ImiviMf'		5-6 Leto X.
		15. VIL 1972
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
Vstani ljudstvo Slovensko
Kmalu po 'Okupaciji Slovenije je bil sklican plenum Komunistične partije Slovenije. Vodsitvo partije je vedelo kaj hoče okupaitor storiti slovenskemu ljudstvu. Sprejeti so bili sklepi: okupatorju se je 'treba upreti z vsemi močmi. Treba je organizirati ljudsko vstajo, to je edina rešitev za nas.
Temu klicu so se odzvaili rodoljubi, prijeli za puško in pričeli z bojem. Iz partizanskih skupin je v 4 letih boja nastala slovenska vojska, ki je stara sedaj 30 let. Kako majhen utrinek časa v dolgi zgodovini človeštva in našega naroda in kako pomembni zgodovinski dogodki so se zvrstili prav v tam času in prav za to vojsko. Ponosno sme ta mala republika posta vlij ena na enega izmed najbolj izpostavljenih krajev v Evropi pokazati svojo hrabrost, svoje junaštvo, svojo privrženost narodu, svojo vojaško znanje in svoje partizanske uspehe, čeprav mineva komaj 30 let, kar ima vojsko.
V Šmartnem pod šmarno goro je 22. 7. 1971 počil prvi partizanski strel. Odmev tega strela je razlagal širom Slovenije in to je bil začetek oborožene ustaje slovenskega naroda. Z oživljanjem tra-daoij narodno osvobodilnega boja in spominu na ta odločna dogajanja naše revolucije bomo Zlasti v nas samih okrepili zavest in ustaljenost za nadaljne borbe, ki nas čakajo v miru. Vsitrajati moramo pri jzbojevanju bitke za naš samoupravni in socialistični razvoj in krepiti to samoupravno družbo iz pozicij splošnega ljudskega odpora proti agresorju, ne glede na to od kod bi prišel.


Rojstni dan Tita
praznik Jugoslovanov
Čeprav nekoliko pozno, pa vendar se tudi naša delovna skupnost pridružuje čestitkam tovarišu Titu ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Ta dan ni bil samo njegov praznik, temveč praznik vseh Jugoslovanov. Skoraj ni bilo Občana, ki ne bi spremljal preko tiska, radia ali televizije izročitev štafetne palice na Stadionu JLA v Beogradu. Veličasten nastop rrfladincev in mladink na tem stadionu, kjer so izvajal razne telovadne vaje Ob Titovi navzočnosti in izražal bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, kar ima Tito najrajši. Videl smo tudi prizore, ko ie rektor beograjske Univerze izročal tovarišu Titu diplomo častnega doktorja, izročitev naj višjega Sovjetskega Odlikovanja v Moskvi, Red Lenina in zopet izročitev diplome za častnega doktorja varšavske Univerze.
Tito je postal sinomin borca za mir, svobodo, neodvisnost in mimo koeksistenco med narodi sveta. O njegovem prispevku za mir in za mednarodno sožitje so visdbi državniki, kolitiki in književniki izrekli naslednje-
—	Erni Emil, član francoske
Akademije:	Če kdo v moji
navzočnosti izgovori besedo Tito, Jugoslavija, jaz vedno pomislim na najpoetsko hra-broist našega časa. Zemlja čista pred obrazom zgodovine.
—	Žan Saraj, znanstvenik in rektor pariške Soirbone: Pod Titovim močnim impulzom se je sodobna Jugoslavija o-bmila bodočnosti in postala graditelj sodobne ekonomije in kulturnih dobrin, dostopnih vsem in ne samo prlivdl-igiranim slojem. Žalostno bi zgledal svet brez Jugoslavije, takšne kakršna je danes.
—	V knjigi bolgarskega pesnika in odvetnika Lenkova je zapisano: Tito je poznano in cenjeno ime, ne samo v Jugoslaviji. Napredno človeštvo ravno tako pozna heroja, ki |je v najbolj burnem periodu mislil na svobodo človeka in predvidel bojni izhod, omah-Ijiivim dvigoval vero, borcem izdajal povelja in v vsem času fašističnega nasilja stal kot mogočen hrast.
—	Gamal Abdel Naser: Vi (Tito) imate vso pravico, da z
zadovoljstvom gledate na rezultate, ki ste jih ustvarili kot (državnik.
—	Adolf o Lotes Mateus, meksi-ški predsednik: Maksi ka s potuje borce, hrabre, modre in dalekoivlidine l.juidii. Iz tega razloga uživa Tito spoštovanje v MelkisiM, in je prilijub-Ijen pri Maksikaoaih.
—	Rihard Nisem, predsednik
ZDA:	Posebno sem srečen,
ker sem prvi ameriški predsednik, ki je prišel na obisk v Jugoslavijo in da sem se spoznal s predsednikom Ti-
tom, ki je ne samo veliki voditelj svpje države, temveč tudi človek, ki je odsev na svetovni sceni.
—	Avstrijski zunanji minister
dr. El Evat:	Z borbo pod
vodstvom Maršala Tita je ljudstvo Jugoslavije izpisalo eno od najslavnejših strani v zgodovini II. svetovne vojne.
—	Predsednik norveške Vlade Biner Geld Hardsen: Predsednik Tito je velika osebnost in eden od stvarno velikih državnikov v sedanjem svetu, medtem ko je Jugosla-
vija dežela, ki doživlja hiter razvoj in napredek.
Še bi lahko naštevali kaj misli današnji svet o Titu, toda resnica je, da ne more ne sovražnik, ne prijatelj trditi drugega kot to kar je resnica.
K čestitkam	jugoslovanskih
narodov oib Titovem 80. rojstnem dnevu se pridružujejo tudi člani delovne skupnosti Svilanit z željo, da bi tovariš Tito še dolgo živel med nami in srečno vodil skupnost	jugoslovanskih
narodov.
izplačati niti taikšnih osebnih dohodkov, kot jih določa samoupravni sporazum, saj niso mogla izločiti za plače niti sredstev za KOD.
Ker tudi v letu 1971 (tekstilna industrija ni v celoti izplačala sredstev za osebno in skupno porabo po merilih samoupravnih plačilnih sporazumov (de j amska izplačila dosegajo 85 % s sporazumom določenih sredstev) delavci zaposleni v »tekstilu« po višini življenjskega standarda zaostajajo za delavci in ostalih imdustrijisiMh dejavnosti.
Učinki ekonomskik ukrepov na planirani dohodek tekstilnih podjetij v letu 1972
C) Višjo akumulacijo, ki jo minimalno določa samoupravni sporazum, lahko zagotovi le 22 tekstilnih podjetij t. je 52,4 °/o ostala pa te višine ne morejo doseči.
Analizo s tem naslovom je v maju 1. 1972 izdal Sindikat delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo. Iz te analize,^ ki je narejena na podlagi vprašalnika, ki ga je izpolnilo 59 slo-venisikih tekstilnih podjetij sem izkazal nekaj zanimivih podatkov, ki nazorno kažejo, kakšen je trenutni položaj pri naših tekstilcih.
A) Učinki na planirani dohodek
Pio devalvaciji dinarja in re-vallvadiji nekaterih zahodnih valut naj bi tekstilci ustvarili večji dohodek, saj svoje izdelke izvažamo predvsem na konvertibilno področje in hi devizna realizacija morala Mti večja kljub temu, da se je izvozna premija znižala za 6%. Dohodek bi se moral povečati tudi na račun 4 % zmanjšanja prometnega davka ter dovoljenega 18 % povečam j a cenam preje z več kot 50 % bombaža. Negativno, torej na zmanjšanje dohodka pa vpliva izjemen porast cen surovinam na svetovnem trgu (bombaž v primerjavi z letom 1971 do 55 %). To so Mie predpostavke, dejanski rezultati pa kažejo, da ima tekstilna industrija zaradi povečanja cen surovim in večjih materialnih stroškov še vedno za 168.583.000 din oziroma za 11 % manjiši dohodek, kot ga je planlirala za leto 1972.
Negativni dčinki višjih cen na svetovnem trgu so najbolj prizadeli predilnice in tkalnice volne,
kjer imajo za 23 % manjiši dohodek od planiranega, predilnice in tkalnice bombaža pa 15 %. Posamezna podjetja prikazu-
jejo naslednja zmanjšanja dohodka: din	
»MTT«	15.470.000
»Teksitilindus« Kranj »Bombažna predilni-	17.636.000
ca« Tiržič	12.562.585
»Bredilnlica Litija« »Novoteks« Novo	11.015.779
mesto	18.790.000
»lisca« Sevnica	5.964.915
»Jutranjika« Sevnica	7.400.000
PiitibOiižno na enakem položaju oziroma v ugodnejšem položaju zaradi navedenih ukrepov pa so:
TONOSA — Ljubljana RAŠICA — Ljubljana TOPER — Celje LABOD — Novo mesto UNIVERZALE — Domžale MODNA OBLAČILA — Ljubljana ČIB — Bovec TRIKON — Kočevje
B) Kako ise to stanje v prvih štirih mesecih odraža na izplačilo osebnih dohodkov pa povedo naslednji podatki iz analize:
Osebni dohodek v celoti siku-naj s sredstvi za skupno porabo v višini kot jo določa sa-miouoravni sporazum, je lahko izločilo 33,4 % tekstilnih podjetij; 38)1 % je le delno lahko doseglo višino samoupravnega sporazuma, saj jim njihov uspeh
ni dovoljeval izplačati tako imenovanega faktorja stimulacije. Osebne dohodke v višini čistega KOD (kalkulativnega osebnega dohodka) brez izločenih sredstev v sklad skupne porabe je izplačilo 4,7 % podjetij; 23,-8 % tekstilnih podjetij v Sloveniji pa zaradi težkega položaja v katerem se nahajajo, ni moglo
Vsi našteti podatki nazorno kažejo, da navedene razmere v našem gospodarstvu vedno bolj vplivajo na tekstilno panogo, ki ima sorazmerno nizko akumulacijo, na stagnacijo in celo na padanje standarda tisočih delavcev zaposlenih v tej industriji.
Edo Golob
Uresničevanje ustavnih dopolnil
Družbeno ekonomski odnosi so se razvili do take meje, da prejšnja ustavna dopolnila nista bila več Skladna z novo nastalo situacijo. O ustavnih dopolnilih je bilo že precej povedanega in napisanega. Ustavna dopolnila so sprejeta, delovnim orga-nizaciij am,	družbeno -političnim
skupnostim in občanom pa so dana v izvajanje in izvrševanje. Za delovne organizacije sta zlasti pomembna XXII. in XXIII. ustavni amandma. Ta dva ustavna dopolnila opredeljujeta samoupravni položaj delovnega človeka v procesu proizvodnje, medsebojno razmerje, ki jih sklepajo s samoupravnim sporazumom, delitvi dohodka in pravic do formiranja temeljnih organizacij združenega dela. V procesu izvajanja ustavnih a-mandmajav je za delavne organizacije posebno vprašanje kako pristopiti k formiranju novih ekonomskih kategorij temeljnih organizacij združenega dala.
Kaj je pravzaprav temeljna organizacija združenega dela? Po določilih ustave naj postane družbeno ekonomska celica, v kateri bo delavec v združenem delu uresničeval temelj svojega samoupravnega položaja, da bo ustvarjal in delali rezultate svojega dela. To pa pomeni, da je v združenem delu odgovoren za organizaciljo in učinlkovitoist proizvodnega dela za učinkovito gospod aPjenje s proizvajalnimi sredstvi in dohodkom in to ne le znotraj svoje temeljne orga-nizanije ampak znotraj vseh a-sorcij v kaltere se povezujejo in na tej osnovi ugotavlja in deli dohodek kot svojo neoditujlivo samoupravno pravico. Te pravice pa za dosego teh ciljev ne uresničuje več na širših integracijskih ravneh združenega dela, marveč v temeljnih organizacijah združenega dela. Te-
meljna organizacija združenega dala in vsebina samo,upravnih odnosov, ki se naj v njej uresničujejo za to ni le nova samoupravna socialna kategorija, prek katere težimo k višji sit op-nji osvoboditve dela. Temeljna organizacija združenega dela je tudi ekonomska celica, prek katere so odprte nove širše možnosti za neposredno uveljavija-nije pobud vseh delavcev v združenem -delu, daje torej zaostritev odgovornosti na vseh ravneh združenega dela. To velja talko za zaposlene ob stroju, kot za tiste, ki opravljajo organizacijske, finančne, razvojno tehnične in druge strokovne naloge.
Po ustavnih dopolnilih imajo delavci pravico, da organizirajo temeljno organizacijo združenega dela, torej pravico, da jo u-stanove, oz. da se proglasijo za temeljno organizacijo združenega dela.
Ta odločitev je sicer konstrukti vnaga značaja, toda z ustanovitvijo temeljne organizacije združenega dala ne smejo biti prizadeti interesi in pravice drugih v delovni organizaciji, zato bo potrebno, da s samoupravnim sporazumom določimo rok, v katerem lahko drogi skladno z ustavnimi določili izpodbijejo talko odločitev dela delovne skupnosti. Če o odločitvi ustanovitve dela v temeljim organizaci-iii združenega dela nihče v delovni organizacdijii v določenem roku ne bo nasprotoval se del delovne organizacije lahko kon-sitituira v temeljno organizacijo združenega dela. Kljub dollo-čillom ustavnih dopolnil se porajajo številna vprašanja glede pogojev, ki jih mora izpolnjevati nek organizacijski del delovne organizacije, da bi delavci lahko ustanovili temeljno organizacijo združenega dela. Dva temeljna pogoja sta, da del delavne or-
gainizaai.ie predsitavlja delovno celoito in da se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot viredinosit na trgu ter v defavoi oirganizadiji in da je ta vrednost lahko samostoljnio izražena.
Kaj smo v pogledu izvajanja ustavnih dopolnil storili v naši delovni organizaciji? Če so v podjetju Svilanit podane osnove za ustanovitev temeljne organi-, zaoije združenega dela res še ni bilo širših razprav. Sekreta-niat osnovne organizacije ZK je ta vprašani j a sicer načeli, razprava je potekala v tej smeri katere delovne enote v podi atiju imajo samoupravne in ekonomske pogoje. Kot je že rečeno temeljna organizacija združenega dala je ekonomsko zaokrožena celota, H lahko deli dohodek, ki lahko samostoljnio nastopa na trgu in da ni tehnološko povezana s procesom iproizvodnije delovne organizacije druge enote. Razmišljanja potekajo v tej smeri, da bi v ndšam podjetju bila lahko temeljna organizacija združenega dela delovna enota svila. Ta enota ni organsko povezana z delovno enoto bombaž, kajti njen značaj proizvodni j e se bistveno raizlikiije od proizvodni j e frotiitja. Ta enota lahko samostojno planira svojo proizvod-rijio, samostojno deli rezultate dela, ne da bi bila s tem okr-nljena celovitost podjetja v tehnološkem procesu. (Samostojno lahko nabavlja in prodaja ter samostojno lahko organizira svoje organe upravi! jan j a). Tu o-stame odprto vprašanje izvajanja poslovne in prodajne politike. Tudi to vprašanje je rešljivo, kaliti strokovne službe, ki o-pravljajo naloge za delovne enote m te naloge tudi sedaj opravljal jo za delovno enoto svila, bi lahko te dolžnosti izvrševala tudi v primem, če hi svila postala temeljna organizacija združenega dela. S tem na ni rečeno, da se ne morejo izoblikovati kriteriji tudi za druge dliovne enote, da postanejo temeljne organliizariije združenega dela, vendar so pogoji nekoliko težji. V kakšni obliki in obsegu bodio člani delovne skupnosti razpravljali o formiranju osnovnih celic temeljne organizacije združenega dela bo potrebno izdelati program in temeljito proučiti vsa vprašanja, ki bodo pokazala smer nadaljnjega samoupravnega izpopolnjevanja v duhu ustavnih dopolnil.
Otvoritev na Rabu
-Na zadnji seji delavskega sveta prejšnjega sklica je bil dan predlog naj bi člani ob zaključku mandatne dobe obiskali novo odprti dom podjetja na Rabu. Predlog je bil sprejet. Dne 28. maja se je ob 5. uri zjutraj zbralo pred vratarnico 25 članov -delavskega sveta, 9 elanov sindikalnega odbora, direktor podjetja im vodja splošnega oddelka. Avtobus s 36 potniki je tiho zarezal v megleno tančico skozi mengeško polje, iLjubljanio, Po-stonjislke ribe in tako naprej do Raba. Ko se je avtobus pričel spuščati proti Raki so se obrazi potnikov užallostili, kajti sonce se je komaj prebijalo skozi oblake, morje pa je bilo megleno. Takšna slika je dala slutiti, da najbrž ne bo kaj prida vremena za otvoritev turistične sezone počitniškega doma Svilanit na Rabu.
V Reko smo prispeM okrog 8. ure. Tu smo se zadržali kakšno uro in pol. Sprejel nas je predstavnik trgovskega podjetja Rijekatekstil in nas povedel na zajtrk v hotel. Direktor podjetja tov. Marci jan se je po zajtrku v imenu vseh navzočih prav lepo zahvalil predstavnikom tega trgovskega podjetja za njihovo vljudnost, Ijubeemiiivost in poistrežljqivast. Tu bi se zadržali dalj časa, a vsi smo bili nekoliko nestrpni, ker bi radi čim-prelje videli počitniški dom na Rabu. Avtobus je nadaljeval pot ob jadranski obali v smeri Zadra. Vijugasta cesta, prepadi, mostovi, pogled na morije in morje skalovja, |je marsikomu povzročil globok vdih. Potniki v avtobusu so Mii dokaj živahni. -Nekateri so se šalili, drugi pa vneto igrali šnops. Pregel tega dne ni imel sreče, ker je večkrat izgubili. Kadar je islabo »rafali« ali izgubili igro, se je jezil na šoferja rekoč, da je on kriv, ker na ovimMh prehitro vozi. Seveda vse to so bile le šale, kajti iza izgubljeno portijo nekdo mora biti kriv? Iz Jadraniske magistrale smo se spustih po dokaj dobri cesti proti morju v majhno pristanišče Jablanac, ki je tesno objet v planinskem ma-
turistične sezone




Prihod članov delavskega sveta na Rab
Prvi gostje v počitniškem domu na Rabu
šivu Velebita, kakor riba, ki je v ogromnih kleščah jastoga. Tu smo se vkrcali z avtobusom na plavajoči otoček, ki mu pravijo trajekt in se z njim skozi morsko ožino kmalu pripeljemo na Rab. O,d pristanišča na otoku Rabu je dokaj lepa asfaltirana cesta proti Barbatu in v mesto Rab. Kmalu smo zagledali Svilanitov dom, kjer nas je na stopnicah čakal tov. Kramar. Vsi smo mu veselo mahali v pozdrav. Takoj je stekel v prostor in najbrž naznanil kuharioi naj bo vse pripravljeno, kajti prve lastoVke Svilanita prihajajo na Rab. Po nekaj 100 metrih hoje smo končno le prišli do poslopja in tov. Kramar je vse lepo sprejel ter jim -zaželeli dobrodošlico. Posedli smo za mizo, kajti kosilo je bilo že pripravljeno. Vsi smo bili postreženi, najprej z aperativom, nato pa s kosilom in dobro rabsko kapljico. Kosilo ni ničkaj idlgo trajalo, ikajiti vsi so bili željni, da se čimiprej namočijo v morju in poizkusijo, če je tudi na Rabu Slano. Vreme ni bilo nič kaj u-godno za kopanje, sonce je bilo bledo in pihala je burja iz Velebita. NajiMj vroči so kljub temu poskusili hladno kopel, vendar tudi ti niso dolgo zdržali. Ker s kopanjem ni bilo nič smo se dogo varili, da odpotujemo z avtobusom na Suho punt o, kjer bi si ogledali taborišče initemi-raecev, ki so ga ustanovili italijanski fašisti iza Slovenske rodoljube. Na tem otoku je med italijansko okupacijo našlo smrt zaradi gladu ali azčrpanoistii o-krog 4.000 Slovencev. Po ogledu taborišča smo se ustavili v mestu Rabu. Ljudje so se kaj kmalu porazgubili v grupah in tako je vsaka zasedla kakšen bife ali gostilnico. Po gostilnah so se razlegale slovenske pesmi in zopet smo se zbrali pri avtobusu -ter se -odpeljali na Barbat. Meščani so nas spremljali in nam mahali v pozdrav, mi smo jim pa zagotavljali, da se zopet vrnemo. Po večerji so ise ljudje zopet porazgubili, nekateri so šli k počitku, drugi pa so si hoteli dati še malo dušika in so zavili v tamkaj šnje gostilnice.
Ker nam tega dne sreča ni bila naklonjena, da bi se kopali, smo upali, da bo sonce dragi
dan le prodrlo meglo saj je čas, da močneje posveti. Na žalost pa tudi drugi dan ni ibilo nič. Nasprotno, vreme je bilo še slabše in ko smo odhajali iz Raba nas je spremljal dež. VraiM smo se v Kamnik, ki je bil še bolj osvežen, kakor tisto jutro, ko smo ga izapustili in ozračje je bilo nasičeno z vonjem ozona po obilnih padavinah.
Čeprav so bili izletniki na Rabu ob poseben užitek. sonca in morja, ta izlet na Rab ni bil brez pomena. 36 ljudi delovne skupnosti je videlo Rab, si ogledalo sicer skromen začetek počitniškega doma Svilanita, se spoznalo is potjo in Rabom. Z živo besedo je vse to lažje povedati zato naj vsi tisti, ki -so bili na Rabu prevzamejo vlogo turističnega propagandista, da bo dom čimbolj zaseden.
KAJ MISLIJO NEMCI O TUJIH DELAVCIH
Ob koncu letošnjega januarja je bilo v ZR Nemčiji 2.13 milijona tujih delavcev ali za 112.000 oziroma 5% matij kakor ob koncu septembra 1971.
Po nemških podatkih so tuji delavci v ZRN leta 1971 zaslu-žiM 25 milijard nemških mark. Na svoje ali bančne naslove v domorvini so od tega naikazaii komai 5.5 milijarde mark, od teh pa Jugoslovani 950 miliijo--nov mailk.
Leta 1971 je bil povprečni neto zaslužek tujih delavcev v ZRN 870 mark na mesec. Po povprečnem mesečnem neto zaslužku so na prvem mestu Španci, zatem Turki in na zadnjem Jugoslovana. Zato pa so Jugo-slovanii na prvem mestu po varčnosti, za njimi pa Turki in Italijani.
Zanimivo je, kako Nemci oce-njuiiejo tuje delavce. Danes jih je komaj 10 % Nemcev več kot nred sedmimi leti pripravi j enih izreči, da so tuji delavci »pnid-ni, dobrosrčni in prijazni«. Zato pa jih je — po podatkih Inštituta za dem-okop-ijo v Al-lens-bachu — več kot 53 % anketiranih izjavilo, da so tuji delavci »varani, a glasni«, 41 %. da so »umazani in neredmi«, 37% Nemcev pa izjavlja, da so »nasilni in jeZljirvii«.
Obrambne priprave v sistemu splošnega ljudskega odpora
Vsebina splošnega Ijodsikega odpora bi morala prodreti do slehernega občana. Ne bo preveč rečeno, da je med nami še mnogo talMh, ki ne poznajo nalog, ki so vezane na obrambne priprave. Idejno in strokovno pnipravllljanje delavcev na pozicije splošnega ljudskega odpora se mora izvajati preko delovnih organizaciji in krajevnih skupnosti. Skrb za obrambne priprave prebivalstva so naše trajne naloge, ki jih nalagata zvezni zakon o naro;dni obrambi in re-puibffišM zakon o splošnem ljudskem odpoiru. Spričo razmer, ki viladajo na našem nemirnem planetu ne smemo biti indiferentni do zaščite v bodoči vojni in kako se boriti proti agresorju. Delovni ljudje in občani morajo biti sproti seznanjeni z metodami družbene samozaščite v mirnem stanju, to pomeni napovedati boj vsem negativnim pojavom od zlorab do sovražne propagande in šovinizma. Usposabljati se moramo tudi za u-aiinikovito borbo proti sovražniku, spoznavati nevarnost voljnih sredstev, uporabljati razno pehotno orožje in način zaščite prati radiološkim, biološkim ter kemičnim bojmlim sredstvom. Vse te naloge niso nič kaj preproste, kajti zavedati se moramo, da moramo obvladati vse načine bojevanja, če bi se boije-vali proti številčno močnejšemu sovražniku ker bo le tako usposobljen občan lahlko zadel sovražniku občutne izgube. Vsak človek, ki se 'bojuje prati sovražniku mora imeti dvoje vrst orožja. Najmočnejše orožje je idejno politično moralna zavest človeka (da ve zakaj se bojuje in ^ proti komu), draga vrsta o-rožja pa je psihološka priprav-Ijenast, kajti gonje tistemu, M je iznenaden.
Delovni ljudje se moramo seznaniti tudi is fiziognomijo morebitne vojne, z vsemi oblikami splošnega ljudskega odpora. Ali smo se kdaj zamislili kakšne strašne posledice bi bile že v prvi uri sovražnega napa-
da? Kakršnakoli sovražna akcija z boiinimi sredstvi pomeni napad na človekovo duševnost in povzroča pni neosveščenih in labilnih osebnostih strah, negotovost in paniko. Tak človek ne odloča več svobodno, ampak pod vplivom nezaupanja pred-sotkov in svoje duševno stanje prenaša tudi na drage osebe. Takšno stanje psihično uničuje ljudi, ki lahlko postanejo tudi pozneje primemo orodje za druge akcije in dje. Takšno psihično stanje pa postane še bolj kritično, če ibi prišlo do letalskih napadov, do topniškega in raketnega obstreljevanja ali celo do atomskega udara.
Uval javljanje splošnega ljudskega odpora bo vsilila avemtu-ellnemu sovražniku dolgotrajno voljno, atežkočdla njegov položaj v mednarodnih odnosih in zmanjšala možnosti, da se v svetovni varnosti njegova agre-sija omeji kot lokalna zadeva. Nam pa bo omogočil, da postane takšna agresija me samo evropski ampak svetovni problem, ker ima vse možnosti za diplomatsko delovanje in angažiran j e mednarodne javnosti. Piri tem pa ne smemo prezreti osnovnega namena ‘in pomena splošnega ljudskega odpora, ki ga lahlko opredelimo tudi kot edino možnost za ohranitev naroda, njegove kulture, razvoja, obstoja in osebne svobode vsakega posa-mezmlika.
Ce se vprašamo kaj smo v tem pogledu storili v podjetju ugotovimo, da je na tem področju precej storjenega, vendar vsebina splošnega ljudskega odpora še ni prodrla v zavest slehernega člana delovne skupnosti. Okvirne naloge tako za organe upravljanja, kakor tudi za zaposlene delavce so določene s statutom. Materialna skrb za o-premo enot civilne zaščite se izvaja že 9 let. Odbor za spioš-ni ljudski odpor deluje že drugo mandatno dobo. V pretekli mandatni dobi je imel odbor 8 sej, na katerih so se obravnavala in reševala vprašanja formi-
ranja enot civilne zaščite, organizacije vaj, sprejetje načrta o-bramibnih priprav, načrta za nabavo opreme enotam aiviine zaščite, sprejetje načrta zavarova-nja podjetja, sprejem pravilnika o poslovni skrivnosti itd. Odbor za splošni ljudski odpor podijelfja šteje 12 članov, 6
3 so opravili podčastniški tečaj, 5 delavcev pa je obiskovalo strojniški tečaj. V letu 1972 je bil spomladi -organiziran tečaj za gasilsko reševalno enoto, tako da bo v vsaki izmeni po delovnih enotah usposobljena ena desetina gasilcev. Tečaj obiskuje 48 mladincev in mladink, kjer prevladujejo dekleta.
Zavedamo se, da na področju obrambnih in idejnih priprav zaposlenih delavcev nismo storili še vsega. Vsi organi delloiv-
Generalpolkovnik Danilo Lekič in član republiškega štaba za SLO Albert Jakopič si v navzočnosti direktorja ogledujeta naše proizvode
članov je iz Živilske industrije, 6 pa iz podjetja Svilanit. Odbor zaseda skupno kadar se rešuje-jo vprašanji a organizacije civilne zaščite, delovanja enot eivdi-ne zaščite, materialne nabave in strokovnega izobraževanja. Vprašanja obrambnih priprav, načrtovanja proizvodnje za primer vojnega stanja pa rešuje vsak odbor za sebe.
Obrambne priprave v podjetju Svilanit se izvajajo na ta način, da se preko enot civilne zaščite usposabljajo mladi delavci. V preteklem obdobju smo usposoblH 5 delavk, ki so opravile tačai prve pomoči, formirana je bila industrijska gasilska enota, ki je v tem obdobju dosegla lepe uspehe. Vzgojili smo 30 mladih gasilcev, M so si pridobili naziv izprašan gasilec,
ne organizacije so glede na pravice in dolžnosti, ki jih .imajo po zakonskih predpisih in statutu podjetja, odgovorni za učinkovito pripravi janj e delovne organizacije na splošni ljudski odpor. Temu vprašanju bodo morali v bodoče posvetiti mnogo več skrbi kot doslej tako organi upravljanja, strkovne službe in družbeno politične organizacije podjetja. Pri obrambni vzgoji in strokovnem usposabljanju članov delovne skupnosti bomo marali težiti za tem, da bo ta vzgoja idejno politična in strokovno še sodobnejša tako, da bo pni slehernemu delavcu vzbujala prvine splošnega ljudskega odpora ter pri tem udo-šfevaia psihološke, sociološke, ekonomske in drage vidike obrambe in odpora.
Ali imamo Jugoslovani res mnogo denarja?
Prihod članov delegacije SLO v podjetje
Tržaški Oiist Gospodarstvo objavlja pod naslovom »Jugoslovani imajo mnogo denarja« poročilo Olimpijskega komiteja koliko so posamezne države kupile .vstopnic za Olimpijske igre v Munchinu. List se opira na po-ročilo zahodnonemških listov, da so organizatorji olimpijskih iger izredno zadovoljni glede prodaje vstopnic. Sami niso niti pričakovali, da bo prodaja tako šla od rOk. Olimpijskim igram v Miindhmu bo prisostvovalo več športnikov in drugih radovednežev, kakor na prejšnjih dveh olimpijadah. Do srede aprila so prodali že 2,2 milijiana vstopnic. OOimipijisM odbor ima na razpolago 3,800 tisoč vstopnic.
Organizacijski odbor olimpijskih iger v Mehiki je prodal 1,900 tisoč vstopnic. Tdkio jih je prodal čez 2 milijona, v Rimu leta 1960 pa 1,400 tisoč. Največ vstopnic za Mundhen so kupih Američani in sicer 118 tisoč, za njimi 52 tisoč Angleži, nato 47 tisoč Jugoslovani. 36 tisoč Švicarji in 30 tisoč Francozi tar 33 tisoč Avstrijci. Med južno ameriškimi državami je na prvem mesitu Rraizlilliiia z 18 tisoč, Vzhodni Nemčiji so jih prodali 22 tisoč, Sovjetski zvezi 18 tisoč in na Japonskem 31 tisoč.
Iz teh podatkov res izhaja, da smo Jugoslovani med bogatimi.
tekstilne industrije
Položaj
Ziiamio je, da je eikanamski položaji jiugosloivansikega gospodarstva iaredno težaven, na kar vplivajo predvsem naslednji fulkitoirtid:
—• veililk porast stroškov in cen
—	ineuraivnovašana plačilna bilanca
—	nizka renitalbitooislt in ekono-mionost
—	mdlhviidaasit
—	zamrznitev cen.
Še posebno v tem položaju pa je tekstilna industrija, katero, poleg omenjenih vzrokov težijo še:
—	oskrba z osnovnimi surovinami
—	zastarelost strojnega parka
—	nizka albumu! ativooisit
—	relativno velika obremenitev s prispevki in davki, ki jo ima zaradi karakterja delovno intenzivne industrije
—	otežkočen rentabilen plasman izdelkov na zunanljem trgu, zaradi velikih uvoznih dajatev.
Iz statističnih podatkov je razvidno, da je tekstilna indu-sitrfjja kljub težavam, bi jih ima.
1.	Na osnovi devalvacije dinarja
2.	Na osnovi revalrvatije valut
3.	Porast cen na svetovnem trgu Skupaj
Ker je z devalvacijo dinarja nastala izvozna stimulacija, bi znaša na osnovi izvoza v latu 1971 215 milijonov din, pričaiku-jamo porast stroškov za tekstilno industrijo v letu 1972 v znesku 1.140,6 milijonov N din.
Da bi se vsaj delno .omilil ta težak položaj tekstilne industrije, je Zvezni izvršni svet v začetku leta sprejel naslednje u-brape:
L Uvozna taksa se pri nekaterih uvoznih surovinah zniža od 6 na 2%. Ta ukrep je samo neznatno vplival na zmanjšanje stroškov, ker se uvozna taiksa že preje ni plačevala za uvoz surovin in držav v razvoju in vzhodnih držav.
za jugoslovansko gospodarstvo izredno pomembna. V letu 1971 je bilo v -tekstilni industriji zaposlenih 244.000 delavcev, kar predstavlja 15.6 % vseh zaposlenih v industriji in rudarstvu. Zato je razumljivo, da so problemi tekstilcev pravzaprav problemi celotne industrije.
Osnovni problem, ki teži tekstilce, je oskrba s surovinami. Tekstilna industrija je skoraj v celoti odvisna od uvoza surovin. Letno uvažamo okoli 97 % bombaža (93.000 ton), 90 % volne (20.500 ton), juto v celoti (15.000 ton) in 30.000 ton umetnih vlaken. Pretežno večino surovin moramo plačevati v konvertibilni valuti, zato je devalvacija diinatrja in istočasno revalvacija konvertibilnih valut, močno vplivala na porast stroškov pri nabavi surovin, poleg tega pa je cena tekstilnim surovinam v zadnjih letih na zunanjem tržišču zelo narastla.
Izračuni, ki so bili izdelani na bazi porabe tekstilnih surovim v letu 1971 kažejo, da bodo ti momenlti vplivali na tekstilno industrijo v negativnem smislu kot sledi:
Delež bomb. v c dl. tek. md. v %
664.6	316	48
238.7	51.2	21
452.3	259:1	57
1.355,6	626,3	46
2.	Cene volne so se povišale za
11%.
3.	Cene bombažne preje so se povišale s 1. ITI. 1971 za 8%.
4.	Cene vseh tekstilnih proizvodov so se povečale za 4 % na račun znižanja zveznega prometnega davka.
Če ovrednotimo vse te Olajšave, znašajo 410.9 mili j. din, s čemer se negativna razlika zniža na 729.9 mi®j., kar predstavlja 36% celotne obremenitve.
Ker je, kljub , že sprejetim o-lajšavam, položaj tekstilne industrije še vedno zelo kritičen, je ZIS sprejel sklep, da se lahko cene nekaterim tekstilnim proizvodom povišajo z 21. VI. 1972.
Pri bombažni preji in tkaninah je dovoljeno povišanje za 8 %. Tudi ta ukrep ne bo rešil si-
Za izvajanje delovnih nalog, za red in disciplino smo v podjetju odgovorni vsi, to je vsak na svojem deHov-nem mestu. V našem samoupravnem sistemu bi moral biti zavzet visok čut odgovornosti. Sleherni delavec, prežet s samaupravlj alslko zavestjo, hi moral v času, ko je vključen v delovni proces, o-praviti svoje delo vestno, natančno im požrtvovalno. Na žalost pa ta samoupravi j alska zavest ni enako razvita pri vseh delovnih ljudeh. Nekateri se kai radi izmaknejo delovnim dolžnostim. Zapuščajo delovna mesta med delovnim časom, motijo druge, površno opravijo delo, predolgo se zadržujejo v garderobah, predčasno odhajajo z dela ali z zamudo prihajajo na dalo. Kdo je sedaj poklican, da vse te probleme razrešuje? Za razreševanje teh vprašanj so prvi poklicani samoupravni organi. Tisti delavci, ki so izvoljeni v organe upr avli j arij a, bi morali dajati najboljši zgled odnosa do dela, delovnih sredstev in reda v podjetju. Na sejah teh organov bi morali poročati o zapa-žanih slabostih im se trudili za njihovo Odpravo. Ta forum naj bi na osnovi sprejetih zaključkov preko ustreznih služb in vodstvenih kadrov izvajal sprejete ukrepe.
Poglejmo v čem je bistvo stvari?
Prejšnji mesec so vratarji po sklepu odbora za splošni ljudski odpor poostrili kontrolo pri vhodu in izhodu iz tovarne. Pri posameznikih so odkrili nekaj nap alk.	Posledice tega so bile.
da se je nekdo iznesel nad ponijem in kolesom, last vratarja s tem, da je stvari poškodoval. Takim im njim podobnim ljudem bi bilo najbolj po godu, da bi počenjali kar bi sami želeli v škodo podjetja in njim v o-sebno korist. Takega odnosa do družbenega reda in njenih materialnih dobrin naš samoupravni sistem v osnovi negira, take akcije pa so družbeno nevarne.
Pojavlja se, da so nekatere Skupine delavcev že nekaj minut pred drago uro pri izhodu. S strani tehnične službe je bil dan nalog vratarjem, da jim zapre vrata. Ta ukrep tem ljudem mi bil všeč. Nekateri so godrnjali, kakor da jim je storjena kakšna krivica, čeprav so kršili delovno dolžnost. Ali takšni ljudje izpolnjujejo svojo obljubo, ko so pred sprejemom v podjetje sprejeli obvezo, da bodo vestno in prizadevno opravljali delovne naloge in da bodo
tuaciije v celoti. Še vedno bo pretežna večina dodatne obremenitve ostala na ramenih tekstilne industrije, ki bo morala sama poiskati rešitev iz nastalega položaja.
na delu 8 ur. Delavec samoupravi j alec v takih primerih ne izvaja volje delovne skupnosti, ki jo ije pred tem zglasovai organ upravljanja. Kdo naj bo potem tisti, ki bo ščitil samoupravni dogovor o itovamiškem redu? To mora biti naš delavec sam.
V cilju, da bi se delavec počutil čimbolj ugodno na delu in da bi lažje dosegali rezultate dela je bilo sprejetih že mnogo koristnih Ukrepov. Podjetlje je kupilo samopostrežni avtomat za kavo in hladne pijače. Na žalost naprava brezhibno ne deluje, pa vendar se delavci, zlasti vkave, v velikem številu poslužujejo. Nedvomno je to ena novih pridobitev, to je, da se človek v primera potrebe okrepča. Ljudje pa imamo to napako, da pričnemo razmišljati, kako bi^iz ene koristi potegnili čimveč. Radian alizatonjeiv za osebne koristi je povsod dovolj. Tudi pri uporabi teh avtomatov so jih nekateri že nekaj izumili. Vodji dela -ugotavljajo, da na delovnem mestu ni delavcev, pri avtomatu jih je pa cela vrata, ki strpno čakajo tudi po pol ure, da pristreže kavico. To pa nii vse, sedaj je potrebno kavico se v miru popiti, pokaditi cigareto in malo debatirati v garderobi.
Tak odnos do kolektivnega reda in ustaljene delovne discipline prav gotovo ni na mestu. V času ko pišemo in govorimo, da je tekstilna industrija v težkem položaju, verjetno takemu stanju doprinašajo tudi takšne napake. Naj bo kakorkoli že, ven-dar pa je res,_ da ne glede na družbeno ureditev prirodmi zakon ekonomike ne -pozna sentimentalnosti v proizvodnem procesu.
★
Dopisujte v Kamniški
tekstilec
★
Negativni učinek v milijonih N din
Celotno tekst, in d.
Bomb.
ind.
Delavec barvarne pri razvodni omari za reguliranje procesa barvanja
Ribaš ing. Slavko
Kdo je odgovoren za red in disciplino v podjetju
Razgovor s proizvajalci
V prgjšmiiiih dveh števMfcalj Kamniškega tekstilca so pod to ruhriiko sodelovali moški. Da ne bo zamere, sem se danes obrnil na žensko, to je tov. Menčak Parvtlo, tkalko iz tkalnice frotirja.
Tov. Pavla je zaposlena v tovarni že 15 let in je takorelcoč ves čas na delovnem mestu tkalke. Poslušajmo kaj meni o nekaterih vprašanjih nočnega dela in poslovanju podjetja.
Kakšno je vaše stališče do nočnega dela?
-Nočno delo je za matere z otroki najtežje kar si lahko mislimo. Posdbno je to težko tistim materam, ki nimajo urejenega varstva otrok. V teh 15 letih mojega dela je bilo mnogo nenresiDanih noči, ker sem morala Zjutraj, ko sem prišla z dela prevzeti drugo nalogo, varstvo otrok, čeprav bi podjetje še bdlij-še nagrajevalo nočno delo, se kot mati ne bi nikoli odločila za večji zaslužek na račun otrok in mojega zdravja. Res je skrajni čas. da pristojni organi razmišljajo o tem da bi se nočno delo v določenem roku ukinilo.
seznanim z delom organov upravljanja in poslovanjem podjetja. Tovarniški informator je v podjetju res dobro informacijsko sredstvo. Ko pride v delovno enoto, ga ljudje takoj preberejo, mnogi ga pa tudi ne dobijo v roke, zato predlagam naj se informator v določenem številu razdeli vsem izmenam, ne pa samo eni izmeni, ker sta popoldanska in nočna izmena večkrat brez tedenskih vesti. Dobro bi bilo, da se 1 izvod informatorja izobesi na oglasne deske.
Ali ste seznanjeni kaj pomeni Work Faktor sistem ali vrednotenje delovnih mest?
Slišala sem o tem, da se v podjetju proučuje kako se bo vrednotilo delo, vendar v podrobnostih s tem nisem poučena in kaj to pomeni ne bi mogla natančno povedati.
Kakšni so odnosi delavec — mojster v vaši enoti?
Moram reči, da so ti odnosi v redu. Vodje dela imajo v glavnem do nas delavcev v redu odnose. Res tu in tam kakšna
tkalka tarna, ker bi želela, da se ji izboljša statev, ki dela kakšne pomanjkljivosti. Želja nas tkalk bi bila, da bi mojstri po možnosti še bolj skrbeli za odpravljanje napak na statvah, ker bo tako tudi tkalka imela manj tkalskih napak na tkanini.
Tov. Pavla, kje boste letos koristili dopust in kako?
Odločila sem se, da koristim letni dopust z družino na morju. Prosila sem za Nomigrad, pa nisem dobila prostora, zato sem bila razporejena na Rab v počitniški dom podjetja. Spričo mojih osebnih dohodkov moram iskati takšno letovišče, ki ga premore moja denarnica.
AU lahko poveste s čim se u-kvarjate v svojem prostem času?
Prostega časa imam pravzaprav malo na razpolago. Ko pridem iz nočnega dela se moram malo odpočiti, če se sploh lahko odpočijem. Nato moram prevzeti skrb za gospodinjstvo im opraviti vse kar mora storiti gospodinja.
Morda imate še kakšno željo, da jo poveste članom delovne skupnosti?
Moja želja je predvsem, da bi podjetje uspešno poslovalo in premagovalo težave in proble-mee, M se vsak dam pojavljajo v raznih oblikah, ker sem slišala, da je bilo pred 2 meseci težava za surovine in podobno.
Tovarišici Pavii se zahvaljujem za njene odgovore.
Urednik!
Kaj menite Pavla, kako je tire/eno v Kamniku vprašanje o-troškega varstva?
Za veliko število mater delavk otroško varstvo še zdaleč ni u-reieno. posebno ne za tiste matere, ki so daleč od otroških u-stainov. Kakšna težava je Zjutraj zgodaj zbuditi otrdka in ga prenašati v dežju in mrazu iz enega kraja mesta v drugega. Mnoge matere imajo probleme varstvom otrok, posebno v popoldanskem času. Ta problem le v tem ali le predaleč do o-troškega vrtca ali na je otroški vrtec zasedem in tako otroka prenašajo od družine do družine. če se katera ženska usmili, da prevzame otroka, za kar na ie treba tudi precei Plačati.
Kakšno je vaše mnenje o skrbi za žene v podjetju?
Na to vprašani e ne bi mogla biti posebno kritična. Ne morem reči, da so težki delovni pogoji, kot so recimo ureditev prostorov, čistoča in drugo. Za delavke. ki delalo v 3 izmenah, je najtežje nočno delo, zato menim. da bi morala tkalka ne glede na višino dodatka na nočno delo, dobiti za svoje dalo večjo nagrado. Slišala sem, da v nekaterih podjetjih delavke, ki delajo v 3 izmenah, boljše nagrajujejo kot pri nas. Po mojem mnenju bi bilo pa nujno rešiti vprašanje garderobe za ženske, kakor tudi za moške. Mislim, da v tem pogledu odgovorni ljudje premalo mislijo na sanitarne in garderobne prostore, ko pripraviliajo načrte za investicije.
Ali vas zanima delo organov upravljanja?
Vsekakor me zanima. Zapisnike s sej, ki so na oglasnih deskah, rada preberem im se tako
DIT tekstilcev Svilanit izdelalo in sprejelo program dela 1972-74
Na svoji prvi sefi je novoizvoljeni UO DITT Kamnik poleg feanjstituiranja odbora razpravljal o predlogu programa dela za naslednjo mandatno dobo. Cilani UO so isklemill, /da DITT prevzame isledeče naloge:
1.	'Čim prej /dokončati pogodbena dela kot so:
a)	(Izdelava navodil za varno delo na delovnih mestih v proizvodni jii.
b)	Izdelava elaboratov dejanskega stanja eldktroinštalaaij, ogrevanja in vode.
2.	Pristopiti k lizdelavi elaborata, ki naj bi nosil vsebino »zmanjšanje delovne sile na določanjih ipodrdčiih s pomočjo boljše organizacije dela, novega strojnega panka ali foioiljiše in modernejše tehnologije« in naj bi služil kot osnova za perspektivni razvoj podjetja.
Elaborat nai bi obravnaval celotno podjetje lin ne posamezne baze pa tudi izdelati je zahteven popoten ekonomski izračun. V to delo bo vključeno večje število članstva, predvsem pa se bo angažiralo mlado lin mlajšo 'Strokovno silo, /ki morda na idelovmih /mestih ne more prekositi nin arhivirati vseh svojih (strdkovnih /sposobnosti. Zato bodo po obratih	ustanovljenr-
fcimliisiiie iz vrst članstva, ki bodo obdelale problemaitiko Posameznega obrata, nato pa bo elaborat obdelala kot celoto. Komisija. sestavljena iz predsednikov obratnih komlisElj.
3.	Informiranje članstva preko periodičnih posvetovanj in razgovorov naj bi bula nova oblika združevanja in aktiviranja ter poživitve dela DITT Kamnika. Najmanj vsake 3 /mesece ll x maj bi se organiziralo tako posveto-vamlje oziroma razgovor, kjer bi strokovni sodelavci, ki so bili na potovanju v inozemstvu ali praksi, obveščali o vtisih in novitetah, ki so jih zasledili na teh potovanjih. Ta posvetovanja bodo Služila tudi za informiranje članstva v gospodarstvu, poslovni politiki z apOilkaoiljio in problematiko v /lastnem podjetju im tekstilni industriji nasploh.
4.	Trenutno so zelo aktualne razprave o organiziranju in u-stamavljanju novih /oblik samoupravljani a, kjer bi za osnovno službo temeljne organizacije združenega dela. /DITT Kamnik je sprejel od podjetja Svilanit nalogo,_ da študijsko obdela material /in na osnovi obstoječega stanja v podjetju ugotovi ali je možno in ekonomsko zadostno utemeljeno združevanje v take samoupravne enote v našem podjetju in v kolikor ne, da izdela predlog rešitve enakopra/v-nega udejstvovanja na področju samoupravljanja me glede na število zaposilenih po posamez-n/ih enotah.
5.	V podjetju /je izdelam predlog perspektivnega razvoja po področju investiranja, čeprav je to delo že gotovo menimo, da je prav, da DITT kot Strokovna organizacija oceni ta elaborat,
da svoje pripombe, predloge /in spremembe. V ta namen ie bila imenovana posebna komisija, ki naj bi to dalo opravila, pri tem pa naj bi Vključila še vse tiste delavce, ki so 'sodelovali /pri izdelavi elaborata.
6.	Naše podjetje se pogosto poslužuje tuljilh sodelavcev pri izdelavi raznih programov organizacijskih ali povsem tehnoloških. Ugotovljeno je, da od teh elaboratov pogosto nimamo želienih ikoristi, ker ituiii sodelavci elabort ne uporabljajo v proiz-vodnji ampak ostane na papirju. DITT smatra, da je potrebno pred izplačilom finančnih sredstev takega elaborata strokovno predgledati /in ugotoviti koristnost /in /možnost izvedbe teh del v samem podjetju.
UO ie imenoval takoj dve komisija, ki nai bi /pregledali in dali oceno in sicer:
—	možnost uporabe pravilnika o /kontroli kvalitete v našem podjetju
—	/šivalnica, tkalnica, previtalnica — izdelanem po pregledu strokovnjakov Tekstilnega šolskega centra Kranj, mri čemer mali se pritegne v pomoč vodje izmen javnih enot.
—	o poteku del na uvajam1'e WF in oceno o efektivnosti tega načina ocenjevanje dela po učinku.
7.	Delavnosti društva naj -bi se dražila tudi izven podjetja, zato je bili UO za začetek mnenja, da to lahko izvedemo ore-(Nadaljevanje na 7. strani)
Naši gasilci so se dobro izkazali
Kot vsako leto, je tudi letos organizirala občinska gasilska zveza tekmovanje o gasilskih spretnostih. Pro@raim je bil dosti zahtevnejši kot prejšnja leta. Predvsem imam v mislih taktično vajo, katera je bila prvič izdelana v tej obliki! in je zahtevala od gasilcev vso zbranost im znani j e.
Večini prijateljev gasilstva ni jasno, kako to, da so prav letos v programu, ki je bili doslej' iz leta v leto isti, napravljene take spremembe. Letos praznujejo kamniški gasiti 90 letnim obstoja. V Murski Soboti pa je bil kongres gasilcev. Da bi ta dva praznika čiimlbdlje poudarili, je tekmovalna komisija pripravila zato tudi zahtevnejše vaje, s katerimi je hotela doseči
ob enem tudi še večjo pripravljenost društev.
Kljub temu, da je bil program težak in zahteven, smo se ga lotil z zavestjo gasilcev, ki so dolžni izvatj ati programe, katerih cilij je usposabljanje enot v primeru požarov ali drugih nezgod, iki ogrožaljo ljudska življenja in splošno premoženje. Naše igasilsiko dmštvo se je tekmovanja v Kamniku udeležilo z eno moško in eno žensko desetino.
Kljub kratkemu roku dn krizi, ki je nastala v našem društvu, pa rezultati niso izostali. Ženska kakor tudli moška desetina .sta bili od sosednih društev in publike toplo pozdravljeni. Tekmovanje, ki je bilo v občinskem merilu, dne 27. 5. ob ,15. uri na
DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV TEKSTILCEV SVILANIT IZDELALO IN SPREJELO (PROGRAM DELA
ko talko imenovanih »športno zabavnih srečanj«. Tako bo že v obdobju jjunih — 'julij organizirano tako srečanje s člani DITT Litija, v ijesenskem času pa DITT Tržič. Tako bi preko športa lin zabavnih srečanj navezali stike s stroikoivnjaki v drugih pod jetijih im izmenjali mišljenja ter poglede na problematiko v tekstilni industriji.
8.	Grganiziirali se bodo tudi popoldanski obiski raznim zanimivim pod j at jem v obliki ekskurzije, edina večja ekskurzija
pa naj bi bila v Italijo, ki bi trajala cca 3 dni. Na tej aksikur-ziji, )ki bi jo organizirali s pomočjo »Jadrana« Sežana hi si ogledali tovarno fcravatnega blaga Boittimdlli (naš kooperant), barvarno pni fa Mačehi in tkalnico ifirotirja Maralli. Tako bi večjemu delu strokovnega kadra, ki mu Obisk v takih podjetjih po službenih dolžnosti ni možen, lahko omogočili ogled zelo zanimivih pod jeti j ter jih seznanili z mjiihovo organizacijo dela im tehnologijo.
Kožuh ing. Rezka
Priprava za gradnjo nove konfekcije
Razvoj in potrebe tržišča silita podjetje, da se morajo posamezni Obrati nujno širiti. Komaj pred 2 leti ustanovljena konifek-cija frotirja, je že premajhna in prostori neprimerni. Strokovna služba je pripravila vse potrebno za pristop k izgradnji nove konfekcije. Gradnja prostorov za konfekcijo bi potekala v dveh fazah. Prva faza je predvidena v tem letu in to adaptacija alksperimenitalne tkalnice s prekritjem dvorišča med ekspe-riimantalino tkalnico in lesenim poslopjem, kjer je rqp:nomateri-al. Projekt je že izdelan in je
stal 100.000,— dim. Ravno tako je tudi izdano lokacijsko dovoljenje. Projekt je bil že poslan Zavodu za varstvo pni delu. Na podlagi njegove odobritve bo občinski organ izdal gradbeno dovoljenje. Prva faza gradnje brez klima .naprave bi stala o-krog 2,100.000,— din. O zastav-Ijenii investiciji so organi upravljanja že razpravi j ali, vendar bo pred začetkom gradnje pasiredo-vano delavskemu svetu v razpravo in odločanje celotno inve-stiidiljisfco poročilo z viri financiranja.
Skupina delavcev iz enote pomožnih obratov
stadionu v Mekinjah, je bilo sicer dobro pripravljeno, pa tudi vreme je bilo naklonjeno. Tekmovali sta dve ženski deseterici, 4 moške in 7 pionirskih. Tekmovale so članške ekipe indust-
sem, da bo drugo leto našli desetini v boilbi za prvo mesto bolj trda predla. Kot sem že o-memil, preživlja maše društvo letos hudo krizo. Pirimanjikuje nam aktivnega kadra. Ne bi
Delavka pri pogonu gasilske motorke. Najbrž vsake ne bi ubogala!
rijislkih iPGD. Prostovoljci iz terena pa so tekmovali 28. 5. Moška desetina je zasadila četrto mesto (zadnje). Res je, da se z to uvrstitvijo ne moremo pohval ti, toda kot smo že omenili, društvo je doživljajo krizo kot še nikoli, im vse je že kazalo, da se tekmovanja ne bomo mogli udeležiti. Ker pa gasilci ne bi bil gasiti, če me bi bili pni svojem delu vstrajni, smo se potruditi, da (smo pripravili dbe desetini za tekmovanje. Da smo to krizo končno le prehro-diil pa gre priznanje tudi tov. Zormanu, saj je končno le ispo-znall kakšne so njegove dolžnosti do društva in njegovih soto-varišev v desetim.
Nič kaj boljša pa mi bila situacija v ženski desetimi, saj smo tik pred nastopom morali zamenjati oba napadalca in sela. Toda kljub strahu, iki me je spremljal ves mesec, so bili rezultati na tekmovanju presenet-Ijiivi. Ne mislim s ..tem na prvo mesto im pokal. V imilsffih imam tekmovanje in dosežene rezultate, ki so bili dosti boljši od lanskih. K temu pa je ddlno pripomogla tudi konkurenca, katere lansko leto nii bilo. UTOK je namreč letos usposobili tudi žensko desetino, ter jo postavil na bolimo polje pred naša ddkileta. Od daleč je bilo videti, da sta si /ta dva tabora zagrizena nasprotnika, zato sem budno pazil in sledil -obema kako se borita za tako dragocene točke, za točke ki naj bi odločila čigava je trofeja, ki je tako razburjala o-be strani.
Resnici na ljubo moram povedati. da so vsi upi nasprotnic padli v vodo že pri prvi vaji. Pa vendar jim je trdba čestitati. To so mlada dekleta im so 'se z o-rodjem im gasilsko taktiko prvič srečala pred dvema mesecema. Kdor ise vsaj malo ispozma na gasilstvo, pa mora priznati, da je bilo treba mnogo vaj in korajže, da so na takšno tekmovanje sploh prišiti, in jaz jim samo čestitam. Prepričan pa
mogel reči pravega vzroka za to, ker ga ne vem. Prepričan pa sem, da je temu dosti kriva (neresnost članov idrUštva, ki so čeprav praštovalci dolžni izpolnjevati dolžnosti, ki so pred injdh postavljene.
Po drugi strani ipa nam zelo veliko /škodo delajo razni opravljivci. -Višem tem hi svetoval naj stopijo vsaj za eno leto v naše aktivne vrste. Naj z nami delajo na vajah in itdkmovanjiifa, pa sem prepričan, da jim bo gradiva za (Obrekovanje kmalu zmanjkalo. S tem ipa se bodo povečale naše vrste, kar nam bo omogočilo boljše plasimane na itdk-movanjiih -in večjo pripravUje-nosit v primeru nesreče. Vsi člani kolektiva, in ne isamo društva, bi se imorali zavedati, da so gasiti tisti, ki bedijo nad našim premoženjem. Oni bodo tisti, ki bodo s svojo pripravlje-nostjo, iznanjam in odločnostjo lahko uspešno pokazali rolke rdečemu petelinu, ki ibi se hotel polastiti našega imetij a, naše tovarne. Zato upravičeno apeliram na vse člane kolektiva, da če že ne mislijo pomagati /društvu, naj vsaj ne delaj/te razdora v njem.
Za zaključek pa še apel tov. gasilcem.
Letos smo imdti priliko videti, kakšna presenečenja nam lahko pripravijo na gasilski .zvezi. Prav talko smo se spoznali z novim točkovnikem, ki je dosti strožji, kar je povsem pravilno. Toda to postavlja pred nas nove naloge. Zato si ne smemo več do-voffiti tako imenovane mrtve sezone. kot je ito bilo prejšno leto, da smo po končnem tekmovanju pometali puške v koruzo in spali sparnje pravičnega. Treba bo z vaiami nadaljevati in jih popestriti z novimi, za katere nam ne manjka gradiva v pravilniku za gasilske praktične vaje. Zato vas vabim ik čim (boljši udeležbi z našim geslom i»/Na pomoč«.
Vrhovec B.
Novi organi upravljanja
Volitve v organe upravljanja so za nami. Za dober uspeh in udeležbo na volitvah v organe upravljanja gre priznanje _ tudi druifoeno-po Etičnim organizacijam, ker so se dokaj dobro angažirale pri pripravah za sklic zborov delovnih ljudi, kakor tudi sodelovale pri izboru _ kandidatov organov upravljanja.
15. junija 1972 je bila sklicana 1. soja novoizvoljenega delavskega sveta. Udeležba na seji je bila zelo dobra, saj so manjkali samo 3 člani.
Novoizvoljeni člani delavskega sveta s prvo mandatno dobo so:
1.	Wiiegale Bogo,
2.	Maček Jožica,
3.	Žavbi Ivanlka,
4.	Tnolbevšdk Mira,
5.	iSpruk Jože,
6.	Sedušalk Tončka,
7.	iPerčič Tončka,
8.	Mavrič Marija,
9.	Jurjevec Šitefika,
10.	Gams Majda,
11.	(Boravne Šitefika,
12.	Jerman Marjana,
13.	Tomšič Danica,
14.	iKoničnik Helena,
15.	Bernik Manija,
16.	Rak Janez,
17.	Poljanšek Slavko,
18.	Lužar Janez,
19.	iMagjar Silvo,
20.	Repič Mahjan,
21.	Grabnar Vinko,
22.	Drešar Ema,
23.	Nov alk Malbs,
24.	Poviše Pepca,
25.	GdlOb Edo.
Z drugo mandatno dobo pa so-:
1.	Leskovec Janez,
2.	Krapež Boris,
3.	ILanilšek Jožica,
4.	GOlOb Tončka,
5.	Baloh Frandka,
6.	Novak Marjan,
7.	Avbelj Firancka,
8.	Pregl Leon.
Za predsednika delavskega sveta je bil na predlog predsednika sindikata soglasno izvoljen tov. Wiiegele Bogo, tekstilni tehnik — vodja pripravljalnice v tkalnici frotir4 j a, za njegovega namestnika pa tov. Repič Marjan, vodja komerciale.
V svete delovnih enot so bili izvoljeni:
Svet DE tkalnice frotirja: Kladnik Ivanlka,
Šimenc Marija,
Pibernik Marija,
Drolc Štefka,
Prelec Vera,
Burja Janko,
Štrufcelc Žalika.
Pipan Lovro,
Uršič Pavla,
Drolc Anton,
Prelec Jože,
Eržen Nežka,
Osolnik Zinka,
Novak Vlado,
Benko Bogo.
Za predsednika sveta enote je bil izvaljen tov. Benko Bogo. za namestnika predsednika pa tov. Pibemik Marija.
Svet DE šivalnice:
Hribar Dragica,
Potočnik Marija,
Hribar Mimi,
Kranjc Mihaela,
Grgič Dahidla,
Novak Vera,
Uršič Ivabka,
Fabjan Roizka,
Balantič Marija,
Hribovšek Milica,
Pipan Ivanka,
Žebovec Franc,
Janežič Marija.
Za predsednika sveta enote je bila izvoljena tov. Balantič Marija, za njegovega namestnika pa tov. Novak Vera.
Svet DE konfekcije frotirja: Šmiidovnik Minka,
Poljanšek Majda,
Pik el Marija,
Pirš Milka,
Lazar Anica,
Grkman Vaiči,
Vinkovič Kristina,
Bizjak Tončka,
Žeballjec Tončka.
Za predsednika sveta enote je bila imenovana tov. Grkman Vaiči, za njenega namestnika pa tov. Lazar Anica.
Svet DE svile:
Hančtiič Nikolaj’,
Robežnik Nada,
Avbelj Frandka,
Rus Marija,
Vrankar Kristina,
Kregar Vera,
Bemot Ana,
Rozmanič Angela,
Golob Jakob.
Za piresedinilka sveta enote je bil izvoljen tov. Golob Jakob, za namestnika pa tov. Rozma-nič Angela.
Svet DE pomožnih obratov: Avbelj Milan,
Koncilja Birane,
Šubic Miro,
Jeglič Anton,
-Čebulj Jakob,
Šmiidovtnik Anton,
Matičič Vinko.
Za predsednika sveta enote je bil izvaljen tov. Šubic Miro.
Svet DE komerciala:
Šunk Nikolaj Šuštar Slavlko,
Simiiižak Ciril,
Janežič Franc,
Škapin Marija,
Bemot Vinko,
Kobe tič Marija.
Za predsednika sveta enote je bil izvoljen tov. Siimličak Ciril.
Svet proizvodno-tehnične DE: Seljak Magda,
Žlebir ing. Franc,
Balantič Silvo,
Rihar Melita,
Rijavec Zdenka,
Rifel Ivan,
Belarvič Kati.
Za predsednika sveta enote je bil izvoljen tov. Balantič Silvo-.
V gospodarsko finančni DE so izvodili za predsednika zbora tov. Kodrič Anico, za njenega namestnika pa -tov. Ručigaj Pavlo.
Danico, za njenega namestnika -pa tov. Konda Alojiza.
'Sveti delovnih enot so izvolili tudi nekatere komisije in sicer:
DE tkalnica frotirja:
Komisija za kadre:
Grden Franc,
Osolnik Zinka,
Homar Marija,
-Perčič Tončka,
Urankar Jani.
Komisija za norme: Kladnik Ivanka, -Pilpan Lovro, Grahovec Minka, Ložar Midi,
Kuhar Tončka ml.
DE svila:
Komisija za kadre: Beč Lada,
Vetdnik Marija, Mlakar Marija.
Komisija za norme: Stankovič Brane, Rozmanič Vinko, Hanlčič Niko.
DE šivalnica:
Komisija za kadre: Šuštar Marija, Rihtar Kati,
Meždk Vera,
Majdič Siliva, Korošec Brane.
Komisija za norme: Rak Tončka,
Golob Marinka, Koželj Mari,
Urbanc Milka, Spruk Jožica.
Komisija za kadre: Mikolič Marija, -Piki Marija,
Vinšek Tončka, šmiidovnik Minka, Podgoršek Marija.
Komisija za norme: Perčič Marija, Žeballjec Tončka, Pirš Milka,
Grkman Vaiči, -Močnik Ivanka.
Proizvodno-tehnična DE:
Komisija za kadre: Novak Miaks, Matelič ing. Anton, Seljak Magda, Okorn Tomaž, Lipovšek Peter.
Gospodarsko-finančna DE:
Komisija za kadre:
Muršak Zinka,
Vehar Anica,
-Zorman Frandka,
-Gomiiršek Marinka,
Golob Edo.
Na prvi seji delavskega sveta s-o bili izvoljeni tudi kolektivni izvršilni organi in to-:
V splošno organizacijsko-ka- Odbor za finančno komercialne dravski DE s-o izvolili za pred- zadeve: sadnika zbora enote tov. Mišič	Drobnič Silva,
Korošec Franc,
Balantič Silvo,
Bemot Vinko, Stankovič Brane, Leskovec Janez,
Repič Marjan.
Odbor ‘za kadrovsko \Sodalne zadeve:
Vehar Anica,
K-o-žuh ing. Rozika, Rozmanič Vida,
Zupanc Marija,
Seljak Bogdan,
Verdnik Marija,
Bleje Miha.
Odbor za nagrajevanje:
Ipavec Manija,
Baloh Frandka,
Kočar Špela,
Nograšek Ivan,
Š-urk Nikol alj,
Roizmaniič Vinko,
Mišič Danica.
Odbor za izrekanje disciplinskih ukrepov:
Završnik Milan,
Trdbevš-ek Anica,
Golob Jakob,
Potočnik Maks,
Lipovšek Peter.
Odbor za varstvo pri delu in požarno varnost:
Ocvirk Jožica,
Golob Aloj-z,
Zabavnik Stane,
Pregdl Leon,
Janko Emili,
Matelič ing. Anton,
Jereb Marija.
Odbor za narodno obrambo in civilno zaščito:
Marci jan Stane,
Konda Alojz, olob Alojz,
Mišič Danica,
Zabavnik Stane,
Stankovič Brane,
Torkar ing. Florijan,
Bemot Vinko.
Odbor za informacije:
Konda Aloje,
Mišič Danica,
Žabkar Irena,
Bemot Vinko,
Golob Edo,
P regal Miha.
Notranja arbitraža:
Torkar ing. Florijan,
Vehar Anica,
Muršak Zinka,
Novak Franc,
Grabnar Božidar,
Šuštar SlaVko, iPdljanišek Stane.
Nekateri odbori so se že konstituirali in izvolili iz svoje srede predsednika. Na prihodnji seji delavskega sveta bodo predlagani v vsak odbor še po 2 namestnika članov. Tako določa statut podjetja, da se izovo-Mita še 2 namestnika, da zavzameta mesto v odboru kadar je kateri od članov odsoten.
Računalnik — kaj je to?
N ad ailij evamn e
V vseh dosedainjiih sesitavkiiih sem qpisall le tako dimenovaine hardvvare ter mačine, kako neke poidatlke iposiredmjemo iraoimalni-ku in kaj potem računalnik s iteimi podatki lahko naredi. V tem sestavku pa bom poskušal opisati najvažnejšo lastnost teh mislečih strojev — PROGRAMI RAiNJE. Računalnik programirati — to ponnarii, da mu podrobno določimo in predpišemo naloge, ki naj bi jih opravil. Ce hočemo, da nam bo računalnik izračunal 10 x 12 mu todej predpišemo: »Pomnoži 10 z 12", povedati pa mu moramo rtudi, kai mai z rezultati naredi: »Napiši rezultat v 15. vrsto obrazca na levi«. Iz primera je razvidno, da je treba predpisati prav vsako podrobnost. Verjetno bo za gornjo nalogo treba napisati, kje nai računalnik dobi število 10 in k(ie število 12, če ni to slučajno del nekega večjega __ programa in ima obe števili že na razpolago v računalniku.
Podrobno in v točnem vrstnem redu napisati prav vse sestavine dele nekega obračuna o-ziroma kake drage naloge, itoje torej prvi problem programiranja.
Dragi problem pa je, kako to do padrobnosti opisano nalogo, »dopovedati« računalniku. Enkrat sem že omenil, da se računalniki razumejo le na številke — šiičre. Našo nalogo bo torej treba napisati v išiBrirani obliki, jo odtipkati v centralno enoto računalnika in stroj bo programiran, t. j. pripravljen narediti vse to, kar je napisano v nalogi. S tem problemom — šifriranjem nalog se uikvarjaljo ljudje z enim izmed naljmllaijših poklicev — programerji.
Ker se is pomočjo išifiranta (številk) sporazumevamo s strojem, se takšni šifranti imenujejo PROGRAMSKI JEZIKI, programer pa je nekakšen prevajalec.
Danes poznamo več vrst programskih jezikov, delimo pa jih v glavnem na dve veliki skupini:
1.	jeziki, M so bolj prilagojeni
stroju;
2.	jeziki, ki so bolj prilagojeni
programu, oziroma strojni in
problemski programski jeziki.
Razlika med tema dvema skupinama je naslednja:
a)	strojni jeziki so čisti šifranti — sestavljeni so iz samih številk, katerih vsaka ima točno določen pomen. Programer pozna pomen teh številk in točno ve, kako bo računalnik reagiral -na določeno številko. Ko piše nroaram. mora izpolniti prav vse šifre in mora vse do zadnje podrobnosti označiti s številkami.
b)	programski jeziki, so prilagojeni človeku in programer v teh iezikih programira s pomoč-jo določenih besed (navadno angleških). Te besede so človeku razumljive od samih številk in programiranje ie lažje ter hitrejše. Ko programer tak program odtipka preko pisalne ta-stature v računalnik, ga ta sam
prevede v svoj strojni jezik, to je pomen posamezniih besed stroj sam prevede v zapletene številke — v šifrant.
Iz obeh načinov programiranja se vidi, da programiranje v strojnem jeziku zahteva dobro poznavanje zahtevnega šifranta, programer mora za vsako šte-villko v šifri točno vedeti, kaj pomeni. Takšno programiranje je temeljito in počasno delo, zato takšen način uporabljajo le pofcMoni programer ji, ki neposredno delajo z računalniki in posamezne programe tudi testiralo in popravljajo.
Problemske jezike pa uporabljajo programerji in strokovnjaki dragih strok, ko programirajo svoje probleme, ki jih hočejo razrešiti na računalnikih: tehniki, 'inženinji, ekonomisti, M računalnik uporabljali o pri svojem delu. Poznavanje problemskih jezikov 'je v naprednem gospodarstvu ,pogoj in dokaz, da je posameznik sposoben slediti toku časa. Omenil sem že, da takšen program računalnik sam prevede v šifre. Za talkšno prevajanje je potreben poseben program, ki je zelo obsežen in zahteva velik računalnik. Prav zaradi tega se vsi mali računalniki (do 10 K) obvezno programirajo samo v strojnih jezikih.
Naš računalnik se lahko programira na oba načina, vendar se s problemskim jezikom lahko lotimo le enostavnejših pro-igramov.
Zaradi tega, so problemski jeziki v razvoju raounalnega safjt-wara že veliko bolj razumljivi človeku ter zato na višji ravni od Strojinih, jih imenujemo tudi vilšje programske jezike.
^ Draga delitev programskih jezikov pa je delitev po namenu j. komereialino (poslovno) ori-uporabe. Tako delimo jezike na: entalne in
2.	znanstvene (matematično) o-rientirane.
Pinvi komercialno orientirani programski jeziki, se uporabljajo v poslovnem življenju in delu. Na tem področju navadno me _ uporabl jamo logaritmov, kotnih funkcij, ne računovno z integrali itd. imamo pa veliko in zelo zahtevno obliko raznih obrazcev in izpisov nanje in zato je programiranje računalnika orientirano za te zahteve in hi bili n. pr. integrali im razna potenairanja le nepotreben balast.
Pri znanstveno orientiranih programskih jezikih pa so zahtevane matematične -in logične operacije prvi pogoj za delo. Program mora biti sposoben v čim krajši obliki zajeti čim več takšnih operacij.
Strojni jeziki so za vsako vrsto in firmo računalnika specifični in zaradi tega univerzalnih poklicnih programerjev ni, ampak se programerji izšolajo za vsak tip računalnika posebej], saj marajo dobro poznati prav tisto vrsto računalnika za katero delajo programe. Naš računalnik se programira lahko v dveh vrstah strojmega jezika.
1.	komercialni — 3 adresni bazični jezik P — 350
2.	znanstveni — 2 adresni bazični jezik P — 350 S
Drugačna situacija je pri problemskih — višjih jezikih. Sicer so tudi tu za posamezne vrste in tipe računalnikov določeni specifični programski jeziki, vendar pa so se proizvajaloi ra-čumalLnikov dogovorili za jezik s katerim se lahko programira vse vrste računalnikov prav zaradi tega, da bi si tudi programiranje pridobili lahko vsak višje izobražen človek obenem z o-stalMimi znanji in to: a) komercialni jezik = COBOL ib) znanstveni jezik = FORTRAN Ta dva programska jezika sta standard, ki sicer doživlja stalne dopolnitve in spremembe, vendar pa ista le nekaka »esperanto« za vse računalnike. Tudi naš računalnik lahko programira v višjem programskem jeziku PAL, ki zaradi svoje Eumkoi-analnosti postaja standard za male iračunalmike, predvsem v največjem proiizvajalou iračunal-nikov — ZDA si vedno bolj utira pot.
Tehnika programiranja
»Programiranje, to je poklic prihodnosti«, ta faza se pogosto sliši. In kako to programiranje poteka? Na to vprašanje bom poskušal odgovoriti v nadaljevanju tega opisa.
(Pri vsakem programiranju lahko ločimo tri osnovne faze.
L določitev naloge
2.	analiziranje naloge in določitev .poteka operacije
3.	šifiri/ramje (programiranje)
L Določitev naloge je osnovni problem, ki ga je treba razrešiti. Točno je treba določiti, kaj hočemo z obdelavo na računalniku dobiti, v. kakšni obliki in kdaj, poiskati in podpisati je treba . vse potrebne podatke določiti ljudi, ki jih morajo posredovati itd. Nalogo navadno okvirno določi strokovna skupina (delavcev v podjetju, potem pa vso stvar prevzamejo organizatorji. Organizatorjeva naloga je, da določen in izbran problem prilogodi in predela tako, da ga bo mogoče obdelati na računalniku. Organizator mora imeti za cilj rezultat, ki ga dotoči strokovna skupina in ta cilj ne sme spreminjati, spreminja in prilagaja pa temu čiliju vse o-stalle podatke, ki so potrebni. Draga naloga, ki jo mora orga-nlizator .rešiti je, kako v celotno Obdelavo vključiti računalnik ter določiti potek dela v računskem sistemu.
2. Naslednja faza — analiziranje naloge in določitev posamez-nih. operacij v programu je najbolj zahtevna naloga, ki jo navadno rešuje celoten organiza-torski team z določenega področja.
Zaradi bolj preglednega in e-notnega. analiziranja so se izo-'MikovaM posebni grafični simboli, ki. predstavljajo posamezne operacije na računalniku. Takšna grafična analiza je zelo pregledna . enotna za vse programske jezike ter izredno točno opisuje. posamezne operacije. Ker so simboli mednarodni, ni pri izmenjavi, programov nobenih težav tudi ne za predelavo programa z enega računalnika na
dragega ker je tak grafičen diagram dovolj jasna osnova.
'Nekaj grafičnih simbolov prikazuje slika C.
("start
)
RAČUNAJ
OPIS
CITAJ
MKK
<PRIMERJAJ>
slika C
Osnovni diagram nariše že v prvi fazi organizator, ko določi, kako se bo v določeno obdelavo vključil računalnik. To je grobi diagram, oziroma BLOK-DIAGRAM, ker določa samo posamezne skupine ali bloke operacij. Natančen opis vseh operacij pa predstavlja fini diagram — diagram poteka — (Fiossdi-agram). Praktičen primer, kako poteka programiranje v tej fa-
ČNaloga je:	10 x 12 moramo
med seboj pomnožiti tolikokrat, da bo vsota produktov 12.000.
Iz slike D ,je razvidno, kako se ta naloga da lepo grafično predstaviti. Btokdiagram samo opisuje, kaj je treba narediti, flow)diagram pa podrobno opisuje operacije:
1.	množimo 10x12
2.	produkt prištejemo vsoti (to je na začetku 0)
3.	sprašujemo se, če je vsota že 12.000 in če še ni, se ves postopek od množenja naprej ponovi, ko pa želj en o vsoto dobimo, je program končan.
.3. Ko. je celotna naloga analizirana in so določene vse operacije in pretehtane vse možnosti in vse možne situacije, ki bi lahko nastale, diagram prevzame programer. Ta vse operacije pre-
šifrira (ikodiira) to se pravi, da namesto grafičnih smislov vpiše prave šifre. Vsak programski jezik je sestavili en iz UKAZOV in grafični simbol ie navadno predstava za tak iukaz. Ukaz določa, kaj naj se zgodi, kje se dobijo podatki za ta dogodek in kam naj se da rezultat. Programer mora torej določiti pravi ukaz, napisati šifro zanj, in obenem s šifro odgovoriti na obe vprašanji: kje in kam. V našem primeru potrebujemo naslednje u-
1.	množi = MlLT = 12
2.	sčšte(j = ADD = 10
3.	primerjaj = CMP = 21
4.	nadaljuj = BRC = 20
Z velikimi črkami so napisane kratice Ukazov v angleščini. S temi kraticami programiramo v problemskih jezikih, številke pa so šifre za te ukaze. Na prvi del na, »kaj« smo torej odgovorili, treba pa je še na kaj in kam. Dogovorimo se, da je 10 v 111. celici računUlimiika ,12 pa 112. ce-Mei, produkt bomo shranili v 113, seštevali pa bomo v 114 celici:
Program bo torej izglodal ta-
kole: 001. —	1200	Ml	112	113
002. —	1000	,113	1:14	1,14
003. —	2100	114	115	005
004. —	2000	000	000	001
Na tak način se v strojnem jeziku programira naš računalnik. V višjem programskem jeziku pa bo program izglodal takole:
1.	MLV 12x10
2.	MOVE MET TO PRODUKT
3.	ADD PRODUKT TO VSOTA
4.	CMP VSOTA = 12.000
5.	BRC TO KONEC
BLOK DIAGRAM
POMNOŽI
12 x 10 IN
PRIŠTEVAJ DO
12.000
FLOW DIAGRAM
START
KONEC
PRODUKT
VSOTA
slika D
Ta način nam je, če le delno poznamo angleščino, precej bolj 'razumljiv kot prvi. V tem pa je glavna prednost tega — višjega programskega jezika.
Omeniti moram, da je primer zelo enostaven in da ima povprečen program Okrog 700 — 800 takšnih ukazov.
Programski jezik, ki se uporablja za naš računalnik ima 17 osnovnih Ukazov.
1.	NOP — ni operacije
2.	MOD = obnovi, modificiraj
3.	BTR = prenesi blok celic
4.	ADD = prištej
5.	ABT = odštej
6.	MET = množi
7.	DIV = deli
8.	BRC = skoči v...
9.	CMP = primarij a j
10.	TRE = prinesi del podatka
V tem članku vam bomo' poskušali opasati najugodnejše poti proti morju. Glavna cesta magistrala je vsekakor Ljubljani — Postojna — Ilirska Bistrica — Mlatuije — Reka. Iz Reke drži jadranska magistrala in pelje skozi Sušalk ob morju v smeri Zadra na jug. Od glavne ceste do Rabca je sicer asfaltirana, vendar ozka cesta, dolga kakšne 4 km. Iz Rabca vozi trajekt na Rab, od tu pa lokalni avtobus, to je iz Barbata do mesta Raba. Iz Ljubljane na Reko vozi avtobus, iz Reke do Jablanca pa lokalni avtobus iz Reke. Na Reko je lepo potovati itudi s potniškim ali brzim vlakom. Od železniške postaje do obale Jadnollinje, od boder ^vozijo ladje na Rab je kakšnih 1.000 m. Iz Reke na Rab vozi redna potniška ladja, ki ima^ sicer več postaj in zato je vožnja dokaj" dolga okrog 3 ure. Kdor si želi morske vožnje ali da se pelje prvič z ladjo, mu je lahko tako potovanje prijetno. Kdor se hoče izogniti potovanju z osebnim avtomobilom po glavni magistrali Ljubljana — Reka lahko potuje na Rab po 3 cestah. Najkrajša in zelo ugodna pot, je cesta Ljubljana — Škofljica — Turjak — Kočevje — Brod na Kolpi — Delnice — Sušak Bukar — Jablanac — Rab. Vožnja po tej cesti je zelo zanimiva, kraitka in pelje, skozi zelo razvejano pokrajino in posebno zanimiv svet - Gorski iko-tor. Cesta do Broda na Kolpi je asfaltirana, od Broda do Delnic, deloma asfaltirana, preostali del ceste pa je v rekonstrukciji, od Delnice naprej pa je zopet asfaltirana.
Zelo ugodna prometna žila pa je tudi po avtocesti do Novega mesta, čez Gorjance na Metliko, Črnomelj in Vinico. Ob Kolpi je urejeno kopališče z restavraoi-jo, kjer tudi nudijo prenočišča in hrano. iSlpotoma si tudi o-gledate muzaj v rojstni hiši Otona Župančiča in se okopljete v topli Kolpi. Na dm$i strani Kolpe teče glavna Magistrala Zagreb — Reka skozi Gorski Kotor. Široka in asfaltirana cesta pelje skozi razvejano pokrajino Goran,Skega Kotora. Ob cestah je polno gostilnic pred katerimi se vrtijo odojki in ja-
11.	CLR = briši
12.	INN = odtipkaj (vnesi) številčni podatek
13.	WiRN = piši številčni podatek
14.	W;RA = tipkalj in piši tekst
15.	iPHF = premikaj formularje
16.	MCI = čitaj magnetno kartico
17.	MlCO = zapiši na trak magnetne kartice
Vendar pa ima vsak ukaz več različnih variant (WRA — 30, WiRN — 50), tako, da se pri programiranju uporablja okrog 500 različnih šifer samo za prvi del to je za določitev. Kaj ta ukaz hoče, da računailmlik stvar na vprašanje kam? in kje?, pa ima programer na razpolago 1000 celic centralnega spomina v računalniku.
genjčM na ražnju. Predno se nagnje cesta proti morju lahko Obiščete tudi veliko umetno jezero in narodni park, kjer kraljujejo medvedi. Iz Reke nadaljujete pot po jadranski magi-strali do Jablanca. Kdor se hoče ogledati Liko, potuje iz Metlike ob Kolpi do Karlovca, do PilditVičkilh jezer, v Senju se pa
Končen trači j a in možnost kombiniranja so torej osnovni pogoji za programer j a.
Programiranje računalnika je natančno in zahtevno delo, kije končano potem, ko program (napisan v obliki šifer) odtipkamo na luknjane kartice in ga preko čitalca prenesemo v računalnik.
V tem trenutku računalnik začne misliti in delati tako, kot sta si zamislila organizator in programer. Ko nalogo, ki jo določa ta program uspešno o-,pravi vnesemo vanj nov program in začne delati čisto nekaj drugega.
Kako pa vse te naloge opravlja, bom poskusil opisati prihodnjič.
Edo Golob
prilklljulči cesta na jadransko magistralo. Kdor se hoče izogniti cestne gneče na glavni magistrali to je Ljubljana — Postojna — Reka, je najkrajše potovanje in verjetno -najbolj varno skozi Kočevje — Brod na Kolpi — Delnice — Reka, čeprav še nekateri odseki ceste niso povsem asfaltirani.

Člani delavskega sveta si ogledujejo spominsko grobišče umrlih Slovencev v taborišču na Rabu med II. svetovno vojno
V mladinski organizaciji se je voz premaknil
Obstoja in delovanja mladinske organizacije v preteklem letu skoraj ni bilo čutiti, vsaj napisanega ni bilo nič o njenem delovanju. O neaktivnosti organizacije je razpravljala tudi osnovna organizacija ZK podjetja. Sprejet je bil sklep, da se ugotovijo vzroki za pasivnost mladine v podjetju in da se delovanje organizacije ponovno oživi.
Dne 2. 6. 1972 je bila sklicana mladinska konferenca, na kateri je bilo navzočih precej mladih delavcev, predvsem pa delavk. Konferenci je prisostvoval tudi direktor podjetja tov. Marci jan Stane. Mladino je seznanil o problemih, ki tarejo tekstilno industrijo. Dejal je tudi, da je mladima med seboj premalo povezana in, da ni imela doslej svojega akcijskega pro-
grama. Mladi delavci bi lahko več storil na športnem, rekre-acijiskam in idejno izobraževalnem področju. Premalo se trudijo pri razvijanju samoupravljanja ter njihovega dela v organih upravljanja ni bilo čutiti. Po končani razpravi so mladinci sprejel razrešniico staremu vodstvu in izvoli nove. Člani novega predsedstva so:
Pregl Miha — predsednik Klemenc Milena — tajnik, Rožanc Nataša,
Šubic Andreja,
Tušar Mile,
Smolnikar Zdravka, Djuraševič Jelka.
Novemu vodstvu mladinske organizacije želimo mnogo uspeha pri uresničevanju njihovih nalog.
Tudi na Rab pelje več poti
ZANIMALO VAS BO
Jugoslovanski gigant
Na tibalah Donave med Jugoslavijo in Romunijo v soteski Bardap je bila nedavno spuščena v pogon hidroelektrarna, ki je po moči šesta na svetu. Prad njo so elektrarne v Sovjetski zvezi, v Krasno j ar siku, Brat-Siku, Leninova elektrarna na Volgi in KujibiševSka. Elektrarna v Djerdaipu se dedi na dva dala — jugoslovanislkega in romunskega. Jugoslovanski in iromunslki breg Donave veže most oz. velikanski jez dolg 1233 m in visok 72,5 m. Ta je spadati širok 70 metrov, zgoraj pa okrog 14 metrov. V zbirnem jezu se je zbralo 1,5 milijarde m3 vode. Jez je seveda zvišal gladino vode v Djerdapski soteski ter omogočil preureditev struge tako, da traja plovba ladij (is pomoč,jo ladijskih splavnic) samo 30 ur, namesto 120 ur kot prej. Jugoslovanska propustniica za ladje ob jezu je dolga 210im, široka pa 34 miitrov. Jez je uspešno vzdržal tudi doslej najhuijše pritiske vode ob povodni jih. V jugoslovanski del jezu so vgradili 1,602.162 tisoč m3 betona, 74 tisoč ton betonskega železa in 35 tisoč ton druge opreme.
Elektrarna ima v vsaki državi po 6 agregatov. 6 kaplanovih turbin ter 3 generatorje, ki so jih napravili v Sovjetsiki zvezi v Leningradu, 3 generatorje pa v zagrebški tovarni Rade Končar. Moč vsakega generatorja znaša 178 megavatov. Opremo za jugoslovanski del elektrarne sta izdelali Hidromontaža in Metalna iz Maribora, tri žerjave pa Litostroj iz Ljubljane.
V vsej hidrocentrali bodo letno dobili do lil in pol milijarde kw ur električne energije, ki se jo bosta državi delili na polovico.
Ta gigant je primešal itamkajš-njiim prebivalcem ogromno gospodarsko in kulturno korist. Objekt bo vsekakor tudi turistična zanimivost in najbrž ne bo žal nikomur, ki si ga bo loid blizu ogledal.
Vodja dela mora imeti
izkušnje
Vzadnjih letih je zelo razširjeno mnenje podjetnikov, da nai boido vodilne sile čimmllajše, da bodo dale podjetjem dinamične polete in zagotovile vodstvu kontinuiteto za čiimdaljsi čas, se je izkazalo po mnenju gospodarskih svetovalcev za moden pojav. Danes gre težnja v nasprotno smer »šef nad 50 let« je spet iskan mož z izkustvi in poznavanju ljudi.
Kot. _ potrjujejo predsednik prezidiija Zveze nemških gospodarskih svetovalcev Siegtried Sohroder in številni njegovi kolegi._ zahteva vedno več vodstev podjetij »izkušnje in spretne menadžerje«. Pri tem me igra vloge starost že preko 50 let. Na nedavnem zborovanju so govorniki ugotovili, da obstojajo zelo velike vrzeli v izobraževanju .menadžeijev za vodstveno osebje. V _tam pogledu so podjetniki doživeli velika razočaranja z rtiladimi manadžerji. V izobrazbi je pa tudi pomanjklji-
vo kreiranje v skupini dinamiki in funkcijah vodstva.
V podjetnih je jasno spoznati odpor proti absolventom visokih šol ker poskušajo podjetniki sami izvežbati isvoje vodilno osebje. Gospodarski svetovalci, ki govorijo o razočaranju nad mladino, pa tudi ne varčujejo s kritiko podjetnikov. Tako n. pr. so ugotovili, da je moralo 30 % vseh podjetij najprej svoje sposobne moči odpustiti, da so lahko spoznali njihovo sposobnost in mppoigrešljiTvost. Gospodarski svetovalci pa grajajo tugi. prosilce za vodilna mesta. Pritožujejo se nad pomanjkanjem vneme mnogih prosilcev za vodilna mesta. Ne spoznajo se temeljito v analizah trga. Ne berejo pri vstopu v kako podjetje njihovih bilanc in se dajo sploh voditi od primera do primera.
Ali bo res zmanjkalo
energetskih zalog?
Ljudje, ki se ukvarjajo s pridobivanjem energetskih rviro so izračunali da bodo leta 2000 izčrpali okoli 78 % vseh zalog nafte im 73% zalog zemeljskega plima. Statistika kaže preračunana na premogovne enote, da je porabil vsak zahodni Evropejec leta 1950 povprečno 1854 kg, do konca 1969 leta je narasla potrošnja na 3470 kg. Bodoče preskrbe z energijo bo mogoče spričo vedno hitrejšega krčenja zalog nafte im plina premostiti le s pospešeno pritegnitvijo je-derske energije. V 6 deželah evropske gospodarske skupnosti so sedaj v obratu elektronske elektrarne z zmogljivostjo. 450 megavatov. Do leta 1975 je v načrtu nadaljnjih 700 megavatov proizvodnje električne energije, v letu 1980 računajo v evropski skupnosti s približno 45000 megavatov. V drugem a-tomskem programu evropske gospodarske skupnosti bo potrebno za področje sedanjih 6 dežel v letu 2000 okroglo 420,000 megavatov jedrske energije.
Ob j avli j amo članek povzet iz remije Zaitschrift fiir Organisa-tion pod naslovom
Najdenček
Nekega jutra je v nekem znanem podjetju eden od delavcev za kupom zabojev našel dojenčka. Vzel ga je v naročje, o tem obvestil svojega preddelavca, nato pa ga je po instančni poti predal svojemu mojstra. Mojster je najdenčka predal obrato-vodjd, ta pa tehničnemu direktorju. Nato se je sestal kolegij in razpravljal, če ima podjetje kaij opraviti s tem najdenčkom in je zatorej zanj odgovorno.
Kolegi j se je končno odločil za uporabo sodobnih tehnik upravljanja in sestavil projektno skupino, saj je sodili, da gre za nalogo, ki je po zaključku projekta opravljena.
.Projektna skupina je zasedala več mesecev in je končno vodstvu predložila tole sporočilo:
— V našem podjetju noben par
sodelavcev ne sodeluje tako
tesno, da bi mogel nastati takšen izdelek.
—	Rri nas ničesar ne delamo z veseljem in ljubeznijo.
—	Piri nas so vse stvari brez glave in nog.
V obdobju 1962 — 1964 1. je bila tovarna v obnovi in rekon-stirukoiji. V zvezi s tem je bilo v Tekstilcu zapisano:
»Ker je končana prva in glavna faza gradbenih del v podjetju, je s tem podana realna možnost, da pristopimo k važ-neijišemu delu rekonstrukcije in avtomatizacije podjetja, to je k zameni javi strd jev.
Naše delovne priprave imajo samo 42 % delovne sposobnosti, to se pravi, da so iztrošene izpod jugosilovanškega povprečja v tekstilni industriji. Tako stanje strdjev pomeni resno oviro v naših naporih za doseganje cenenosti proizvodov in kvalitete artiklov, še težje pa se je Vključiti v mednarodno delitev dela, ker nikakor ne moremo uspešno uveljavljati konkurenčnih cen ter na zunanjem trgu komaj . dosegamo lastno ceno brez ozira na to, da na starih
VIŠJA ŠOLA
ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ
RAZPISUJE
VPIS
V ŠTUDIJSKO LETO 1972/73
Kandidata se lahko vpišejo v:
1.	organizacijsko smer
z organizacijskoipraizvodno usmeritvijo -in z organiizaaijSko-posilovno usmeritvijo
2.	računailniško smer
V šolo se lahko vpišejo:
1.	brez preizkusnega izpita kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo;
2.	s preizkusnim izpitom:
a)	kandidati, ki so uspešno končali triletno srednjo šidlo industrijskega ali dragega gospodarskega znača-|a oziroma upravno admi-mistrativnega značaja im ki imajo najmanj 3 leta prakse na delavnih mestih, ki so povezana z organizacijo dela, se lahko -vpišejo na šolo, če opravijo preizkusni izpit iz -matematike, iz nacionalnega jezika in iz družbene ureditve SFRJ;
b)	'kandidati, ki niso končali šol pod 1. in 2. a), se lahko vpišejo, če so najmanj 8 let opravljali delo, ki je povezano z organizacijo dela, in opravijo preizkusni izpit iz matematike, nacionalnega jezika, družbene ureditve SFRJ, fizike, kemije in zgodovine.
—	Pri nas še nikoli nismo ničesar naredili v devetih mesecih.
—	Zaključek: Otrok ni naš. Našemu podjetju ne more nihče naprtiti odgovornosti za ta izdelek.
strojih težko dosežemo ustrezno kvaliteto in nemoteno proizvodnjo, kar nas pri inozemskih partnerjih spravlja v zadrego pri točnosti dobavnih rokov.
Zaradi osebnega standarda naših ljudi, razvoja turizma in s tem večanja hotelskih kapacitet, so potrebe po frotirju vsak dan večje. Z ozirom na to, doživljamo pri nas sunkovit uvoz frotirja, ki dostikrat napravi težave naši prodaji.
To so razlogi, da se je dalo pred delavski svet v razpravo in sklepanj'e vprašanja rekonstrukcije oz. avtomatizacije tkalnice frotirja.«
Čeprav so stroji v tkalnici frotirja takorekoč še novi in vendar čas in razvoj tehnike zahteva, da bomo morali po 10 letih ponovno razmišljati o nabavi novih, modernejših statvah, kar je bilo tudi že poročano v informatorju.
Predavanja za redne študente bodo v Kranju, za izredne študente pa bo šola predvidoma organizirala predavanja v Kranju, Ljubljani, Celju, Maribora, Velenju, Sevnici, Novi Gorici in Kopra.
; Podrobnejše informacije dobijo intereseniti v tajništvu šole, Prešeroova c. 11/H, tel. 22-834 in 22-846.
Micka, če se dve postaje vzdriii , pa prihraniva eno pivo!
Brez besed
Kaj je pisal Kamniški tekstilec pred 10 leti
RAZPIS
Kadrovske vesti Nagradna križanka
SPREJETI NA DELO:
KADRO V SKA
Cevka Stanislava	v DE 10
Vratikar Marija	v DE 10
Rak Frančiška	v DE 10
Palma Marija	v DE 10
Šuštar Ivanka	v DE 10
Klemenc Ljudmila	v DE 11
Jagodic Ivan	v DE 12
Balantič Stanislava	v DE 13
Jerman Anton	v DE 13
Mali Terezija	v DE 13
Ferjuc Tomaž	v DE 13
Žibert Zinka	v DE 14
Jeras Frančiška	v DE 14
Burlkeljca Vera	v DE 14
Kimovec Ivan	v DE 20
Kerč Jože	v DE 20
Caserman Rajko v gospodarsko	
finančno DE.	
ODŠLI IZ PODJETJA:	
— 'Fidler Franc,	
iiz DE 13 — lastna odpoved	
— Kadunc Mirko,	
Sz DE 13 —■ odhod v JLA
—	IRddrzaviniilk Ivan,
iz DE 13 — odhod v JLA
—	Burk el,]'ca Zoffiija,
Stz DE 14 — lastna odpoved
—	Panaeršič Majda,
iz (DE 14 — lastna odpoved
LE KAM POTEM?
Trideset let je neki moški obiskoval svojo [šolsko kolegico. Vsi so pričakovali, da se bo z njo tudi poročil, ko mu je umrla že bolehna žena.
Toda Zmotili so se.
Ko so ga prijatelji vprašali, zakaj jo ne poroči, jim je mirno odgovoril:
Kam pa naj potem hodim na obiske.
—	Kerlk Ivam,
iz DE 20 — samovolijino
—	Zamljen Statiko,
iz DE 31 — 'Samorvioilijino
—	ŠtiStar Anton,
iz DE 20 — v pokoj
POROKE:
Mežnaršič Zofija por. SLAPŠAK Rems Frandka por. VIDIC Levar Marta por. ERTL Bevec Marija por. DREŠAR Rožanc Stanislava por. GJURIN Na novi življenjski poti jim želimo mnogo sreče in zadovoljstva.
ROJSTVA:
Šinkovec Marija — sima Plahuta Štefika — hčerko Vrarikar Marija — sina Dobovšek Marija — sima Strgar Marija — sina Stamad Milka — hčerko Gradišek Jožica — sima
NESREČE:
—	Špende Jožica iz DE 13 — dbratna nezgoda;
—	Žiibemt Zinka iz DE 14 — na poti v službo;
—	Klemenc Ljudmila iz DE 13 — obratna nezgoda;
—	Kristan Ivan iz DE 13 — o-ihratna nezgoda;
—	Močnik Milan iz DE 13 —na poti v službo.
SODOBNI SALAMON
K sodniku v Andervurdu (Amerika) pride delegacija neke nove verske sekte s prošnjo, da jim dovoli razpeti na križ enega od svojih članov.
Njihovi prošnji je bil priložen tudi pismeni pristanek »odreš-nika«. Prošnja je bila zelo nevsakdanja, zato je sodnik razmišljal in končno našel rešitev.
Dobro, razpnite ga, če to zahteva vaša vera. Toda, če po treh dneh ne vstane od mrtvih, boste vi dobili v dar od mene po meri narejene ovratnice in vrvi.
VODORAVNO:
1. ime podjetja, 8. začetna črka abecede, 9. prebivalka Irske, 10. neobčutljiv za kalj, nespre-jeimiljirv, 12. država v vzhodni Aziji, 13. moško ime, 14. tul j e žensko ime, 16. predlog, 17. dvojica nastopajočih v cirkusu, 21. Prezelj Vanda, 23. potrebujemo ga za obvezo ran, 25. lastno ročno, 26. ilegalno ime hrvatsikega narodnega heroja, 27. Ijublkovalno ime za očeta, 30. kratici našega šoferja, 31. zadetek pri mo-gometu, 33. kazalni zaimek, 34. časopisno podjetje, 35. vrsta barve, 36. nikalnica.
NAVPIČNO:
6.	velika moč, 2. hudoba, 3. sveta podoba, 4. oseba, ki skrbi za pričesko igralcev, 5. nasprotje od vse, 6. industrija motornih izdelkov, 7. gnojna tvorba, 11. babica, 15. del pohištva, 18. ime mojstra v svili, ,19. zelenjava, 20. žensko ime, 21. konfekcijski izdelek iz frotirja, 22. obdelana zemlja ob hiši, 24. ime direktorja podjetja, 28. kratici vodje računskega centra, 29. debela palica, 32. avtomobilska oznaka za Livno.
Rešitve križanke pošljite uredniškemu odboru v 10 dneh po izidu Kamniškega tekstilca.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Uredniški odbor je prejel 15 rešitev. Izžrebani so bili naslednji:
1.	nagrado prejme Vehar Anica,
2.	nagrado prejme Golob Edo,
3.	nagrado prejme Ralkoš Andrej
Pravilna rešitev križanke se glasi: Vodoravno:	1. Tas-
majdan, 9. orietit, 10. ta, ,11. klika, 12. krč, 13. sada, 14. erar.
15. ina, 16. bnitt, 17. ne, 18. torzo, 19. senoa, 20. p, 28. rojak, 31. Nil, 32. taranto.
POPRAVEK ŠTEVILKE KAMNIŠKEGA TEKSTILCA
V zadnjem izidu Kamniškega tekstilca je številka 4 — 5. To napako popravljamo, ker bi moral imeti Kamniški tekstilec številko 3 — 4.
Uredniški odbor!
KVIZ
1.	Koliko litrov krvi prečrpa človeško srce na dan?
2.	Koliko udarcev na dan napravi človeško srce?
3.	Koliko faz ima srčni utrip in katere?
4.	Koliko utripov napravi srce triletnega otroka?
5.	Kako je velika srčna mišica in s kom jo primerjamo?
6.	Na koliko delov se deli človeško srce in kako se imenujejo?
7.	Ali človeško srce kdaj počiva?
8.	Koliko udarcev napravi srce v minuti pri odraslem človeku?
»KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ NAKLADA 700 IZVODOV TISKA:	»PAPIRKONFEKCIJA«
H U MOR