljev za finansiranje nekaterih objektov, predvidenih v desetletnem načrtu za gospodarski razvoj dežele. Washington. — Ameriški sklad za razvoj je odobril Pakistanu posojilo v višini 2,3 milijona dolarjev, ki ga bodo porabili za namakalne naprave v vzhodnem Pakistanu. Alma Ata. — Avtomobilska cesta, ki veže prestolnice treh republik Sovjetske zveze — Alma Ato (Kazahstan), Frunze (Kirgizija) in Taškent (Uzbekistan) — je bila izročena prometu. Cesta je dolga 830 kilometrov in odpira na zahodu pot v Afganistan, na vzhodu pa v LR Kitajsko. Adis Abeba. — V Adis Abebi je zasedal vseafriški kongres žena, ki je pozval vlade vseh afriških dežel, naj omogočijo ženskam, da bi se bolj udejstvovale v javnem življenju. Kongresa so se udeležile tudi predstavnice nekaterih ameriških in evropskih držav ter zastopnice UNESCO in drugih mednarodnih organizacij. Havana. — V Gvatemali, kjer je meseca novembra prišlo do vstaje proti diktaturi sedanjega predsednika Ydigorasa, še vedno ni prišlo do pomiritve. Ydigoras se poslužuje drastičnih ukrepov proti vsem, ki so sodelovali pri vstaji. Bivši predsednik Gvatemale Jacobo Arbenz, ki živi zdaj kot emigrant v Kubi, pa je izjavil, da ni daleč čas, ko bo njegova domovina osvobojena diktature in gospostva tujega monopola. New York. — Februarja bo v severnem in južnem Kamerunu plebiscit, na katerem bo prebivalstvo te kolonije, ki je trenutno še pod britansko upravo, odločilo o nadaljnji usodi dežele. Kamerunčani se bodo lahko izrekli ali za priključitev k Nigeriji ali pa za samostojno republiko Kamerun. Volitve bodo nadzorovali predstavniki OZN. Colombo. — V glavnem mestu Cejlona je bilo na pobudo cejlonskega združenja azijsko-afriške solidarnosti zborovanje v znamenje podpore boju alžirskega ljudstva. Na zborovanju so obsodili brutalno početje francoskih kolonialistov v Alžiriji in vse zahodne države, članice NATO, ker nudijo Franciji podporo pri njenem vojskovanju v Alžiriji. Atene. — Predsednik grške vlade Ko-ramanlis je izjavil, da bo Grčija prihodnje leto vložila v gospodarsko izgradnjo dežele 5 milijard drahem, kar je za 25 % več, kot znašajo letošnje proračunske investicije. V zadnjih petih letih je bilo v Grčiji doseženo pomembno povečanje narodnega dohodka, o življenjskih stroških v Grčiji, ki so v preteklem letu narasli za okoli 11 %, pa je grški premier dejal, da je zvišanje cen manjše kot v drugih gospodarsko bolj razvitih zahodnih deželah. Moskva. — Sovjetska agencija TASS je objavila pregled sovjetsko-ameriških odnosov v letu 1960 in ugotovila, do so se odnosi med obema državama na političnem področju sicer poslabšali, vendar je bila nenehna izmenjava raznih delegacij važen činitelj za zboljšanje medsebojnega razumevanja narodov obeh držav. Ameriška agencija AP pa poudarja, da nudi vprašanje prepovedi poskusov z jedrskim orožjem največje možnosti za sporazum med Washingtonom in Moskvo . Uradna ugotovitev v deželni vladi: 0 »razprodaji" koroške zemlje ni govora Med nedavno proračunsko razpravo v koroškem deželnem zboru je FPb-jevski poslanec Knaus spet ponovil znano trditev o »razprodaji koroške zemlje” in vedel povedati zlasti o »množečih se" nakupih po Jugoslovanih in slovenskih organizacijah. Take trditve niso nove, saj se jih gotovi krogi vedno spet poslužujejo, kadar jim primanjkuje argumentov za hujskanje proti koroškim Slovencem in proti sosedni Jugoslaviji. Toda vedno se poslužujejo le pavšalnih obdolžitev in nikdar ne navajajo konkretnih primerov, ker takih pač ni. Resnica je namreč ravno obratna: Čeprav bi koroški Slovenci, ki uživamo po trditvah istih krogov baje že preveč pravi: in enakopravnosti, morali potemtakem imeti pravico kot vsi ostali avstrijski državljani tudi pri nakupu zemljišč, pa je resnica žal taka, da na primer zadruge niti toliko zemljišč nimajo več, kot so jih imele pred drugo svetovno vojno. Kljub temu pa se govori o pokupovanju koroške zemlje po Slovencih in slovenskih organizacijah! Star pregovor uči, da ima laž kratke noge. Tako so bile lažne trditve o pokupovanju koroške zemlje zavrnjene tudi na zadnji seji koroške deželne vlade, kjer se je s tem vprašanjem bavil pristojni referent deželni svetnik dr. Schleinzer. Ugotovil je namreč, da je zanimanje Inozemcev za zemljišča na Koroškem mnogo manjše kot v drugih avstrijskih pokrajinah. Navedel je številčne podatke. Iz katerih je razvidno, da je bilo tekom leta 1960 na primer v okraju Celovec-podeželje sklenjenih 652 pogodb o prodaji oziroma nakupu zemljišč, med katerimi pa so bila le tri zemljišča prodana inozemcem, medtem ko so v istem letu štiri zemljišča prešla iz Inozemske v koroško last. Taka je torej resnica o razprodaji koroške zemlje, resnica, ki bije v obraz vsem tistim, katerih edini argument je laž. Značilno pa je, da taki ljudje prav nič niso zaskrbljeni, če prehaja res lepo število zemljišč — kot na primer na Predarlskem — v last kupcev Iz Zahodne Nemčije. Morda pa jim taka razprodaja celo ugaja, saj so mnogi izmed njih svoječasno zelo aktivno sodeloval) pri prodaji cele Avstrije! Uspela koncertna turneja »Slovenskega okteta” 2Vcvz predpisi za promet na cesti Ogromne so človečke žrtve in gmotna škoda, ki jih povzročajo prometne nesreče na avstrijskih cestah. Večkrat smo ob poročilih o žrtvah, ki jih zahteva cestni promet vsak dan in vsak teden, opozarjali na prepotrebno pažnjo in previdnost pri vožnjah, predvsem pa na disciplino udeležencev prometa, ki je za očuvanje življenja, zdravja in preprečitev gmotnih škod neobhodno nujna. Povodenj motorizacije je zrevolucionirala gospodarsko, družbeno in socialno življenje tudi na naši vasi, kajti motorno vozilo danes ni več luksuz aristokratov, temveč si je utrlo pot tudi v široke plasti prebivalstva. V Avstriji na primer odpade na vsakih 18 ljudi osebno motorno vozilo, tovornih vozil pa odpade povprečno po eno na 99 prebivalcev. Razvoj pa kaže, da se bo motorizacija v tej smeri razvijala tudi v naslednjih letih. Masovnemu motoriziranemu prometu seve tudi nikakor ne ustrezajo naše cestne razmere, čeprav jih po možnosti gradijo, izgrajujejo in zboljšujejo, kar požre ogromne vsote iz žepov davkoplačevalcev. Ob vsem tem naj bi strahotne številke človeških žrtev ob prometnih nesrečah ne vzeli na znanje kot nekako samoumevne, kakor se to često dogaja. Žalostne številke morajo vendar vsakogar napotiti, da se vsi prizadevajo za čim varnejši promet na cestah. Iz štatistike prometnih nesreč za leto 1959 izvemo, da se je povprečno primerila vsakih sedem minut prometna nezgoda, kjer so ugotavljali človeške žrtve. Povprečno pet do šest ljudi je dnevno umrlo takoimenovane prometne smrti, 180 pa jih je bilo bolj ali manj poškodovanih, V letih od 1955 do 1959 ugotavlja statistika, da je bilo v Avstriji povoženih do krvave razmesarjene gmote mrličev toliko oseb, kot šteje prebivalcev kakšno malo mesto z otroci in starčki vred, na primer Spittal ob Dravi. Razen tega je bilo v tem časovnem razdobju poškodovanih okroglo 290.000 oseb, kar bi predstavljalo, da bi deželna glavna mesta Celovec, Bregenz, Innsbruck in Salzburg z vsemi prebivalci spremenili v velikanske bolnišnice za poškodovane in pohabljene. Tudi narodno-gospodarska škoda, ki jo povzročajo prometne nesreče, je rekordna. Preračunali so, da je lani avstrijsko gospodarstvo zaradi izpada na cestah pobitih delovnih moči, kakor tudi pridobitnih zastankov, izpadlih plač, stroškov za zdravljenje, rent in preskrbe za preostale, sodnijske stroške in drugo utrpelo škodo v znesku nad 2 milijardi šilingov. Da bi čim bolj omejili prometne nezgode in zaščitili varnost ob cestnem prometu, stopi s 1. januarjem v veljavo nov cestno prometni zakon, ki ga je sklenil državni zbor 8. julija letos. V tem zakonu so mnoge nove določbe, s katerimi je nujno in potrebno, da se seznanijo vsi udeleženci prometa, tudi pešci in kolesarji, samoumevno tudi mopedisti, motociklisti, šoferji osebnih in motornih vozil pa tudi vozači z vprežno živino. Zakon velja za vse, tudi za pešce. Nova uredba predvideva za prometne prekrške in prestopke občutne kazni, tudi do 30.000 šilingov denarne globe ali šest tednov zapora. Kratke beležke iz novega cestnoprometnega reda PEŠCI V novem cestno prometnem zakonu imajo tudi pešci dolžnosti, kakor vsi drugi udeleženci prometa. Načelno morajo pešci uporabljati pešpoti in kjer teh ni, cestne obronke. Prečkati ceste je dovoljeno le na označenih krajih na cestah po mestih in vaseh, na rednih križiščih in s cebrastimi prameni zarisanih prehodih. Pri prečkanju je treba pogled obrniti najprej v levo, potem pa v desno smer. Ceste je treba prečkati po najkrajši poti in čimbolj hitro. Novo je, da se na prostih cestah ne bo hodilo več po desni strani, temveč po levi strani, ker bodo na ta način v vidu protivozeča se vozila, ki se jim bo lažje pravočasno izogniti. Ce-brasti pramen se ne sme nastopiti, če je kakšno motorno vozilo doseglo petnajst metrov pred pramenom. KOLESARJI IN MOPEDISTI S kolesom se smejo voziti osebe, ki so dosegle 12 let starosti, z mopedom pa s 16 leti starosti. Izjeme so mogoče. Prepovedano je voziti se vštric ali pa tako tiščati kolesa, siljenje v ospredje na križiščih ter ne- Dopisnikom in sotrudnikom na pragu novega leta Leto 1960 se nagiba k zatonu. Na pragu novega leta smatramo za dolžnost, da se dosedanjim zvestim sodelavcem in sotrudnikom iz vasi širom naše domovine za dopise in ustmena sporočila našemu listu srčno zahvalimo. Storili ste lepo in hvaležno narodno delo in prispevali k utrditvi naše skupne povezave in pospeševali naša skupna prizadevanja. Hkrati vas prosimo za zvesto in po-jačeno sodelovanje tudi v prihodnjem letu. K sodelovanju vabimo tudi druge, da bo v vsakem kraju nekdo, ki bo naš list obveščal o vsem živem in pestrem dogajanju na najrazličnejših področjih naše stvarnosti. Življenje je odprta knjiga, iz katere lahko beremo vsak dan, dogodke zapisujemo ter jih po listu posredujemo tudi rojakom v domovini, pa tudi številnim Slovencem v drugih deželah. Prosimo še posebej izobražence, saj jih je vrsta iz naših krajev, profesorje, zdravnike, učitelje, tehnike in druge, da postrežejo v tisku iz svojega bogatega področja izkušenj in znanja. Na vas, cenjeni dopisniki in sofrud-niki je, da bo naš list po vesteh o ljudeh in krajih naše zemlje vse bolj pester, zanimiv in življenjski, zaželje-na tedenska pošta med vsemi rojaki od žile do Podjune. potrebno povzročanje hrupa. Kolo mora biti od 1. januarja dalje opremljeno z dvema neodvisnima, brezhibno delujočima zavorama, z zvončkom s čistim zvokom, z na kolo pritrjeno svetilko z belo lučjo spredaj in z rdečo lučjo zadaj, zadaj še z rdečim odsevnikom in rumenimi odsevniki na pedalih. OTROCI V CESTNEM PROMETU Prometni predpisi veljajo tudi za otroke. Odgovornost za pravilno obnašanje otrok v cestnem prometu nosijo starši. Otroci se predvsem ne smejo igrati na javnih cestah ali kakor koli motiti promet. Prepovedana je vožnja po cestah s sankami, smuči ali drsalkami. Kjer je to na cestah dovoljeno, je posebej označeno. Z otroškimi rolerji se smejo po pešpoteh voziti le pod nadzorstvom ter ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev. V GOSPODARSKEM PROMETU lahko neznanje predpisov in neupoštevanje teh mnogo stane. Predpisi so mnogo-stranski in zamotani. Na primer: Vozač vprežnega vozila na prostoru gospodarstva mora biti najmanj 12 let star, na javnih cestah pa 16. Za vozače traktorjev na javnih cestah je potrebno dovoljenje za vožnje in starost 18 let, toda so glede starosti izjeme mogoče. Vprežna vozila morajo biti razsvetljena z dvema svetilkama in sicer spredaj z belo, zadaj pa z rdečo lučjo, zadaj mora biti opremljeno tudi z dvema rdečima odsevnikoma, spredaj na ojnici pa z belim. Živino je treba goniti po desni strani ceste, v temi pa čredo spredaj in zadaj Slovenski ples bo 20. januarja 1961 zavarovati z lučjo. Poskrbljeno mora biti tudi, da pašna živina ne more prosto na cesto. ALKOHOL smatrajo za največjega sovražnika prometne varnosti. Izkušnja pove, da že uživanje najmanjših količin alkohola vpliva na sposobnost vozača in ogroža prometno varnost. Toda tudi vsak alkoholiziran udeleženec prometa ogroža svoje življenje in zdravje, kakor tudi življenje in zdravje drugih, ogroža svojo gospodarsko eksistenco ter se izpostavlja sodnemu postopku. Vsakega udeleženca prometa, ki bi kazal znake pijanosti, lahko prisilijo k zdravniški preiskavi za ugotovitev stopnje alkohola v krvi. Pijanost v cestnem prometu ne sodijo kot prestopek, temveč kot zločin. PRI PROMETNIH NESREČAH je vsak vozač dolžan, da svoje vozilo takoj ustavi, ker drugače zakrivi pobeg. Skrbeti mora, da zavaruje kraj nesreče pred drugimi vozili, ki lahko drvijo v obeh smereh ceste. Ponesrečencu mora nuditi prvo pomoč ter potrebno pomoč poklicati in obvestiti bližnjo žandarmerijo ali policijo. Tudi druge priče prometne nesreče so dolžne poškodovanim pomagati po svoji sposobnosti in močeh. Slovenska prosvetna zveza naznanja: Slovensko prosvetno društvo .Bilka* v Bilčovsu vabi na igro Črna žena v nedeljo, dne 8. januarja 1961 ob 8. uri zvečer * SPD .Danica", Št. Vid v Podjuni vabi na kulturno prireditev v nedeljo, dne 1. januarja 1961 ob 14.30 uri pri Voglu Spored: nastop mešanega in moškega pevskega zbora; veseloigra .Paštetar"; nastop instrumentalnega tria .Korotan*. Vsi prisrčno vabljeni! * Slovensko prosvetno društvo .Zarja' v Železni Kapli vabi na društveno silvestrovanje v soboto zvečer ob 8.00 uri pri Brunnerju. Vabimo vse, večer bo gotovo prijeten s prisrčno, domačo in odlično zabavo. POTUJOČI KINO SPZ :=== predvaja slovenski film VESNA I. del v soboto, dne 7. januarja 1961, ob 20.00 uri v Kotmari vasi pri llnu v nedeljo, dne 8. januarja 1961, ob 19.30 uri v Škofičah pri Kreuzwirtu pod Jcrberkom nnsaBEHBii Pelek, 30. december: David Sobota, 31. december: Silvester Nedelja, 1. januar: Novo leto Ponedeljek, 2. januar: Makarij Torek, 3. januar: Genovefa Sreda, 4. januar: Tit četrtek, 5. januar: Telesfor Vladimir Klemenčič: Migracije prebivalstva na Koroškem med leti 1934 — 1951 Ob popisu prebivalstva leta 1951 je bilo na Koroškem nič manj kot 78.669 ljudi, ki so bili rojeni izven Koroške. Število tujcev se poveča z 18.000 že na tisoč skupaj z že na Koroškem rojenimi otroki inozemskih doseljencev, ki so se na Koroško naselili pred letom 1945 in z doseljenci iz drugih avstrijskih pokrajin, ki so pravzaprav tudi tujci, moremo računati, da je ob popisu prebivalstvi število tujcev gotovo doseglo 130.000.11 Število tujcev je torej na Koroškem večje, kot so našteli leta 1900 Slovencev (78.139) in Nemcev 11 KoroSki statistiki so naračunali, da se je vodilo na KoroSkem med leti 194S in 1951 okoli 18.000 otrok povojnih doseljencev iz Inozemstva. Inozemcev je s tistimi vred, ki so se doselili na KoroSko od leta 1934 do konca vojne leta 1945, skupaj 24.628. Zato lahko računamo, da je Število na KoroSkem rojenih otrok doseljencev iz drugih avstrijskih delci, ki jih je 33.534 In fnozemcev, ki jih je bilo