Za 1. maj v naravo
Hladilnica v Zalogu, Iast podjetja
Slovenija sadje, sodi med uslužnost-
ne dejavnosti. V njej shranjujejo bla-
. go tazna podjetja iz Slovenije pa
tudi iz drugih republik. Skladiščnik
tega velikega obrata je 40-letni Tone
iBricelj, doma iz Bizovika. Pri tem
ipodjetju dela že 14 let in je eden
' prvih delavcev tega obtata od nje-
gove ustanovitve.
,,Kaj vse hladite v teh hladil-nicah? "
,,Precej stvari. Glavno sezono pa
imamo poleti, ko podjetja shranju-
jejo borovnice, črni ribez in druge
¦ sadeže, posebno robido in maline,
katere   zmrzujemo   ,,globoko"   na
minus  20  stopinj  Celzija. S  tem
zrmzovanjem    podaljšamo   svežino
; plodov za mesec dni. Gre pa to bla-
go predvsem v izvoz."
, ,Pa imate še drugo blago v hladil-nicah? "
,,Seveda! Itnamo raznovrstno bla-go: od mesa, piščancev, raznih mes-nih izdelkov do drugega lahko po-kvarljivega blaga."
,,In hladilniški prostor zadošča povpraševanju po skladiščenju pri vas?"
..Povprafevanje je  predvsem po
hladilnem    prostoru    z   globokim
zmizovanjem, ker s tem zadržimo
blago za daljšo dobo. S tem nači-
nom   shranjevanja   podjetja   svoje
viške vskladiščijo in jih dajo na tig
,'tedaj, ko je po tem blagu povpraše-
;™nje."
,Jmate mogoče v načrtu raz-Sritev hladilnic? "
,Jmamo, saj prav sedaj razširjamo kapaciteto hladilnic in bodo po vsej verjetnosti nared že to sezono."
,,Kolikšna pa je kapaciteta ob-stoječih hladilnic? "
,,Za sedaj 250 vagonov. Z novo dograditvijo pa se bo povečala še za 400."
,JCaj pa agiumi, kako je z nji-mi? "
,3anan smo včasih imeli tudi do 400 ton na mesec, sedaj pa imamo od južnega sadja največ limon in po-maianč. Banane dozorevajo prav se-
Tone Bjicelj: ,,Delavci v hladil-nici bi morali imeti priznano benificirano delovno dobo."
daj v zorilnici pri temperaturi plus 20 stopinj."
,JKot vidim, je pri vas predvsem težaško ročno delo. Kaj mi lahko poveste o tem? "
,,Sain način dela je tak, da brez ročnega dela ne gre. Lahko bi upo-rabljali paletizacijo - in to tudi bomo, dokler pa te ni, smo prisiljeni uporabljati ročno delo; S paletiza-cijo bi veliko pridobili na času, toda žal druga podjetja tega še ne uporab-ljajo in tako smo prisiljeni delati po starem."
,,Torej so vaši delavci v glavnem nekvalifickani? "
,JDa, in približno polovico je žensk. Te delajo predvsem pri pre-biranju, sortiranju in pakiraiju bla-ga. Pievoze in pienose iz vagonov in
v vagone ter tovomjake pa oprav-ljajo moški."
,,Kako je z zdravjem delavcev, ki delajo v hladilnicah z nizklmi tem-peraturami? "
,JDcIa pri tako nizkih tempera-turah so le za moške, ker po pravil-niku ženske teh del ne smejo oprav-ljati. Tisti pa, ki ta dela opravjjajo, so podvrženi predvsem revmi in pre-hladu in borimo se, da bi imeli ti delavci priznano beniflciiano de-lovno dobo."
,JKaj pa zaslužek? Kakšnega imajo ti delavci? "
,,Tisti, ki dela pri velikih spre-membah temperature, dobi dodatek za težko delo v višini procenta na njegovo plačo in na stalnost. S tem je njegov osebni dohodek že kai visok in to je tudi vzrok, da imamo majhno fluktuacijo delavcev."
,,In koliko zaposluje vaša hladil-nica delavcev? "
,,Vseh nas je okoli 40."
,,Od kje pa so ti delavci? "
.JCljub temu, da je delo težaško, so ti delavci domačini in vsi občani naše občine. V najhujši sezoni pa za-poslimo tudi študente in morebiti še koga; toda le v sezoni. Število za-poslenih, ki sem ga prejle povedal, je zelo statično."
,31iža se 1. maj; kaj si predstav-ljate za delavski praznik? "
,,Ne vem, kaj bi odgovoril. Toda v našem obratu ga praznujemo še kar dostojno. Vsako leto v podjetju pri-pravimo proslavo z zakusko, da se delavci spomnimo 1. maja in obdrži-mo v zavesti, kdaj je delavski praz-nik.Ker delamo v dveh izmenah.pri-dejo dan pred praznikom vsi delavci na delo že dopoldan in skupno praz-nujemo. Takiat se dogovorimo tudi za skupni majski izlet."
,,Kako pa boste vi preživeli prvo-majske praznike? "
,,Verjetno bom šel z družino in prijatelji na Janče. Tam bomo pekli čevapčiče, popili šilce ali dva ter tako piaznovali 1. maj."