iUncrftkl siovend za doftro Casoplsje in hatoliSko izobrazbo. Na ameriških Brezjah v Lemontu blleu Chicaga se je vrSll 6., 7. in 8. julija (vseslovenski katolISki shod. Vrštt se je pred pragom prve stoletnice, odkar Je prišel v Ameriko veliki slovenski misl(jonar in apostol, poznejši škof Friderlk Baraga. Proslavi spomina ln dela tega ivelikega moža je veljal ta shod. Bil je tako sijajen, da je bil povse dostojno poČeščenje spomina in zaslug našega slo,venskega rojaka. Udeležilo se je shoda okoli 10.000 ljudi, bil je menda dosedaj največji slovenski katoliški shod. Vse pričakovanje je preseglo ne samo število udeležencev, marveč tudi pristno in goreče navdušenje, kije vladalo na tej ,veličastni manifestaciji slovenske in Icatoliške misli med ameriškimi Slovenci. Shod je s svojo prisotnostjo počastil tcr njegove tideležence s prisrčnim nagovorom razveselil naš poslanik v Zetiinjenih državah sev. Amerike Slovenec dr. Leonid Pitamic. Poglavitni namen shoda je bil pridoiriti kolikor moč vse rojake za Boga in Za življenje po sveti veri. Vera je podlaga ne samo večnega življenja, marveč !tudi prave in trajne časne sreče. Za na8e sorojake v Ameriki je vera obenem najtrdnejša opora njihovega narodncga obstanka. Kdor se v Ameriki izgubi v materijalizmu, kdor veruje samo v ma!teri]o=tvar, v denar in uživanje, kdor Se izgubl v lažnjivem svobodomiselstvu |n naprednjaštvu, ta je izgubljon za fclovensko narodnost. Z vso ostrostjo se Je katoliSki shod Dbrnil proti nekrščanskemu časopisju. .Glavni govornik na shodu pater Odilo jHajnSek je povdaril to-le: »Prijatelji! jVsi vemo dobro, kako dalefi in kako globoko je brezversko ln protiversko slojvensko časopisje v Amerikl zapeljalo toliko naših rojakov. Sam sem bridko JCutil, da nekateri naši rojaki niso, ne Bamo Slovenci več, temveč tudi ljudje lliso veC! Ali je to Cloveško, nastaviti revolver na katoliškega duhovnika? Ali Je to človeško, duhovnika zgrabiti in ga odvesti na cesto izpred smrtne postelje bolnikove? Ali je to človeško ali je živinsko, zbuditi duhovnika v temni noči in ga poslati 30 milj daleč s presvetim Rešnjim telesom, na cilju pa mu pokazati crknjeno svinjo? Take stvari, da človeku lasje vstajajo, take stvari se dogajajo med Slovenci! Narod, sam odgovori, kdo je temu kriv? Ali ne naše grdo, gnusno brezversko časopisje? Javno moramo danes obsoditi brezversko časopisje! Brezverskemu časopisju boj brez vsakega pardona! Boj na ccli črti! To bodi geslo vsem, katerim ljubezen do naroda in do vere naših očetov ni le prazna beseda! Ne samo vsaka hiša, temveč vsak član rodbine, ki zna brati, bodi naročen na en Casopis. Vsakdo /sak mesec vsaj pol dolarja za katoli'•ko časopisje!« Med resolucijami, ki so bile sprejete, se glasi šesta tako: »Vpoštevajoč veliko moč, korist in potrebo katoliškega tiska, zlasti katoliških slovonslcih časopisov v Ameriki, pa tudi vpoštevajoč, koliko je slabo časopisje škodovalo in kolikim našim dobrim rojakom je iztrgalo iz srca sveto vero: nalaga prvi vsnslovenski katoliški shod kot potrebno važno zadevo, če hočemo doseči trajno korist shoda, na srce rojakom, da naročajo in berejo katoliške časopise in naj ne podpirajo, niti ne berejo slabih in protiverskih časopisov.« Značilna in vsled svoje izrazitosti zanimiva je druga resolucija, ki tako slove: »V dosego poglavitnega namena katoliškega shoda pri mladini je dolžnost slovenskib staršev, da vzgajajo svoje otročiče od zgodnje mladosti v kršfanskem duhu, za spopolnjenje odločno katoliške vzgoje pa jih pošiljajo v župnijske šole; katerim svojin^ sinovom in hčeram bi starši radi poskrleli višjo izobi-azbo, tem naj dovolijo obiskovati sa- mo katoliške višje žole in univerze. Izo« braževalna društva, dramatičnl klubii športna druStva, pevska društva naj d»< lajo poleg zabavd tudi na srčno kultur* svojih članov. Zalo Je nujno potrebnO| da se ustanovi Prosvetna zveza, ki bd delovala v duhu 'B.aloliSlie akcije in da< jala navodlla Jn smernice katoliSkemtl izobraževalnemu ftelu.« Naši rojaki v Arnerikl se zavedajo volikega pomena mladinske vzgoje. Prot, dr. Seliškar Iz Sv. Pavla (Minnesota) Ji povdarjal na kafoliSkem BlioSu, kaK^j velika dolžnos. KatoliSkihi Btaršev je, dj( dajo svojl decl Katoli|k'p Izofirazbo. 3^.1 katoliški vzgdji tdmlji So&OČnost katck ličanstva. Prav pčsetno temelji na ka^ toliškl vzgojl tnlacline b'o'do8no8t slovenstva v Amerlkl. Oa sq (Joseže ta cilk je katoliški shVd posebno priporo&al mladinska druStva, i kojih" se bo poleg katoliškega dulia tudi gdjila slovenskit narodna zavest. Kot jako pripravne v ttf svrho so se priporo&ale organizacije Or* lov in Orlic. V soboto 8. julija zveeer so Orli in Orlice iz Clevelanda priredill ob prisotnosti našega poslanika dr. PItamica prelepo akademijo v Chicagu, ki je napravila najlepši utis. Ljudje so navdušeni vzklikali: »To je nekaj čisto našega! To je za našo mladino, ne pa druge stvari, ki vlečejo našo mladino proč od Slovencev!« Vso Izobraževalno organizacijo, vsa izobraževalna društva, osobito vsa mladinska društva naj vzame v svoje okrilje Prosvetna zveza, kl sc jc na shodu kot nujno potrebna ustanovila. Kar se tiče Kat-oliSke akcije, ki jo v Ameriki prvi upeljujejo Slovenci, jc poročevalec o tem vprašanju na katoliškem shodu provinc. komisar p. Benigen Snoj predložil naslednje: »V Ameriki in sicer v vsaki slovenski župnijl naj bi bile vse cerkvene kakor tudi prosvetne in podporne organizacije nositeljice Katoliške akcije, ki bi se tu v Ameriki imenovala Prosvetna zveza.« Prvi vseslovcnski katoliški shod v Ameriki, ki bo že leta 1933 dobil naslednika je jasen in javen dokaz, kako agilni (dclavni) so ameriški Slovenci v obrambi svoje vere in narodnosti. Njihova agilnost izhaja iz prepričanja, da more tamo izvajanje teh načel podaljšati Slorencein v Ameriki življenje, da bodo paogli obhajati dvestoletnico prihoda Jjarage v Ameriko. Besede, izgovorjene na tem shodu in sklepi, ki so bili na njem storjeni, pa so takžni, da morejo vsem Slovencem — zLasti Se onim v stari domovinl — biti v pobudo.