Spomini na Dunaj in okolico. Posnnl po svojem dnevniku Jneip Levičnik, Ijudeki učitelj. (Dalje.) Moje načelo: Kar tepega vidii, hvalevrednegft slieia^ Loriainega skugiš; aapigi! — l'o lej poti olmeš marsikaj po»aMjit'OKti, in postavljat) hkrati sam sebi stalni spominek po prislovici iatinnki: ,,l.itera scripla manet", ali po našem: ,,Zapisana t-erka oMaue". Preden govorim o razgledu z graškega grada, naj prav na kratko povem, kaj neposredno krog sebe, t. j. na homu samem vse videti raorejo. Na naj višjem mestu njegovem, stala je njega dni močna terdnjava. Sama gola pečina bila ji je podlaga. Napoleon I. je 1. 1809. terdnjavo hudo stiskal, in ko se mu je poslednjič vdala, dal jo je razrušiti. Celo 300 sežnjev globokeiiiu vodnjaku ni bilo prizanešeno, ampak zasut je bil baje s topovi in z drugimi raznoverstnimi stvarmi. Pozneje je bil vodnjak vender zopet strebljen in za rabo vravnan. L. 1848. so en del terdnjave zopet pozidali; sedaj pa služi njeno mesto le ognjavarju za opazevanje. — Nekoliko proČ od imenovane straže stoji nizki okroglasti stolp, v katerem se nahaja 160 centev težki zvon. Pravijo mu nLiesel" (po našem »Lizika"). Vlit je bil mende 1. 1587. iz turških topov, pripovedujejo pa, da je bilo primeseno zraven tudi 50 centov srebra, na kar bi vender ne prisegel, ker nisim bil pri vlivanju nazoč. Je pa zvon še zelo nov videti, kar nekoliko svedoči, da zastoji res iz žlahtne robe. Zvonijo vsaki dan po trikrat s tem zvonom, zjutraj ob 7, zatim o poldan, in zopet zvečer ob 7. uri. Vselej natančno odmenjeno po sto in enkrat udari. — Nekoliko nižej stoji zopet drugi, tako imenovani urini stolp, ki je nekako čudno-starinske podobe. Med drugim se nahaja v tem stolpu zvon, ki se takrat žalostno glasi, kedar peljaje kakega nesrečnega obsojenca na morišče. Smertno sodbo oznanjeval je on že tudi našemu žalno-znanemu rojaku Andr. Baumkirher-ju, ki je bil o časihErazma Lueger-ja Predjamskega (v 15. atoletju) v Gradecu ob glavo djan, in od tadaj ga menda imenujejo nBaumkircherglocke". Toliko o grajskem homu samem; ako pa pogledamo raz njega, bodi si na bližavo, ali v daljavo, vidimo toliko zanimivega, sprelepega, velikanskega, da bi mogel predolgo sedeti, ako bi hotel vse to vsaj po večjeui popisati. Oziraje se v neposredno bližavo, je tik grajskega podnožja razgernjeno proti izhodu, jugu in zapadu staro mesto Gradec, ki je bilo njega dni močno zavarovano z zidovi, obkopi in od valov dereče Mure. Kar pa je novejšega Gradeca, je bolj enak vencu, ki je zastoječ iz poletnih vil, nastavljenih po zalih vertih, kakor pa mestni skupini. (V vzajemi s posebno zdravim zrakom je menda ravno velika prostornost med poslopji taisti skrivni nnekaj", ki Gradec vverstuje med naj bolj zdrave kraje in prebivališča v vsem našem cesarstvn, in kar lnenda vzrokuje, da se taki, katerim je gospod Bog dal »dovolj grošev, in ki večer življenja želijo preživeti v prejetnem pokoji, radi ondi naselijo; od tod tudi šaljivo-odlično novo ime »Penzionopolis"). Ako se pa ozreino z grada čez meje starega mesta na bližnjo in daljno okolico, vidimo proti jugu obširna predmestja „ Jakomini" in nMunzgraben", naprej doli pa sprelepo obširno ravnino, obstriženo ob sredi od ponosne Mure. Hribovje okoli Vildona nam omejuje daljni vid proti spodnjem Štajarskem. — Izhodna stran nain unkraj velikega »Glacis-a" kaže predmestja nŠt. Leonhard" in nGejdorf", kateiih razne ulice se enako zvezdnim žarkom razprostirajo od nvelikega Glacis-a" na razne strani. Med njimi se zlasti odlikuje »Elizabetina cesta", imenovana tako po imenu sedanje svetle cesarice. V daljavi kipf zmed zelenih gričev kaj Ijubeznjivo dvestolpna cerkev Marije Tolažnice (Maria Trost). — Proti zapadu vidimo unkraj Mure, čez katero peljeta med drugim dva železnoverižna mostova, razne oddelke predmestja murskega (Murvorstadt), imenovane n. pr. nMariahilf, »Lend", BGries", nKarlau" itd. Zala Anina cesta pelje naše oko proti kolodvoru in dalje naprej v sprelepo okolico. Zlasti se odlikuje proti tej strani tudi grad Eggenberg, do katerega pelje koščati drevored. — Severna stran kaže najpred predmestje rGrabenu; na levo tje unkraj Mure kalavarski hom s cerkvico; še bolj k levi pa našemu bledskemu gradu enako sterrao pečino z razvalino enacega imena, pod katero se odpira vhod v gorati zgornji štajar, in kodar je peljala stara dunajska cesta, ter gfe ondi sedaj tudi železnica. 4425' visoki ,,Sehokl", ki je Gradčanom vremenski prerok, zapira nam daljni razgled na tej strani; sim bližje od njega proti predmestju ,,Graben" pa nam je mični »Rosenberg". Na višinah njegovih more biti življenjekaj prijetno; zakaj nasajenega ga vidimo čez in čez z lepimi zidarijami enako belim cvetkam med prijetno zelenjavo. Toliko po večjera o razgledu z grada. Kdor bi se hotel ozreti še kaj po mestu, ima, se ve, še dokaj gledanja. Stolna cerkev v zidanji ni ravno posebno lepa; zlasti slabo se ji podaja mali nevidni stolpič. Naj večji kinč so ji v presvetišču krasna okna iz barvane steklenine; tudi orgelna omara je originalna po njeni sestavi. Enake še nisim videl. — Koj zadaj za stolno cerkevjo stojf okroglasto poslopje, imenovano nMausoleum", v katerem počivajo telesni ostanki cesarja Ferdinanda II. (umerl 1. 1636). Tudi blagi nadvojvoda Joan je začasno tam počival, dokler niso prepeljali njegovih ko- ščic na Tirolsko k večnemu počitku. »Mausoleum" je odpert baje na leto le enkrat, v veliki petek, ker se ondi nek postavlja božji grob. V bližavi stolne cerkve je dalje tudi terg cesarja Franca I, ki je nakitnjen s krasnim monumentom, postavljenim 1. 1841. od hvaležne štajarske dežele temu blagemu vladarju na slavo in čast. — Ako hoče kdo videti kaj posebno starinskega, naj gre gledat cerkev ,,Maria ani Leech", zanimiva je zarad njene visoke starosti, akoravno je nekako odročna. — Znamenita je še dalje sprelepa cerkev Marije pomočnice (Maria Hilf) blizo Mure, enako tudi nova lazariška cerkev. Ako se pa nobena teh ne ogleda, vsaj ena naj se ne zgreši, in ta je nova dvastolpna cerkev usmiljenih sestra. Ni sicer javna, a radi jo pokažejo vsakemu, kdor poterka na samostanska vrata. Skozi vežo samostanskega poslopja se pride najpred v sprelepi, nad vse pričakovanje mični vertec (— prava slika raja v raalem —), in od tam v omenjeno svetišče. Popisoval te triladijne, v bizantinskem zlogu pozidane cerkve na drobno ne bom; zakaj kar se v nji vidi, vse je ,,Idealitat", ter popolnoma vredno, imenovano biti ,,sveti hram", ,,hiša božja". V mojih popotnib zaznanikih stoji o tem svetišču lned drugim tako-le zapisano: nTa cerkev je tako lepa, kot malo takih; ukradel bi jo!" Skozi Gradec potujočim učiteljem poslednjič svetujem ogledati si tudi sloveči BJoaneum", to od svitlega nadvojvoda Jovana (ki je bil slovenskemu rodu posebno prijateljsko naklonjen, ter bil tako rekoč »kerstni kum" našim ,,jNovicam") 1. 1812. vstanovljeno višje izrejališče za umetno gospodarstvo in razširjenje splošnib občekoristnih vednosti. Kdor hoče umeti, kaj pomeni beseda ,,učni poraočki", ta naj stopi v Joaneum, ter naj poprosi, da se mu odprejo obširni prostori, prenapolnjeni z neštevilnimi znamcnitimi stvarmi: zagotovimo ga, da prisiljen bo zdihnil iz dna duše: Slava bodi spominu visokorodnega, plemenito-dušnega gospoda, ki je toliko storil v prid napredka sedanjih rodov in prihodnjih vnukov.  (Prih. dalje.)