Steklena gora. (Mythologien a crtica; spisal Dav. Trstenjak.) Pripovedek o steklene) gori je več med slovenskim narodom, posebno med panonskimi Slovenci. Eno teh nam je zapisal g. Ma­ tija Valjavec, in jo razglasil v svojej knjigi: „Narodne pripovedke,";; stran 104—109. Na kratko se glasi tako-le: „Soldat, ki je doslužiV* cara, išel je domo. Kad jedenkrat ide po noči, grmelo je in bliskalo, tak da ni bilo moči skoro nikam iti. Zlato pero, ki padne pred njim iz višine, mu služi za svetilo. Pred njega stopi mlada de- vojka in mu reče, naj jej da to pero. Soldat jej da pero pod po­ godbo, da bo njegova žena. Devojka privoli, gre ž njim na njegov dom, ali kedar njen mož enkrat na livadi zaspi, vzame žena zlato. pero, in odide v stekleno goro. Kad se mož zbudi, ne najde več zlatega peresa ni žene, spomni se, da je rekla njemu, da je iz ste­ klene gore doma; on je gre tedaj iskat, pride do nekakve šume, najde starca ogenj kure čega. Tega vpraša, če bi vedel za ste-, kleno goro, in ker on ne ve za njo, pokliče svoje sluge: miševe,, in ker ti za stekleno goro ne vedo, druge svoje sluge: volkove, ia* ker tudi tim ni znana, pokliče sluge druge —: ptiče, med temi edini orel ve za stekleno goro, ker na nji ima gnjezdo svoje. Sta­ rec zapove orlu, naj soldata nese lepo rahlo na stekleno goro, kar orel stori in ga na stekleni gori na tla postavi. Soldat zagleda zlato hišo, v njo naravnost stopi in najde svojo — ženo, ktera mu se јө radovala, vendar bila v strahu, kaj bode mati rekla, ko domii pride. Na steni se sablja strese, žena soldatova spozna, da se mati domu približa, skrije tedaj svojega moža, ali mati ga ovoha. Mati tašča reče zetu svojemu, da zna na zlati gori ostati, ako to včini, kar mu bode naročila. Najprvlje mu naloži, da mora s stekleno sekiro veliko šumo skrčiti, drugič, da mora morje v jedno jamico spra­ viti, tretjič med ženami, ktere bodo kot husarji oblečene, svojo ženo spoznati. Pri vsem tem mu pomaga njegova žena. Ko je mati baba videla, da je soldat vse to zveršil, se je razljutila, in hotela zeta svo­ jega pokončati. Ali s pomočjo česala, kefe (krtače) in brusa uideta srečno jezni materi. Kad soldat česalo vrže, postanejo veliki bregi in grabe, da se je baba komaj prek privlekla; kdar kefo vrže, postane velika suma, tak daje baoa spet vlekla se in po goščavi drapala in nju ni mogla dojti, in kedar ipak baba nju nameni vloviti, vrže on brus in onda postane velika voda in notri ostri kameni, tak da je baba s konjem trčala, in konj si noge do kolen odrezal. Onda konj ne mogoči dalje iti opadne, in baba sama za njim trči, tak da si je i ona noge do kolen odrezala in v vodi ostala. Mož in žena sta srečno na svoj dom prišla, in se ze svojimi sosedi dobro gostila." — V tej smesnej pripovedki je dosti mjthičnih življev. Stekleno goro poznajo tudi sorodni Litevci, pri kterih se veli: Anafielas; tu so prebivale duše umrlih. Tudi Poljaci poznajo stekleno (szklanna gora) goro, na kterej stoji zlat grad, pred gradom jablan z zla­ timi jabolki, v gradu pa vlada zakleta princeza (verwünschte Für­ stentochter po nemških povestih). Nemške mythicne legende govore o Glasbergu, na kterem stanuje božica Holdarr die holde Frau, in sicer v zlatem gradu, pred kterim je rajski vrt in studenec (šte- pih) z bistrosvitlo vodo. Tu imajo tudi Zlate utve „Schwann- jungfrauen" svoja prebivališča (primeri: Simrock, Pröhle, Woy- cicki Klechdy II. 134 itd). Vsi mythologi so ene misli, da se ima pod stekleno goro umeti — sveto nebo — svitla nebesa, ktera so si stari narodi umišljovali daleč zadi za nebeškimi oblaki. Tu so prebivale „Norne, Valkyre" enake slovenskim Rojenicam in Sojenicam. Umišljevali so si je kot bele žene s perotmi zlatih utev ali labodic; zato govori tudi slovenska povest o zla­ tem peresu, s pomočjo kterega je mlada devojka zletela na ste­ kleno goro. Mlada devojka je torej to, kar Schwannjungfrau, Wolkenfrau v nemškem mythu. Pot na stekleno goro pelje skozi viharne oblake v nebeško šumo, v tej kraljuje starec ogenj ku­ reči; ta starec ni drugega kakor bog groma in bliska Perun, kteri;. se veli v vseh indoevropskih mythih: ded pri Slovanih, A ti i, oče,- pri Nemcih, sthavira — starec, pri Indih. Njegovi sluge so: mi-* ševi, ktere smo kot Symbole bliskov spoznali, volkovi, — sym-' boli viharjev in ptiči — symboli vetrov, posebno pa orel, kra-' Ijev ptič Zenov in Perunov. Ta, ki najbolj visoko leta in se v' solnčevo okrajino spušča, vć za zlato goro, po skandinavskih pove-! stih pa svitlobeli labod. • Mlada devojka s steklene gore ima mater, ktera ne trpi omoy žitve svoje hčere. Kakovo mythicno bitje je ta baba? ' Po nemških pripovedkah prebiva na steklenej gori tudi Märe' — slovenski M o r i — hudobno bitje, ki na konji jaše,*) kakor babaj v našej povesti, in se pelje črez nebeške voae. Ta nazor je cel6' naraven. Ako je steklena gora prebivališče duš umrlih in sojenic, mora biti mimo dobrega najvišega nebeškega bitja, ktero plačuje dobra dela umrlih, hudo bitje, ktero kaznuje hudobna dela umrlih. Zato litovske povesti pripovedajo, da leži na steklenej gori pred zla­ tim gradom zmaj, kteri duše hudobnih umrlih v brezdno paha. V slovanskem bajeslovji je torej Baba (spomni se na Babo Maro — **) Moro v narodnih pesmah) kaznovavka hudobnih, ktera podi grešnike z zelene trate nad oblaki — od zlate jablane, od zlatega grada — proč od nebes. V Mori pa smo našli morečo viharno meglo, iii^ na to strežejo tudi druge okolščine v slovenskoj povesti naime: če­ salo, kefa in brus, kteri so gotovo symboli delavnosti viharne megle, česalo razdirajoče plohe (Gewitterregen), kteri se vliva z^ *) Konji so v mythih symboli oblakov. P i s. S **) Da je Mora boginja viharae megle, to potrjuje vraža, da Mora ljudi sesa. Schwartz; ima prav, ko reče: „Diese Vorstellung, die am Beklemmung im Schlaf sich erhalten hat, erscheint entlehnt aus der den Athem benehmenden Gewitter­ schwüle." Ч- > • i V • Г5 * " - • • bregov v grabne, kefa gostih gromskih oblakov nalik gost^ šumi, in brus gromske krogle, gromskega kamena, „den man im Wetter­ strai herniederfahrend glaubte" kakor je Grimm že omenil. — Tudi pri Rimljanih je bil gromskikamen ali brus ali kremen (silex), na kterega so prisegali „lapidem silicem tenebant juraturi per J o v e m haec verba dicentes : si sciens fallo, tum me Dispiter salva urba arceque bonis ejiciat, uti ego hunc lapidem! Že v razlagi „o Trd o glavu" sem omenil, da je bog groma, bliska, viharja tudi pri Slovencih bedel nad prisegami; naj pri­ stavim še tu, zakaj je bog groma in viharja dobil ime Trdo glav. Jaz mislim iz onega vzroka, iz kterega Gorgo v grškem bajeslovji „da das Geprassel des schlagenden Wetters in der Nähe dem Rasseln eines Haufens herabstürzender Steine gleicht" kakor učeni Schwartz prav naravno tolmači. Trdost je posebna lastnost kamena, z vso pravico se torej Bog groma, bliska, viharja, kteri gromske kroge na zemljo meče, veli Trd o gl a v. Tvrd pa v staroslovenščini pomenja tudi: firmamentum, in tako bi se tudi slovensko po- znamovanje utegnilo strinjati z latvijskim (lettisch), kjer se bog groma in viharja veli: aukopernes, Sturmstirne, pri Nemcih: Grummelkop — die aufziehende Gewitterw. (gl.Nordd. Sg. Gb.429). 6e pa je Trdoglav božanstvo rimske, lednate natore, v kte­ rej je vse zmrznjeno in trdo, mu je to ime še posebno prištevalo. Na strani 152—154 je g. Valjavec priobčil pripovedko „člo- vek oslobodil zakletu (verwünschte) "devojku." Po tej pripovedki je baba hitila (vrgla) zlate ključe v vodo, da bi je ven vzel. Kdar sije premišljeval, kako Ы to storil, došle so patke (race) in so ključe ven vzele. S temi je odprl stekleno goro. Enako po­ vest imajo tudi Nemci (Pröhle, Volksmährchen str. 30. št. 7.); tudi- v teh utve iz ribnika, jezera ali štepiha ključe prines6, kamor jih je bela žena vrgla. Bela žena (Wolkenfrau) je osebij ena megla, in ključ Symbol bliska, zato ga nosi rimski Janus in grška Athene (Aesch. Eumen. v. 791 se 22.), in tako imamo spet dokaz, da so poganski Slovani za natorne prikazni rabih enake simbole. Slovenska povest imenuje oblačno ženo naravnost babo, torej starko —; enako tudi grški pesniki Moire — nemški Märten imenujejo ysQixim ~ veteres (Jacobi Mylh. Wörterb. pag. 633).*) ^ Drugih primer razpeljevati mi ne dopušča ozki prostor tega časopisa; vendar mislim, da sem s tem sestavkom ljubiteljem slo-, vanske mythologije novo polje odprl. Naj bi se našlo dosti delav­ cev, kteri ozir gradiva in znanstvenih pomočkov v ugodniših okol- šoinah žive, nego je meni nemila osoda odločila. *) Naj pristavim še tukaj, da ima Marjetica, ktero ima Trdoglav v pustem gradu zaprto (glej lanski Glasnik str. 185): „zlate niSke." Niške, n i- At- čalnice pomenjajo die Trittschemmel am Weberstuli le. Nebeške tkalice rjfi (Weberinnen) so v grakem mythu: Athene, Eileithya, Klotho, v nemškem: Holle, Frick in Harke — vse te pa so bele žene — oblačne božice, božice" nebeške svitlobe — torej tudi Marjetica v sloveuskej narodnej pesmi. P i s.