St. 46.   (h$. Mft,) .... V Gorici, 12. novembra 1887.
„SoSa" izhaja vsak petok in vel.ja po <»«>§ti nrejemana all v florid na dom po-:!jaim:
Vg»> !,Ho.....I.   UC
Cotvi-t lota     .    .   •    ¦    „ 1 lo Pri uzu&uilih in tako tutU i*»'i ,,p»w ghinieah'' so phuMtje /a »:ivailn<» tristop.
8 kr. tii so tiska I km*
Zh v'pi'o (•} k<*  po progtitru
PoSamezno Stevilke sc dotrivajo po 8 kr. v tolmknt-iiirnli v gospn«tci nliri Mizu „troi; krou", na fltnrcni trn'u in v atjnski n'.ici for v Tratn, vih P.'.-sorni,!., a.
Dopisi na; sc l>I:iLo\o!,jno po&iijdjo iircdniStvu „Sc>cc" v Gorici Via Morcato
......12,1., nai-ocniitft pa opr&vni&vu „Socest
Via della Crocc St. i. II.
Rokopisi so ne vracajo; dopipi mij sc blaguvuljnn Miiiikiijojo. — Dcluluin iu driigim ii«*pri'Huijjiiini m; ujuociiina sciiivHl, iifcofU' oylji-w ju-i opiuviii«tvu.
Interpelaeija slovenskih poslancev
duo 28. okt. v zadevi srednjik sol na Slovenskom:
BV 153. sfji vlsoke poslani§ke zboruico dno 13. rnaja t. I. je bila aprejeta rosolucija, ki vladi naioea, da oaj izvrsi od zbornice ze veekrat sprejoto reaoludje in na gimnazijah v Gorici, Trstu, Mariboru iu Celji napravi slovenske, v Pazinu pa hrvatake pa-rrdejke iu aicer a pricctkom Solskega 1. 1887i88, ob enera pa opustf pripravno Sole, ki v Celji in Gorici obstoj(! za slovenske uceuco.
Solsko leto 1887 {88 so je sicor zo proj kakor prod meseccni zaeelo, ali podpisanim, ni znano, jo li in kaj je storila naucna uprava, da izvrsi doti^no naro&ilo ljudskega zastoptiiStva.
Podpisani opozarjajo, da so visofca poslaniska zbornica v preteklem z.isodanji ni prvikrat pecala s to za dnSevni raz^oj dveh narodov ailno vav&no za-devo, ampak da ae jo ta reS od leta 1881 aem vsako loto v toSno izraienih resolucijah zahtovila. Ako ao so to reaolucijo nsem iM tobi m6 prczirale, niorajo podpisani izretfi, da »e dosledno proziranjo talcih v zakonu vtemeljonih naroSil po nr.uctii up*'avi no vjema z oriri, ki jili vkon&itucijotialnih drftivnh izvrSevalua oblant d'diujo postavodujalni.
Ravno tako ae to ravnanjo no vjoma h to<5no izjavo, ki jo jo v toj zadovi o av.ijem ^aai njogova okacelenea dda v budgctnem odsoku. Ko jo bilo narareiS pri razpravi drzavttega prorafeuna za 1. 188G v budgetnem otlseku sprozono vpraSauj*1) zaradi slo« vonakib panilelk. jo giwpod minister pciznal naotlno pravico do njih, ali ob enon povdaijal. da je treba proj cakatt, kakogon vspeh ae bodo glodo pouioynnja v nemskom jeziktt pokazal pri mladiai, ki se iz»b-raiuje v slovenskih paralolkah na Kranjskem. in da bode od tega odvisna ustanovitev novih slovenskih paralelk.
Pri prcErosac.ji drzavnega p'oracuna z:i 1. 1887 pnSIa je ta zadeva zopet v razgovor, in gospod minister je pri tcj priliki na podlagi uradnoga poroc la pripoznal, da so vapchi v neniskem jrziku zlaati na Ljeibljauski gimnaziji ugodni. Po tej vcljavni izjavi jo torej odpravljen zadnji zadr^ck, ki bi b«l inorda naucno upravo silil upirati ae dotifiniui zahtcvam iz podagogi6nih vzrokov.
|           Ako se pa  ustanovitcv  imonovanih   paralelk z j
| izgojovalncga stali§ea no dd spodbijati, jo tudi do-I naini pomisloki ne rnorojo zavirati, ker so po utadnih • izkazili zadnjih troll lot, objavljenih v dotifiaih foi-skih progiamih, 2o sedaj ali v vsoh ali pa vaaj v nekterih spodujih razrodih paralelko na gimnazijah v Colji, Mariboru, Trstu iu Gorici, in je tarn toliko slovenskih uconcev, da so kaj lahko zdvu^ijo v po-sobno razredo, no di bi so dr^ivnemu zakladu valod toga nakladalo kolidkaj zdatncjSo breme. Kecomo, : da bi bilo to goapodaratvu celo na koriat, ker bi po taki jozikovni orgiinizaoiji odpadli pripravni kurzi, ki so acdaj v Celji in Gorici in dajejo slovenskomu probivalatvu povod vednim pritozbam, diiavi pa nakladajo v gospodarskem oziru ueopravi&jive stro§ko. Z osnovo paralolnih razrodov na gimnaziji v Pazinu, oventuolno v Pulji, bi so 8icor atroSki no-koliko povikaali, toda to povik§anje bi bilo primo-roma lo majhno in so da opravi^ovati a torn, da je le na ta nafiin mogofio 140.000 hrvatakim prebival-ccm mejno grofijo latrako proakrboti priliko. da v avojo duSovno izobtaZenjo rabijo dr^avno srednje§olo. In ko bi hotel kdo v za^etku omenjeno n-ao-lucijo slednjl?. pobijati s znano, v novejlem ^asu to-likaaj priljubljeno kiilato besodo o pvevelikom §f.c-vilu fiimnazijalcov in kazati na novaruoati, ki jib. to prcvoliko Stovilo napravlja druzin«keinu in drlavnemu razvoju, jo ocividno, kakor bolt dan, da ta razlog gletle duSovnega prizadovanja alovcnskega in hrvat-akcga prebivalstva v Ish'i m njih tirjafov po primorni oanovi njihovih srodnjih sol ni oprivicVn. No le da pri sedanji viavnavi njihovih srednjih aol nimajo no-beao preobilnosti izobra2encev, ki so izucnjejo po giranazijah, rnaive'2 je vidoti ravno nasprotna prika-zcn pri vsch strokah drzivno apr;?vc, pri cerkvonih in drugth sluzbah javnega zivljonja, kjor ae ka2e jako oWutljivo poinanjkanjo pripravncga, dezelnih jozikov zmozncga osobja. No da bi ao spuscaU v na-diobno, za vsaktereg.i, ki lo knlickaj pozna dotiene razmero, ncpotrobno dokazovanje, podpiaani njcgovo eksceleneo vpragajo:
1. Je li naucna  uprava  doslej   zo kaj  storila,
da bi izvraila v «acetku omenjeno resolucijo, in zakaj
se niso v njej zahtevano siovenske, oziroma hrvatsko
j paralelko odprle s pri6etkom Solskega leta 1887[88?
2. Ho2o H uaucna uprava potrebno ukroniti, da se bode brez odloga ziukazalo ustanovitov teh paralelk in da se bodo najpozneje odprlo s pri5etkom §olakega leta 1888(89 ?
Na Dunaji, U. oktobra 1887.
(Slede podpisi vaeh slovonakili poslancev in dru-gih udov Hohenwartovega kluba.)
LISTEK.
Druzba sv. Mohora v goriski nadskoliji 1. 1887.
Spisal P. M.
Znamenilej na5ej drnzbi sv. Mohora poskof-iio je letos Stevilo druiSabnikov za 3.323; ol katerih pride na naSo mulskofijo 4i9. Napredka so delezuc vr?e dekanije in aieer DolSka za 18, CerkniSka za 11, CrniSka z:i 38, Dcviuska za 49, GoriSka za 07, Ka-naiska za 83, Kobarifcka za 19,vKomi'n8ka za 62, LocniSka (s karminsko) za 09, St. Petcrska za 19, Tomihska za 20 udov. — Narasdo je najvec druza-bnikov dekaniji Kanalski; nojmanj pa CerkniSki.
Oglejoio si posamezue dekanije z doticnimi du-hovnijami, glede razmcre,  koliko imajo vefi ali man] dru^abnikov od lanskega Icti. I. DEKANIJA BOLKC;
1.  V Boleu sameraje 16 dr. vc( ncgo lani; vendor ima koniaj dobra 2% t. j. od vsakih 100 ljudi sta komaj 2 vpisana v druzbo sv. Mohora. Ako hoSe iraeti 10 stotin, kakor je mogoce in u2e imajo neko-ji kroji, bi moral imeti 325 dru2babnikov. Kje smo §e 1 Le urno in stanovitno naprej, pridemo gotovo do tega. Ako hoeemo, da bo imeia vsaka dru2tna svoje kujige, t, j. da bo v vsakej drn^ini po odon ud, treba nam je na vsakih 100 ljudi 10 udov.
Pii vsakoj dubovtiiji navedemo tedaj tudi, koliko znaSa 100/0 ljudi dotiene duhovnije.
2,  (leZ'Sotn ima 4 udc vtC od iani; a vendar
j le 2V«%. Za 100/0 bi morafa iraeti Ccz 100 udov, I           3. Log ima 1. udamanj in sicer tiatiga, kato-
| ri mu je bil lani priraatel; drugaCe ima le dobra 20/q.
Za 10% bi moral itneti 78 ndov. j           4. T r e n t a je skoraj zmrznihi, kajti od 9 udov,
j zgubila jib je 6; ima t »daj  samo 3,  ali bolje, le 1., | namred g«;sp. vlkarfa, ki je narofien na 3 odtise knjig.
Tcdaj pastir je sani. kam pa so u§le ovce? Trenta ! nisna niti lO/o ne; za 10% bi jih morala imeti 40. I Na svidenje drugo leto! Kaj naj delajo Trentarji po
zimi, ko jih snog zatnetc, ako nimajo kaj fiitati!
5. S o C i je tudi od  lanskih   19  udov  odnesla
SoCa 4, tako, da j»h je ostalo lo dobcr 1%; za 100/0
jih je treba 114; ako pojdc rakovo pot, kakor letos,
ne pridemo lukoli do za^eljeneca e.ilja. Na noge k letu! 6  S c r p e n i c a je vjcla one 4 iz Soce in §e
5 druzih udov,  tako.  da jih steje 9. veC,  ko  lani;
pocez G0/«); za 10o/0 jih je treba 190.
Serpeniea je dalec prekosila vso dekanijo; njej
se niti ne priblizuje nobena druga dubovuija. NajslabSi
sti pa Sofia in Trenta. —
V celej dekaniji je skoro 30/q druiabnikov.
DEK. CIRKNO.
1.  G i r k n o je bilo lani zgubilo 8 udov, lotos pa je poskocilo za obe leti, ima namrec 19 udov ve6 ko lani; ali vendar le dobtih 3%. Za 10% jih je treba 280. Ako naprcdujo, kakor letos, jih kmalu do-bi, Ce pa nazadujo kot lani, pa Bog pomsgaj. Drzite sc trdno in ne popustite!
2.   Bukovo je od lanskih 27 udov zgubilo 3, da ima IOO/q, je treba 83 udov. Leto?nji rakova pot ne vodi do i)amcn3,
Papirnica.
V tvornieah v Stra^icah in Podgori dolajo Iju-dje iz vae goriSke okolico. Torej ni cada, Ce nas za-nimajo taoioSnjo razmoro in apromembe; saj se dobro iu zlo, katero delavco tatn zadene, potem po njih raz-siri po vsoj okolici.
Si. novorabrom dobila je papiroica Podgoraka novo goapodarje. Kdo ve, kako da bodo pa ti po-atopali z delavci in tvorniSkirai uradniki. Trebalo bi, da bi so uokatere raztnere delavcem zboljSalo; urad-nikom pa naj bi ae ne dovolilo tako prostoati, kafeoro ni>kateri rabijo za politifino agitacijo. Politico agi-tacije tvorniskih uradnikov no uplivajo blagodejno ua okolico; bogajo delavce iu §kodujojo obfiiuam; poaobno pa Podgori. Ali ne pomialijo goapodjo uradniki, da s tern dolajo zoper goapodarje same, katorih kruh jodo? Zdi so, da se je „Pi*o patria* ravno na papirnico zanaSala, ko jo v Podgori uatanovila laskt otroski vrt in laako §olo. V tvornici namre6 bi!i sc njeni agitatorji. 2alibog pa, da ti menda se dalje ostanejo, kakor nam delavci pravijo. Slisi so, da ti goapodjo novini gospodarjem predrivajo le laSke in italijanake delavce; slovenako pa in posebno domace podgorake, fie le rnorejo, odrivajo. To je prav po Pro patrijinem zmislu, slovensko okolico goriSko in poaobno Podgoro polaseiti. Take agitadje bi trebalo preprociti in uradoikom, ki so toh uiisli, povedati, da se v tvoroici no dela politika ampak papir, Gotovi smo, da bi nevi goapodarji temu se uatavili, ako se jim stvar zauasno pojasne.
Trebalo bi pa tudi nedeljskcm pofiitku kaj o-pomniti. Ako so puai.no dni tvornica lahko brez iko-de zapro; zakaj bi so no mogla ob nodoljah in pra-znikih, ko bozja in ceaarska po^iava dolavca pravico do pocitka daja!   Ce pa je prav treba,   da nekateri
3.  J a g er § e e inoramo javno pohvaliti, da je v tern oziru najboljSa duhovnija vse nad-Skofijn, ce tudi je letos od 31 lanskih udov zgubilo 4. Vendar jih ima §e IOO/q ; lani pa jik je ime-lo ^e e>z. Ziveli! To bodi naS uzar. Ko pridemo vai do Jager§5, bodemo na vrhunci, kjer lahko zaukamol Skoda, da smo drugi predaleCl
4.  N o v a k e je ostalo pri lanskem, 41 udov, ui nic dobilo, nifi zgubilo. Ima skoro 5%; za 100/0 je treba 85 udov. Ne ostati I naprej bodi na§ uamen I
5.  S e b r e 1 j e ima 7 udov vec" od lani, namreC 35, a vendar no §e 4°/0. Do 90 t. j. 10% jih raanj-ka se ranogo a tako naprej, ko letos, jih bo kmalu dost:.
9. 0 tales' je bil lani zgubil 7 udov; pricako-vali smo, da jih letos vsaj toliko zopet pridobi, a varali smo se. Mish menda, da 35 mu jih je dosti, Ce tudi je komaj 3'/a%. Kedar pride do JagerSSa, imel jih bo Ccz 10G. A po lefcoSnji poti ne pride na vekc dom tarn 1
7.  Ravna pa je zgubila od lanskih 8. udov 1, kakor da bi jih imela prevea; predlansko Stevilo jej tedaj ugaja, ee tudi je komaj 33/0; za 10°/q jih je treba 28; hoditi je tteba nasprotno pot. Tedaj »ker-tajhM
8.  0 r e h e k dela vsej dekaniji sramoto, najvec* pa JagorSSem. — To2ite ga za raz2aljenje „iSasti 3B §/u^e dobite v letoSnjih knjigah dr. av. Mohora. — Imel je lani 14 udov, kar ui bilo niC vec, ko dobra 2%, a §e to se tau je zdelo preve6, kajti kar polo-vic> je zavrgel ter je ostal z dobrirh 10/p, Uparad, da§§§ga bodo pobolj§aIi in da sepoVrue na pot, ki pe)je''(U» 10% t. j* 50 udov.  —
*?#-
pri parnih ^tcojill^tiidi v nedeljo delajo, dd naj se jim saj 'toliko 6ala, da slu2be bozje ne zamude. Zapuve naj se, da mora prednik o nedeljo svojega naalednika do gotovb are, na primer do 8. pocakati, da ta lahko od sraSbe bozje pride. Da bi pa zenske ob nedeljah in praznikili xnaterjal za drugi dan pripravljale in tako prazuike skrunilo in brez sluzbe bozje bile, tega ven-dar ni treba. Mesto da jib v nedeljo 60 dela, naj bi bo jih cez teden po 10 vec" najelo in uatrezeno bi bilo Bogu, postavi in ubogim delavcem, ne da bi tvor-nica imela kako Skodo.
Graje vreduo je pa tudi delo skoz 24 ur, ah tako iinenovane „vincakvatriB l^pr_jihju^TMirenoi_ in ^empeterci po svojih laSkih tvorniskih kolegih zb-vejo. To mora ubogega delavca popolnoma omamiti in mnogo pred 6nsom v grob spraviti.
Naj se torej z delavoi ne politizuje, mj so no zanienje njih Beg in jezika! Za Bogom jo nam na-rod prva stvar, katero si na damo 2asramovati. V tvornici naj se ne dela propaganda za Pro patrijino italijanatvo, s kojim &e ne podpira druzega nego „ir-redenta*. 6e kdo tega no6o opustiti, naj gre cez mejo, saj ni dale$. Tvornica, mialimo, da .bi avoje delavce unemala k Ijubozni do staioslavno na§o Av-strije in ravno zato tudi podpirala Avstriji vedoo zve-ste in udane Slovence, rued kojimi stoji in obrtuje.
Na to razmere opozorujemo posebno Podgorako stareSinstvo in zupacstvo. Ta je delo tadi za „kato-liSko poHticno drustvo v Podgori". Na noge tedaj, dokler ni prepozno I Bazjasnite stvari no vim gospo-darjem docasno. Tako bote koristili delavcem in tvornici sami; pa tudi vscj okolici in narodu.
Berite vsi sadjarji!
Gospodaraki list c. k. kmetejske drui&be vojvod-stva kianjskega pi§e med drngiro to-le:
Vsak kmetovalec moral bode poginiti, ee si ne bode earn poinagal z boljSini, izdattiejsim, oenojSim in za kuneijo priiuernejSim pridelovanjcra.
Obiipati je, ce pogleda Siovek, kako pocasi ali prav ni6 ne naprcdaje Umetijstvo na kmetovskem do-wiu, na priatavi, na polju in na travniku. Ncdavno smo se peljali skozi vas, v kaleri imojo tudi ueko kaiet'jsko citalnieo. Bili smo prvikrat v tisti vasi. Ce ravno je omenjena ditalnica priredila u2e vi*6 velikih zborovanj, so vendar v njih le gospodarskopoliticna ypraSanja razmotravaii. Yas je zapuSCena, drev-ja nic uasivjenega, akoravno je prostora na izber. Nic prijetnega za oko in nic koristnegat Po dvorisdih ni nijednega reda; gnojiSea nepraviino in slabo na-rcjena, skorej z vsakoga dvorigea se odteka gnoj-nica. Sadno drevje jc najvec" le staro, slabo oskr-bovano, novih nasadov pa ni kar nic videti. S kratka: ako pogledag poslopja, vrte, ograje,.odkri-ti se raoraS spominu pradedov, kojti, kar je kje videti, naredili so oni; inladi uiso nieesar pridejaii, oui le rabijo, a nifc ne ohranijo in ne zboljSajo.
Najbolj nas boli, — iti pri tem hofiemo danes ostati --, ako vidirao zaneinarjeno sadjarstvo, kakor je inalo da ne po vseh na§ih obciaah. Izgovor, da ne nspava sadje, ta je dandanes popolnoma jalov; si-cer pa kazejo stoletna sadua drevesa po dvoriseih,
V eelej dekaniji je le d%% ljudstva vpisancga
ce tudi so je JagerSce vzdignilo do vrhnnca; Orein-k
je pun anjsal % vsej dekaniji. Cudoo, kako se v istej
dekaiii.;! zimli najboIjS^ skoro z najslab.5ira.
HI.
DEE. CRNICE.
1.  Crnide sije pridobilo letos 16 adov k lanskimi 571 & vendar ni Se popravilo Skode, kojo j.- bilo napravilo lansko leto, zgubivSi celih 44 odov. "Wi.d..r ima letos b%y0;ziL 100/a jib je treba §* 132. Tako kakor letos, pa smo kmali skupaj; naprej tedaj!
2.  Batujc je bilo zgubilo od21. lani 7 in lntos h> 2, tako da je ostalo le 10/0 «dov. Pc§aIo je, ka-kr.i pokojni njegov peverjenik: Bog inu daj nebesa! Zdaj dobi mlado mofi, upamo, da se bo v kratkem povzdignilo do 100/0, da bo imelo 90 udov. S tira poravna zamndo.
3.  V elik e f.ab 1 j e so pridobile 3 ude, lani so bile pridobile k 20 le 1; tedaj se je korak nekaj nategml, Se tudi na desti. Podasi se dalec pridp. Od leioSnjfga 3.y,0/0 do 100/0 t. j. 71 udov se Ze pride, ce tudi ne t par letih.
4.  8v. Kri2, kot „mestu», je od lauskib 50 udov, zgobilo kar 6, ter jih ima komaj dobra 2070 kar edmemu fiisto slovenskema „mestuB na Gorilkem ni v pusebno 5ast. Lansko leto je bil storii Ss. Kri2 lep korak naprej, letos pa skoro tak nazaj. Ako bode tako Cudno korakajod priSlo do 100/0, bo imelo 215 udov. Lepo Stevilo, Skoda, da smo tako daleC od nje-ga! Kaj bi neki rekli «a§i „uicSeanje\ ako bi jih posiah y goto v Lokavec, ali v Sv. Toma2, ce u2e uoCejo iti na Jagersce, ker je predalefi?!
,. -?:4Jd®vSfi"a Je k lanskim 31 pridobiJa 4 in jih imaJez 4%%; za 100/0 jih treba 75. Tu bi moralo todi biti bolje.
6. Lokavec je Hicer k  lutiskim 73. prilobii ' ie 1. nda, a ima jih Ysniar hz 8% kar bodi dm- s
vrtih in po polju ravnc nasprotiio. S takimi izgovori ni torej nict —
Drugi izgovor je: Mi ne dobimo ni5 sadnega drevja, vse pokradejo in polomijo. Tudi to se godi le tam, koder se ravao nifi ne stori, da bi dobila mladina in drngo prcbivalstvo Ijubezcn do drevja, in koder je sadjarstvo tuja in neznana ret mladim in starim ljudem.
Navedli bi lahko mnogo krajev, koder so dose-gti s Solo, z u&tcljstvom in SoUktrai vrti po sodclo-vanji obcine in kmetijskill dtugtev nopri^akuvano u-godnc razmere.
Imenujemo na pr. samo mesto Elbogen na Ce-§kemT Tam'"smo^Tuli od verjetne sliani, da nihee VeJ5 ne po§koduje sadnega drevja in javnih nasadov sploh. In vse to prihaja od tod, ker so uie v Soli uplivali na mladino v tem smislu.
Pa preidinio k sfcvaril lotos je sadna latina kaj vazligno. Tukaj imajo malo, tam mnogo sadja. Ali bo-disi kakor hoCe: kdor vidi, koliko sadja in po kako dobri ceni se zvozi na ^eleztiico, mora lo obzilova-tj, da tako malo kmetovalci stoiijo za sadjarstvo. Sole skoraj niC ne dolajo, vlada pa §e manj.
Kako drugace je vse to zunaj na Nem§kem. No* fiemo opisavati vzgtaduega sadjarstva iu bogastva za-hodnje NemCijo vsled njega. Pktli bi lahko najIepSe Clanke, kaj se godi na iiaksonskcm, v dc/.eli, ki jo je narava prav po maCeSki obdarovala; kako visoko v gorah imajo tam Se sadjarstvo, koder pri uas k veSjnmu §e trnje raste. Tisto pa, kar hoeemo na ves glas povedati, je, da Pro-ska danes n i in a n o-bene uSiteljske pripravnice, na kateri bi ufiitelj za naravoslovje in kmetij-stvonebil dovr§il popolacga teCaja na slavno znani sadjarski Soli vGei-aonheimn. To je sistem, ti vedo, kaj delajo. Tudi pri nas je marsikaj na papirju, a v praksi. — Kako malo je pripravnic, ki bi kaj za sadjarstvo storile ! In slednjiC pride ucitelj na d«2elo, pa ne najde §ol-skega vita, §e manj pa pozrtovaluosti in sodelovanja obcine.
KakSna dobrota za neStevilno majhnih gospo-darjev bi bila, ako bi bili prod leti sadili jablane, hrugke, (5re§nje, <SeSp1je i. t. d., koliko denarja bi zaslu2ili! Koliko Oeuarja bi si lahko prihranila go-spodinja na dezeii, ko bi znala sadje bolj porabljati za hrano. Oou\l bi doma marsikter goldiaar, ki mora sedaj iz hi§e za razne jestvine. Ravno taka je z moStom. Po cele dr2ave pijejo mo§t, pri nas pa no gre v grlo. Denar trosijo za pivo, zalibog celo za 2ganje,^ ko bi v kleti lahko imeli poloe sode mo§ta.
Veiiko premalo se §e agituje za sadjarstvo. Naj bi vsako leto, spomladi in jescni enkrat v vaakern kmetijskem dru§tvu zatrobili o potrebi in koristi sad-jarstva. UCitelj naj prirodi §olsko praznike, v katenh bi vsak iz sole izstopivsi ucenec dobil sadno drevo, ki je mora vsaditi. Ob^ma naj zasadi vse javne pro-store, pota in pa'miko. Skratka: nikdar ne rairovati, Cut in skrb za sadjarstvo morata vedno 2iva biti.
Ali bodo nase besede kaj koristile ? Morda se bode vendar kateri nasili Citateljov ganil in ozrl, ce ima kaj primcrncga prostora. NajvaznejSi sad so ja-bolka in eesplje. Jabolko ilomiSa ihvjvec koristi in je najzdravejSi plod. Njegova poraba je kaj razliCua, za-
gim v zgled. Kmali jih bodo 10%, namre§ 95 udov.
7.  Sempas je pridobil 6 udov k 52, katerili je irael lani in predlanskem, a ima vendar le dobrih 30/0. Tukaj bi bilo treba liitroj&ih korakov, in ni menda preteSko, ker je na ravnom. Ko bi jih hotel imeti 100/0, bi jih trcbalo 180.  Naprej tedaj!
8.  Kamnjc je bilo lani storilo velik korak, pri-dobivsi k 29 udom 13 novih; k tim so pristopili letos le 3. Vseh je letos ne cei6 30/n, kar jo vscknko premalo, a«tudi za wKamnjeB. Za 10% jih treba 175.
9.  Sv. To mail ima ravno 100/0, oa je tedaj na§ vzor, vsaj pri dru2bi sv. Mohora, Ca ne uie pri veri, ker je Mneverenu. Bog dal, da bi njemu bili kmalu vsi eaaki, fie tudi je letos pridobil k lanskim 44 udom le enega. Na vrlmnci je!
10.  Osek koraka pofiasi naprej, menda bojeC se, da Bbitrica ni dobra" kakor jc rckel pol2, pad§i naz plot. Lani je pridobil 2 ndak43, letos pa le 1. Ima jih dobrih 40/0; za 100/0 treba 107,
11.  011 i c a je skoraj najslab§a v dekaniji: ima malo Cez 20/0. Lani je bila 1. uda zgubila, a letos Jih je k 21 pridobila kar 12. To je lep korak, kateri bi kmalu pripeljai do 10% t. j, 158 ndov.
KajboljSi je Sv. Toma2 in Lokavec, nujnlabcjSi Batuje, Otlica in Sv. Krii. Vsa dekanija ima fiez 3l/a%. —___________
Tozba Gori§kega po&ajada.
Naslov: Slavni nadsodniji v „Devefci deXeli".
Vaebina: GoriSki pohajaS to2i „§eb.o!jskega Nemca* za odskodnino za izgubljen posfuh.
To2ba se glasi:
Slavna nadsodnija f
Ponizno podpisani tozi s tem „§ebreljskega Nem-ca" m odSkodnino. Omenjeni Nemec imei jo 15. sep-tombra t I ? Dorobergu go?or, k kateromu bo po- j
to so na sadjarskem shodu v Meissenu najvefi o njem govorili. Sadjarji so na ta shod povabili tudi sadne trgovce ter nkrenili, da je saditi tistejabolene vrste, ki imajo te le lastnosti:
1.  Mora deblo dotiSne vrste biti popolnoma ne-obJSutljivo tudi v neugodnem podnebju.
2.  Mora imeti krepko in kviSku rastofio krono, da se da saditi ob cesti in ga je lahko obrexovati.
3.  Da raste v vsaki zemlji.
4.  Da je cez vse rodovitno in
5.  mora biti sad tak, da je za raizo, za kupci-jo, za auiilo in za mo§t.
No, in je kaj takih vrst? Je! Sadjnrj; priporo-cajo nasleffnje vrste: Zimsk o z 1 a t o par m elo, v e 1 i k o k a s e 1 s k o r »j it c t o in B1 e a h e i m o-vo zlato rejneto.
Te tri vrste zapiSite na Solsko tablo, na vrate, v koledar, ter pomnoz"ujte in razSirjajtejih, da pride blagostanje in zdrayjo v gospodarstvo.
Dopisi.
Iz^oriSlce okolice, 8. dno novomb^a. Go-riska^ „Zidioja" in neki BlmporUnente" v Trafcu 2o nekaj casa maSota na§o kmetijsko lolo, namsati osebe, kteraje kaj zakrivila. Ali je to poSteno iu znagajnoP Ako jo namiSljoneraa listoma mar potrebno in resno stvari razpraAljati, naj pi§ejo, kako bi so ubogim Fur-lanom pomagdlo, da ne bodo stradaU in za lakoto bolehali in so v daljno Amoriko selili.
Ce pa ho2e kter laski list ravno gospodarstvu na kmetijski Soli opisati, naj opiso vso, kar Se ni bilo opiaano, tudi kako jo bilo za casa dr. Mona.
Biv§i nSeuoc kmot. Sole; zdaj poseatuik.
S Tolniinskega, 8. dno novembra. Voliter v c. k. okrajni Solski svt't tolminski bodo 16. dno t. m.
Pri tej pviliki omenim p. n. eastitim voHlcom dvo napaki, ki sta so godi!i z volitvomi preteklih dob.
Prva naj aka je bila, da so volilci, kolikor mo-goiio. le take rnozo volili v okrajni lokki svot, od kterih so upali, da se bodo Soli in solakemu davku, ustavljali; spyaobnost za §olsk. svetovalca pa jim ni bila mar, ampnk celo spndtikljej, 7A j so volilci lahko propiicnni, da potrebi sole in stroskom za njo ae no more- nobodou ustaviti. Toroj, kor so §o!i ni mogooe ustaviti in sstroakov za njo odpraviti, .naj volilci glodnjo na to, da volijo v krajuo i» v okr. snlsko svefe tiajVpoaobnejSe, ve§e"e moze, ki bodo vedeli z dobrimi nasvel' piipomoci k boljSi iu co-neji nrcdbi uolstva.
Dttiga napaka jo bila, da volilci xxuo glcdali na to, da bi vsukemu sodnjiskemu okraju dali primerao atnvilo zastopuikov v okr. soliskem svetu. V poalednji dobi ni imol bolaki okraj n;jednega uda v okr. 8, svetu, cerkijanski pa samo dva; vai drugi 12 bili so tolminskega okraja. Zato so je pa tudi primerao mnogo vec dovoljovalo za tolminski okraj nego za diuga dva okraja. V dokaz tega jo atovilo u&toljskih moci — tolminski okraj jih ima 20,   cerkljanaki  pa
vabili vsfi ]»rij:vtclje corkvenega petja (Dokaz fcomu priloga sub A), katorim se priStevam tudi jaz. (Dokaz temu je, di sem priSel.) Govoril je pa tako, da aem priSel vsled ttga ob posluh. Pomislito vendar, kolika uesrecal
Piijatelj corkveno glasbe in — priti ob posluh I Koj v zacSotku govora ujol aem Se dvo bosedici: „Nemci" in akultura», konteksta pa niri tenia dvema beaedicama niacin vec mogel natanjko razuracti — vsega poznejsega govora mi nijjilo vec mogoeo slisati
—  ogljusil sem bil 2o popolnoma. Dasiravno jo go-vornik krepko, navduSono in s ponoaom naroduosfc povdarjal (naa slavni peanik izrazil se jo o tem proti BCerkIjanskemu hribovcu": aH. je narodnoatispo pov» darjalu—), vendar nisem mogel nobono beaodice vec" razumeti. Kaj se Vam zdi, kako bi me bila veselila izjava: „zagotavljara vaa, da smo narodnjafci vsaj to-!iki. kakor kedoraibodi naSih nasprotnikov0 itd. NB. iz ust Cecilijanca, katercmu si drugi Cecilijanci pri-trjevali — in nesreca — ni mi bilo dano, ker som bil 2e — gluh I Za price, da je bilo vse ravno tako, navedem vso navzoce, ki so imeli tako trdna uieaa, da jim ja bilo mogoce do konca razumeti, kar je govoril. Da pa jaz nisem razun goii navedonih dvoh besedic niSeaa druzega sli§al, dokazal s:'m jasuo v BRoga58u St. 18 in 20 (Prilog sub B). Naj bi bili vsaj „povabiluB dostavili: Kdor ima alaba u§93a, naj ne pride — bi so bil vsaj vedel varovatiI
Prosim torej sfavno isto, naj mi blagovoli pri-pomi^i vaaj do tolike odSkodnino, da si bodem mogel zdravnika poiskati — sicer ne mo rem ve5 biti prijatelj cerkveue glasbe.
V  vsi poniznosti prip n-ySam so  za brzo resite?
—  ne verjamoto, kako jo hudo, 6c jo 51ovek gluh.
V  Gorici, dne .ivsv. nikolija* tekogega leta.
GoiiSki poliajafi mp.
samo 3, dasi ima za tretino toliko prebivalcev kot tolminskt okraj.
Ker jo uze tako navadno 6 udov o2ega okr. Solsk. sveta iz tolminskcga sodnijskcga okraja, bi se morali volilci tako porazumoti, da bi od druzih 8 udov pomnozenega Solsk. sveta dali bolskemu in eerkljanskemu okraju, So no vsakomu po 4, pa vsaj po 3 in tolminskemu k vccoinu ostala 2 uda.
To bi biio previdno in pravieno.
Iz CerktlCga  (Odgovoru odgovor.)                 I
1. Kranjec moj mu Oslo ka?e. j 2. Bom rabil lo Skit.               I
Co .. pa .,..                      I
... katera nazaj odicti,        I
No moja, lo Ynia vas rani    I
puStca.          J
Oregon^.      I
AH Le ves, da smo Ceeiiijanci  tako on malo i! I
baaa t! saj razumea ?                                                I
No, no,   lo potolaZi so, jaz §e nisein videl do- J
scdaj nBilSetovtt v eociiijanski pravdi drugod,   kakor I
t „Odgovom Cerkljanskomu briboveu" v Edinosti.      J
Kako,   da si pa ravno ti tako Brecon,   da 80 ti J
je „Okoliean" tako hudo v laao zakadil ?   kaj si mu I
narodil?                               ¦-¦.-.                        j
Nic"! Mislil si je menda:   hribovec jo hribovec, I
ta so ne bo znal braniti, dajmo ga! — pa me je res I
tako da], da me ni nicS lolelo,                                  I
Oho! Scj doka2e nasprotno od toga, kar si pi- J
sal ti!
Kaj §o I  On se jo lo potrudil moj spis malo i- I iustrovati I                                                               I
Kaj ti pade v glavo!                                        I
Prav rea t Le poglej : Jaz pravira, da ima vsak j svojo glavo — poglej odgovor — tako  lope ilustra- J cije bi no bil vsak sestavii — all ni njogov odgovor j skoro  tak,   kakor elika   Bsvete SenturSule",  ki ima 11.000 devic pod plaSeein ? Skoro.
Jaz Bern roki, naj ureduik stride taka neplodna j pojasnila — on so cez  ravno  to  pritozujo a So bolj eklatantnimi frazami. Tudi res.
Jaz sera iudirektno omonil,  da zdaj  ni dovoljono pri nas,   kar  nekateri  navprotniki  Cccilijancov trdijo — alo ilustrujmo! — Nekdnj, v pre§lih sta-lctjth bilo jo aieer dovoljono — prav lopo ilustruje, — respekt S VidiS to je „llintorgrund* ilustraciji, da se a e d a njost toliko bolj jasno odlo^i — da jo pa zd a j in pri nas dovoljono — tega 8n omoniti ni | hotel, da bi no prisel z tnauo navskril Vidis,   da la | to ilueti'uje, kar scm piaal jp.z. Kako, da to pa „brcaB? To pa uaredijo „Bil6oti*,   ki so v onoiu odgovoru.
Pa, So bol tako govoril, bo BOkoli8an* hud I Kaj 6e ! Saj mu po§ijcm „Bil5kee nazaj, da no bo na Skodi.                         Cerkljaoski hribovec.
Politidni razgled.
Razni odseki obeh delegacy,   avstrijskc in ogerskc^  pridno- delujejo in pripravljajo tvarino
St. 00000                     Sodba.
V imcntt develodciclske postavo rcsi so to2ba Gosiskegi pohajaca d. d, „8V. nikoliMja t. I. v slede-6em eniislu:
Sebreljski Nemec je obs-ajen, da plaSa sodniske Btroike, katerih pri tcj pravdi ni — in sam sebi pot.
Goriskcmu pohajncu se po §. —100 (reci : minus sto) dovetodeSelske postave — za! I — ne more odskoduiua pripozaati. Vzroki:
1.  Gori§ki pohajafi je vedel, da ima tako slabo uho in je sel prostovoljno v nevarnost.
2.  Moral bi bil ostati pri vratih, da bi jo bil lahko popilial koj pri prvi besedici, ki bi bila prehuda za njegove zlvce. Te previdno«ti oi imel.
3.  Ne more se dokazati, da bi bil toLeni go-vornik tako govoril, da bi se bilo normalno uho po-skodovalo.
4.  Kcr bi bilo pa vendar zeleti, da se vsacemu povabilu (§ —13 hygjenskih 2elja deveto dezele) do-Btavi ono avarilo za aslaba* usesa — obsojen jo §e-breljski govoruik — kakor zgoraj.
Deveta dezela doe 1. po „sv. nikolia*)ju t. 1. DevetodeSelska nadsodnija. 21a natanje'en prepis garanlujo BCerkljanski hribovec*.
*) ftSv. vnikoli" je v Deveti de2eli imeni-ten svetnik. §koda, da nam ni „Kegoda" — saj ga poznate, puicavnika izpod Qolovca — povedal o „De-veti deieli* tudi, kako tam kolncjo, Ce re5e drug druzemu: «vrag te oesi" nikoli no pozabi dostaviti: „o 8V. nikoli". To lepo navado sprejela sta — <5ujtel <— celo sv. Ciril in Metodij I Vem iz avfcentiemiga vira, da sta ta dva sv. bvata ?.e prosila nebo — naj razlije prokletstvo nad BCecilijanoeB — pa sta dosta vila prav lepo po devetodezelski navadi: Bo sv. ni' koli". — Poanemajto ju, ce hocoto biti posnemovalci ivotib bratov,                                            j?k,
m javne seje.    Kakor vsako leto, imel je tudi letos minister zunanjih zadev grof Kalncky, ve-1 liko odgovflrjati na vprasanja, katera so mu sta-1 vili posamezni poslanci obeh delegacy, in poja-snovati,  po kakem tiru se vodi avstrijska poli- I tika nasproti drngim evropejskim drzavam. Minister je priznal,   da je med Avstrijo, Nem6ijo I in Italijo sklenena zveza, katere namen je, va- I I rovati in ohraniti mir v E.vropi. Glede Bolgarije j Lse je izjavil, da Avstrija pripozna sedanjo vlado [ holgarsko kot dejawsko obstojeCo, ne pa Kobur- 1 §kega prinea  za postavnega  kneza,   ker ga je j volilo le voliko sobranje, ne pa §e potrdila Tur-6ija in pripoznale velevlasti, kakor zahteva be-rolinska pogodba. Na to ministrovo izjavo hudo ropotajo ruski listi,   ki z rusko vlado vred za-nikajo postavnost in veljavnost sedanje vlade in sobranja,   katero se je volilo  le pod pritiskom I naj Jiuj§ega nasilstva.   V proraSunskem odseku I avstrijske delegacije je minister pojasnoval na§e j razmere nasproti Srbski, rekii, da smo 2 njo v I prijateljski zvezi   in da smo vedno pripravljeni I jej pomagati in svetovati, nikakor pa vtikati se I v njene notranje zadeve. Ker je minister se na I druga vpraSanja v zadovoljnost  avstrijskega  in I ogerskega odseka odgovarjal, izrekel mu je av-I strijski popolno zaupanje, ogerski pa le odobril ! I ministrovo politiko.
I V Berolinu zavzimati vse kroge dve naj-I novej§i vesti; zhujSanje bolezni prestolonasled-I nika in bododi prihod ruskega eara, kakor je I naznanil ruski poslanec v Berolinu. Prestolona-! slednik je iskal zdravja v milej§em podnebji v I San Renui na Ttalijanskem ; ali kar naenkrat 1 raznese brzojav vest, da se v obfie dobro po6uti, | ali da ima krajevna bolezen hud zua&aj. llazun I augl^Skega zdravnika dr. Mackcnzic-a poklicali so I dr. Schrdter-ja z Dunaja in dr. Krause-a iz Be-] rolina. Novella preiskava je pokazala, da ima I princ raka v grlu in da mu bode treba vrat od I zunaj prerczati. Kaki pomen pa ima sedanji j prihod ruskega cara; se ne ve; nekateri tide, I da bode brez posebnega politifinega pomena in I veljal le bolnemu starcmu stricu; drugi pa mi-I siijo, da se ho6e Rnsija glede bolgarskega vpra-| ganja zvczati z Nem&jo.
Domade in razne vesti
V^erajSnjo „So^o" je zaseglo drzavno pravdniStvo zarad dveh domaLih vesti.
Geiar jo podaiil pomr/rskej kopelji za bolnike v Grada 6000 gl. iz dobicka XXV. drzavno loteriie za dobrotne svrhe.
Imenovanja. C, kr. vi^je sudi§Co za Primor-je je imenovalo: vodjem zemljiSkih knjig pri e. kr. okr. sodnJji v Gorici g. IvanaTominc in kauceliafcora pri e. kr. okr. sodniji v Korminu g. Alberta Urbas. Pravosodno nvnistetstvo pa je imenovalo priatavom za okr. sodnijo v Gorici g. Franja Dukifi in gosp. Matija- Rutnr, dr. Ernesta Kristofoletti za Ajd'ovSfii-no (z sluzbovanjem pri okrajnej sodaiji v Gorici), Dijoniza Uzaj za Ajdovicino. Pri e. kr. namestni§tvu v Trstu pa sta imenovana: g. Ivan Pitamic pregle-dovalcera radunov in g. Karol Steurer asistentom; preme§<5ena sta gg. Al. Rismondo in Henrik DiminiS od okr. sodnije v Gorici k de2elnej sodniji v Trstu.
Udom c. k. de2elnega solskega sveta za Go-riSko je Njcgovo VeliCanstvo imenovalo gg. proSta Jordana, monsinjora Andreja MaruSiea, vodja Pant' keja in vodja Sehreiberja.
Eazstava v Attomsovi palaSi ni tako dobro o-biskovana, kakor bi bilo prieakovati; ker dosedaj t. j. v 4. tednih so piijeli Se le toliko ustopnine, da pokvije stroike.
Na tukajSnji gimnaziji so III. razred raz* delili v II oddelka, v .slovenski in italijanski, ker se jim je zdelo 71 uSencev prevec za eden oddeiek. I. in II. razred sta bila zo dozdaj tako razdeljena,
Vabilo k besedi, katero priredi „Siovensko brr.lno in podporno drnStvo v Gorici" v nedeljo, due 13. novembra t. !. ob 8. uri zveicr v dvorani slov. nGori§kc ^italuicc". Spored: 1. Slavljauaka", besede Mir. Vilharja, uglasbil F. S. Vilhar; pojo moSki zbor. 2. „Bledi mesec", bes. Ferd. Ru.-ana, uglasbil F. S. Vilhar; pojo me§ani zbor. 3. Igra na ciJrah. 4. ,Si-rota", bes. dr. Razlaga, ugl. Ant. Hajdrili; evetero-8pey in alt- sola. 5. wRo»ftricatt, spel Sim, Grcgor-
5i6, deklamuje gdgna Ivanka Klanfiigeva. 6. „Luniea", bes. Fr. Ser. Vilharja, uglasbil Fr. S. Vilhbr; poje meSani zbor. T. Igra na -eitrah. 8. „Deklamator v zadregi", beseduje g. A. Z. 9. „Slovenkaa, uglasbil Sr. Carli; poje mesani zbor. 10. „Na boj", bes. Ter-novcav uglasbil Ant. Hajdrih: poje irioSki zbor. 11. „Stf:mpihar mlajgi", veseloigra v jedhem dejanji; spisal Belly-Ei-Sen. Vstopniab za osobo 15 kr., za otrolw lo kr. Vstop dovoljen je udom tega dru^tva in njih drnzmam, kakor tudi udorndk-ogih slovenskih dru§tev, katera so vabljena. Neudom imenovanih dru-§tev ui doyoljeu vhod brez vabila. K obilni udelezit-vi vabi:                                               Odbor.
Za odpravo javnih plesov oglasil ae je za krajoirn solskim svetom v Opatjemselu Se krajni lolsti svet v Vojscici ua Krasu. Drugi menda sp6. ^alost-no, a tudi sramotno. V VipolXah so cel6 ua dveh ktajih imeli javni pies. Po tem pa zdihuje, ali vpije mnogokedo tu in tam, zdaj ko je 2as, pa se nikdo ne gape. Cast, dubovfifiina in u^iteljatvo imata v krej-uih solskih svetih ve<Sino; tedaj podvizajto so sklepi proti javnim plesom, preden ne zbomje de-zelni zbor.
Povozil je prctekli torek na Kornu aeki wfia-kartt staro 2euo, ktero so nezavestno peljali v bolnis*-nico in jo kmalu potem umrla. 6uda, da se pri takej vo2ni v Gorici ne zgodi veSkrat kaj enacegal
Sod vina, 14 kvincev, se je razbil iu izlil v kremi zraven gledi§aa, ko se je o puScanji v klefe zdrsnil.
Odlikovanje. Pro5. gosp. stolni dekan v Ma-riboru, Ignaoij Orozea, odlikovau je od presvctlega cosarja z redom Mezne krone ketje vrste.
G. prof. F. Levee dobil je od cesarjevifia
Rudolfa lastnorcno podpisano pismo z vabilom, da za
dclo „Die osterreichisch-ungarische Monarebie* spiSe
zgodovino Kranjske v obsegu jedne tiskane pole, —
I G. spiritual J, FHs izbrau je isto tako sotrudnikom
! rcfienega dela ter  bode spisal  Clanek o arhitekturi,
I slikarstvu in plastiki za renesaiise do najnovojse dobe.
SI. Naiod.
PolitiSno ,ru§tvo „Edinost* je sklenilo pre-pustiti upravo svojega list? „Edinosi", nadaljo za leto 1888. tiskarni Dolencevej. Ob enem je razpisalo za urednika nateCaj.
Kadelnikom postaje juzne Meznice v Trstu jo bil imenovan g. Miroslav Mahor&i.
Okroznica c. kr. glavnega ravnateljstva av-j strijskih Selcznie vsem c- kr. ravnaleljstvom 2elezni-! §kega prometa iu vsem postajam. V Tarifskem pred-I pisu it 375, oziroma 594 leta 1885 objavljenje do-I lofibe, vsled kterih se prevazajo revni umobolni in | njihovi spremljevalci za znizano vozarino, stopijo v I ve'javo tudi za prova^anje revaih ueozdravljivih bol-I nikov (hiralcev) in za takozvane vo^nje ubozih, ako I se ta odprava vr§i ob stroskih dezelnc ali obfiinske j oskrbe, ali oskrbovalnega zavoda, oziroma ob stro§kih j de^elne ali obcinske oskrbe, ali oskrbovalnega zavo-} da, oziroma ob stroSkih desfcle ali obfiine. — Zara-I fiuniti je torej za vozujo v III. razredu osebnih in j mesanih vlakov samo polovico redne vozarine, ako se j z izkaznicami (legitimaeijami), ktcreje izdelal trans-j post oddajajoS zavod ali ob6ina, dokaio, da se pre-j voznja vr§i ob stroSkih zavoda, dezele ali obfime, in J da so dotifine za prepeljavo odmenjene osebe revne. I — Isto tako plaCajo polovico tudi spremljevalci tacih j prevozenj, bodisi da jih vodijo in spremljajo, bodisi, I da se po dovrSeni oddaji prepeljanih oseb vraeajo I doiuov. — Umevno je samo ob sebi, da mora zavod I ali obcina v dotieui izkaznici spremljevanje, kakor ta-I di svrho potovanja spremljevalcev, prevzetje trans-I porta in vrnitev po oddaji transporta izreSno omeniti. I — Ta dolofiba stopi v veljavo z doevom razgla§eoja.
I         Nova kujiga. Dandanes, ko vsakdo rad be're
I ko posebno mladina z nenasitljivim pohlepom hrepe-j ni po primerni hrani  svojemu • duhu,  je neobhodno I potrebno, da se poda slavnemu obcinstvu vsako toliko casa uovih dnSevnih proizvodov, s katcrimi si po-I tolaii notranje hrepenje. Ali rado  se prigodi. da po-I dana hrana je nezdrava iu skodljiva; zato imajo od-I gojitelji in uCitelji velik kri2 z izbero primernega be-rila svojim gojeneem in u5encem. Te te2ave je goto-I vo sku&al tudi odgojitel profesor Jesenko V Trstu, J ki ima mnogo z  mladino  opravljati;  zato se prlza-deva v svojih mnogobrojnih spisih, da citatelja resno poueuje ali prijetao zabava,  ne da bi ga spravljal v zadrego v verskem  ali  nravnera  oziru.   Take vrste kujiga je tudi ona,  ki je  iz§Ia  te dni v   „Narodni I tiskatni" v Ljubljani,   katera  Stejo v dveh zvezkih gestnajsteske 434 in 410 strauij.   Popolen naslov se ii glasi: „Mabcl V a ugh an. Roman. VangleSkem. spisala Marija S. Cummins. Poslovenii J. Jesenko. V Ljubljani 1887. Kljubu svojemu velikemu obsegu, sta-ue kojiga le 1 for., ker je v na§em slovstvu le red-ka prikazen. A kar je na novi kajigi najvec vredno, je to, da z izdorno obliko gled6 jezika in pripovedo-I vanja strinja dragooeno vsebiuo, poducno in zabavao ' n vsakfcerega aekoliko odraslegs ^ito'elja. Povest je
skozi in skozi nravstvena tcr nima prizora, celo be-sede ne, ki bi kolifikaj Se tako ranlo-cntno srce zV lila, Ne nioremo navesti vsebine niti v glavnih pote-zah, kor cc bi to hoteii narasel bi nam pod roko dolg sestavek, kateri bi se te2ko spravil v tako skro-men list, kakerSeu je na§. Le to reccmo, da v mic"-nih dejaiijih opisuje povest vso odgojo clove§ko tcr razodeva razvoj clovelkcga 2ivljenja v raznih dobah. Kdor zeli prijetnega vedrila in labkega pouka o mar-siccm za majhen tro§ek, naj si kupi in naj bere to knjigo. V Gonci dobiva se pri Woknlatu, Paliku m Skcrtn po zgore navcdeni ccni. Isti pisaiolj izdal je vazen mnogih znanstvcnib zcmljepisnib in zgodovin-skik del, ki se dobivojo v vsaki knigarni, tudi Se po-ucno-zdravni knjlgi: Goldsmitb, Zupntk Wakrfieldski, ki velja 1 gl, iu Cummins, PriSigalcc, v dveh zvez-kih 2 gl.
Vabiio na narodbo. Od 1. januarja 1888 naprej izhajal bode v Ljubljani „SLOVENSKI PRA.V-NIKtt. Celi program listu izrazen je v njcgovom ime-nn. Glavni namen mn bode pospeSevati korektno slo-vensko uradovanje v slovenskih pokrajinah. Sluziti ima torej v prvi vrsti prakticnim potrebam sloven-skega* juridienega protneta. Vendar pa bode tudi od-merjen primereu prostor teoretienim razpravam in je liamenjco posebno mlnjSim juristcm za ve2banjr. Samo ob scbi je nmevno, da so list ne bode samo pe-cal z golo jundicnimi, marveft «udi z upravno- in fi-naiicno-piavuimi vpraSanji. Imel bode list tudi avoj feljeton in prinaSal bode male notice jnridicne vsebi-ne in personalije. In da se ustreie veckrat izragcniui geljam, objavil bode tudi najvaznejse tormine v kon-kurznih in eksekutivnih zadevah v slovenskih pokrajinah. Sotrudniki so naproScni, da po§ljejo rokopise najzaduje do 15* vsacpga meseca podpisancmu ured-nistvn in za prvo §tevilko do 1. decembra 1887. List izhajal bode prvi dan vsacega meseca po dve poli in stane 4 gld. za leto, 2 gld. za polovico leta. Naroe-nina naj se poSlje uredniStvu in upravniStvu, ki se nahajata v FranciSkanskih ulieah §t. 16. Za urcduiStvo: Dr. Alfonz Mosche.
Stare desetake od 15. januarija 1863. leta, kdor jih Se kaj ima, zamenja naj do 31. doc. 1887, sicer mu zapadejo popolnoma. Avstro-ogerska baiika zamenjavala in izplacevala jih bo le do navedenega d«6, kdor bi se ka»aeje oglasil, zamudil bo in no dobi nieeSa.
KoroSke bukvice. Teh mesocnih snopicev dosel nam je ravnokar cetrti. Ob dolgih rsimskib ve-cerih bo to kaj kratkocasno berilo, kajti uahaja so v bukvicah mnogo pravljic, povesti, smognic, pesmi, go-spodarskih, zgodovinskih in jezikoslovaih odlomkov. Narocnina znasa za pol leta 60 kr., za celo leto 1 gl. 20 kr. Posilja se pod naslovom: Fil. Haderlap, pi-satelj v Celovcu.
Mnoga ponarejenja sploh znanih in jako pri-Ijabljenih ter kakor najboljsih krv 6:stUnib Brandto-vih svicarskih zrnic so so posiednji cas zasledila in nektera zarad tega pregreska tudi uze kazuovala. Mnogc prodajalcev je i^nelo nekdaj pravi ta izdclek; zdaj ga pazamcojejo in svoje izdelke prodajajo. Vsled tega je obciastvo tezko dosti previdno pri kupovanji svicarskih zrn. Pazi naj se vedno na prilepek, da je rudec z belinx krizem in zatego R. Brandta.
Naznanilo.
Podpisani naznanja stavnemo ob6instvn, da je prene.sel svojo pisarno iz lastne hi§e, Via Morelli v hi§o g. Savi-ja St. 53. v ravno istih ulicah, ter se pri-poroca tudi za naprej svojim narouaikom in tudi za-varovanccm banke .Slavijo"
V Goriei, 11. now 1887.
JL. mgf. ObiwzL
H. Bock-a ua taji. IS- Buji&asn it- 72-
Ceniki se dopoSiljajo brezplaSno.
3C30CI3
J8MF CUL8T,
trgovee na debelc in na drobno v raStelji,
naznanja alavnemu obSinstvu, da ima v svoji stacuni veliko  zalogo vsakovrstnih igraS, no-vostij in  razli^nih   puncik z obleko   in brez | nje, razne vrste  volnenega  blaga,  rokavice, erne ovratne rate za duhovniko, zapestke raz-nih  vrst, skornje, volnene  Sevlje  za zimo a podplati in brez njih, vsake velikosti, in prav mnogo drugih refiij: najfineje podobiee iz Pa-riza, svetinje, razpela vsake vrsto, tudi z uikla | in bele  kosti s stojalom, kipe, rozno  vence , najrazlicnejsih vrst in  tudi z bisernih ma tic, ' j najfineje na verizici ae srebra itd.
Ceao tako nizke, da se ni bati tekraovanja.
XZXXZXXZXZX3CDOC
srebrar v O-orici,!
ulice Morelli §r. 17,
so  priporofa v«?lo?astiti   duliovSfini   za izdolovanjo cerkvcitih potfc!>s5in nninovcjso oblikc, immro5:
Monstranc, kelihov, ciborijev, svetilnic. SVefillikov itd. itd., po im.j:u*ji o.eni.
Tudi se pri njom sfura corkyena priprava V O-gllju pozlati. poHrcbri in popravi. .j,            Na blitgovoljna vprasanjo  radovoljno   odgoyarjii
fin poslje vsako blago   dob.ro spmvljeno in  postni-^ ne prosto.
FANT,
Naznanilo.
Podpisani naznanja slovnnmn obclnstvu, posebno pa 3upnijskim urarlom in obcniskim zastopom, da ima v svoji zalogi tudi vsakovrstne tiskovine (§tampi-lje) ccdno tiskanc, po pcav uizki cpmi.
V Goriei, 11. uov. 1S87.
Ivan Presel,
trgovee   na   starom   trgu.
g^ira^7jL?I^F^R^^»!?^^?K^^
KijiptBc J. Fail
v (jorici na Travniku
ima veliko zalogo vscga, kar   spada v podrO^jo knjigotrztva in to^iio zvrSujo vsa narocila 6aso«
jj.1 pisov in muzikalij. Pri njem so dobe vse razno-  ^|
^ vrstnc Holake   Icnjigo, papir, pisanke, svinfiiniki,  ^
^ pcrcsa i:i   vso, cesar   at;  potrcbujo   v Soli in v  )^
^ uradniji. On prodaja po najnizo mogofii c**ni. Gg.  ^
^ uLi cljorn pa cono so posebno znixuje.                ^
ft           Priporocujo so p. n. castiteniu   obcinstvu,  L
>v da bi   blagoljno Jiodilo k njctuu   nakupovat in  ^
i 5a narocevat.                                                       ^^i
|j   ki  ima   15 ali 16 let  in  se  hoce  ucili pi-L   larstva, naj so oglasi pri meni, CI     V Borovljah na Koroskem.
IP                                          Pilar.                  (p
0«€3w€3"€3"0'++,€3,i€3,"€3,,€30
Samo sredi Rastelja st. 7. Na <3LeTbolo — na droTbno.
Bogata zaloga: norimbcr§kega in galanta-rijskega blaga, lepoficja, di§av, igrae, nogovic, sivnili pri prav, sukanca in preje, krojaskih in cevljarskih potrebSctn. priprav za potoike in ka-dilce, cigaretnega papirja, coluloidnih zavratni-kov in zapestnikov za duhovnike, moscane in vo-jake; posebnost: najfineje igle za sivalno sfcroje.
Struno za rana godala, in sicer za: gosli, citare, kitaro, bas, glasovir itel.
Za pomladno setev se naj topieje priporocajo
Raznovrstna semena
zelenjav in trav.
Na <3Lx*oTbno ^n. jaa clel>-lo.
MARTIN POVERAJ,
civilski in vojadki krojad.
JEDINA m MAJVE(JJA
krojacnica in zaloga Ysakovrstnega sukua ||
Zimska obleka .... Zimski sakot . , . , Zimsko Wage .... Zimska suknja . . . , Saionska obleka . . , Obleka za decko    .   .   ,
V Gorki, na Travniku,
nasproti vojasnici.
od gld. 9.~» naprej. »     *   5.—     B »     »   2.50     0
n      n    9.-       . n     »25,-      ,
n      »     1-75        „
3Taro5bc so Intro in Jifino izvrSujejo \,*, nojnovcjScm kroji
za vsalc stan in po posteni' ceni.
Uzorci so poHtJjftjo na zahtevanje nn ogled.
Zelodcne bolcssni
Intro in gotovo ozdravi
jeruzalemsM balzam
cdino in nepresegljivo zelodfino zdravilo.
Izbraii v raxnib Jolodfinih bole/.nih zdravilo, katcro bi v rosnici ndgovnrjulo nainouu, ni ' -hka stvar dandanc4, k'i «c prodajajo vsakovratnn tnka zdravila.
V«{ji del onili kapljio. jzbCkov itd itd., ki bo o/nanjnjo in priporocujo obSinstvu t vtsoko lotcfimi bosodami, ni dru/.cga Uo prevari», pogosto §o Jkodljive.
Samo jeruzalem.ski balzam, u2e davno znnn po svoji priproHti sostavi in po oxirljajovi svoji moLi na zolodtuo iivee, si jo pridobil prcdnost prod vsomi dru-gimi do zdiij /.naniiiii pomo»';ki, kar potrjujo njegova ra/.pcodaja, ki vodno rastc.
T» balzam, bogat krepenjooc tnofii kino§koga r«» barbara, korcnike, ki jo sploh znana po gvojem prc-baviicin ti'ipuhu, dujo gotovo Hrodatvo prod Jelodinim Kbibosfii'i, i>.virajo»5ini iz norcdncga probavljanja. Zato so priporoc.i, ko ju.-ui uo dirfi, proti neprijotni sapi, giijusu, rigii iu, zubasanju, hoiuorojdalnim toiuvani; pouiaga nidi proti zlatonici, glistam in boleznim v drobu.
Stelxlonica s podukom 530 kr. Glavna zaloga v lekarni Q. B. Poatoni v Goriei. V TRSTU pri G. II. Rovis, v KOIlMINU pri A. Fi-anzonr, v TOLMINU pri C. Palisca.
'             Ta csenca.   Iti so r.anj.t p>> nebcin rcoopfa go^podn
.Dr. E. viteza Siiickla, v. kr. vladino^a sveiovalca | in ileielno-sanitctne^a porarovalra za Kranjsko, jo , takozvnna ,,Tim,ttira K!l«i romposita", katora uzdravljn \ *"« Modf-eve in trcbusuc holo/ni. ndpravlia teUvtno jzaprtjc, Zlalo zilo itd. tqlcj navod, Tsi jo vsak.-j stcklo-!inc« pridtjan). ~ Izdolovatolj jo poJilja v zabojrijih po V2 jstoklonic za 1 gld. 3G kr., poitno stras'm tr|w5 p. t. na-| rorniki. — To s>tvk!i-nii*<! prodaja po !,"» k;\ cno% lrknr | Rizzioli v Undolfovem in vo^ina ic!;:ir:i na Stirskcm, iKoroHkem, v Twin, na Frimorskcni, v Istpf, Dal-| maciji in v Tirolih, in sicer wa (loriskem v Woriol: j Crfotnfoletti, Kiirner in Fontoni; v AjdovSdini: jCnglielino; v Cer\ijjnann: Lovisoni; v Gratlt^ri : ICoassini; v Ortulu : Fa.squali.s; v TrziCu: Cienta; v i Tolniinu: Palisca.
St.  362|Op.
Oznaiiilo.
Ravnatcljstvo zastavljaviiice (Monte di pieta) ustanovljcne po grofu Thurnu v Goriei, naznanja, da dne 5 dccenibra t. 1. za&ela javnti (lrar2ba (kant) nereScnili zastav III. Cetrt leta 1886, I. j. tisto, ki so bile zastavljcnc meseca julija, avgusta, septcmbra 188G.
V Goriei due  2. novembra  1887.
^(tovatelj in o^Q7umi urMmk: M. KOR^IO. — Twfca: wHDj»rijanifc« liskajng" ˇ Qm4,