nistične in zlasti rim ske svetilke. N a n jih so tudi posvetila in drugi napisi. Znaki delavnic se p o ja v lja jo od 1. sto letja pred n. št. do 3. stoletja po n. št. O kras poznajo punske svetilke, in sicer slikanje. V G rčiji so pološčene, plastična dekoracija pa se pojavi s helenizm om . Rimske svetilke poznajo p la ­ stično dekoracijo diska, ročaja in ram en. N ajbogateje so o rn am en tiran i diski svetilk iz 1. in 2. sto letja po n. št. T u so scene iz m itologije in živ ljen ja lju d i in živali. O b koncu n ašteva avtorica najpogosteje uporabljene like. Za tem je o b ja v lje n katalog svetilk varšavske zbirke. M aterial je tu ra z ­ člen jen n a isti način kot v zgodovinskem pregledu, le da ni zastopanih svetilk stareg a Vzhoda in E geje. Sledi še seznam signatur, stvarno kazalo in tab ele z upodobitvijo velikega dela svetilk varšavske zbirke. M iki Iva W iadomosci archeologiczne, letnik XXII, št. i, 2, 3—4, W arszaw a 1955. 392 stran i, 47 tabel in večje število fotografij, risb in skic. D ržavni arheološki m uzej v V aršavi izd aja pod uredniškim vodstvom Z. R ajew skega in J. A ntoniewicza že izza p red v o jn ih le t svoje ugledno glasilo A rheološke vesti. V sebina lani izišlih zvezkov je razd eljen a na R azprave, G ra­ divo, M iscellanea, O d k ritja in K roniko. R azprave obsegajo naslednje sestavke: T. in R. K iersnow scy: O vlogi uporabe sreb ra v zgodnjefevdalni P o ljsk i v luči zaklada iz vasi Stojkowo, o. Kolobrzeg. A v to rja opisujeta delno oh ran jen o zakladno najdbo sreb rn ih novcev in drobnih okrasnih predm etov. A ngleški, danski, češki, m adžarski in nem ški novci p rip ad a jo večinom a p rv i polovici XI. stoletja. Zlasti nem ški novci iz številnih kovnic d ajejo piscem a podlago za raz p ra v lja n je o ranosrednjeveški trgovini v germ anskih deželah in stik ih m ed Saksonsko in Pom orjansko. Med drugim i n ajd b am i so podrobno obdelani kosci litega srebra kot denarne enote, fragm enti obročkov različne teh n ik e izdelave in provenience, sreb rn a plastika in drugo. Številni fragm enti sreb rn e žice ovratnic in drugih pletenih okraskov so bili po m nenju avtorjev nam en jen i za delitve na m anjše kosce. Pisca po d ajata družbeno-gospodarsko analizo rano- srednjeveške P oljske v njenih trgovsko d en arn ih odnosih, pri čem er upo­ ra b lja ta tudi statistične preglede. N avedbe podobnih najdb okrog tega najdišča, inventar in kem ična analiza zak lju ču jejo razpravo. Z. R ajew ski: O m etodi terenskih raziskovanj ranosrednjeveških vaških naselitvenih skupin. N a podlagi lastnih in drugih izkušenj podaja avtor m eto­ dološko študijo o te ren sk ih nalogah arheologa, z izjem o izkopavanj k o t sam o­ stojnega, na tem m estu izpuščenega problem a. N ašteva možne vire za arheološke točke (geografsko okolje, sledovi um etnih tv o rb človeka, k raje v n a im ena, po­ d atk i o že o p rav ljen ih raziskovanjih, legende in pripovedke, analiza sodobne razvrstitve n aselij in prom etnih poti, etnografski relik ti itd.) in m etodiko arh e o ­ logovega dela (pregled terena, vsestranska raziskovanja in izkopavanja). Ob an aliziran ju tega kolektivnega raziskovanja p o stav lja pisec za tem elj tisto te rito ­ rialno skupino arheoloških spomenikov, ki tv o ri po svojih značilnostih gospo- darsko-družbeno enoto in loči v tem sm islu vaške in m estne kom plekse najdišč. R ezultati izkopavanj v Biskupinu tvorijo pogosto osnovo teh razm otrivanj. V idealno raziskovalno ekipo na teren u sodijo po njegovem m nenju dva arheologa, fotograf in geolog-morfolog. Med dokum entarnim gradivom opozarja na važnost letalskih posnetkov kot najboljše podlage za te m eljit štu d ij površinskih oblik. S m otrna raziskovanja nekega terito rialn eg a kom pleksa najdišč m o rajo zajem ati tudi iskanje m aterialn ih izvorov za gradbeno in obrtno dejavnost (kamnolomi, ru dniki itd.), opredeljevanje nekoč k m etijsk o uporabnih površin, p ri čem er lahko stare k a rte in katastrske m ape n u d ijo izdatno pomoč. T em eljita razp rav a p o u d a rja z n av ajan jem vsakovrstnih nalog prepletenost arheološke vede s po­ možnimi panogam i p ri današnji ravni znanstvenega dela. J. A ntoniew icz: N ekaj podatkov o slovansko-pruskih stikih zgodnjesrednje- veškega obdobja v luči arheoloških najd b . A vtor obravnava trgovsko-kulturne razm ere na ozem lju, k je r so se že zgodaj k riža la pruska in slovanska lju d stv a. O b n ek aterih izbranih n ajd b ah (kalupih, preslicah, čeladah itd.) razisk u je sm eri trgovskih poti, im porta, m edsebojne vplive in procese družbenega razvoja zgodnje fevdalizacije v XI. stoletju. Y ru b rik i G radivo je število sestavkov večje: L. R auliut: (Zgodnjesrednjeveški zaklad iz vasi Borucin, o. A leksandrów K ujaw ski), ob jav lja p re d sto leti odkrito n ajd b o srebrnega in zlatega, nakita iz XI. stoletja, ki je bil po večini dom ačega porekla. S. Nosek: (Zgodnjesrednjeveški srebrni zak lad v k ra ju B uzyska, o. Sie- niiatycz) poroča o n a jd b i srebrnih obročkov, ki jih je med zadnjo vojno G estapo o d p eljala neznanokam in pripadajo volinjsko-poljski skupini iz X.—XI. stoletja. W. Holubowicz: (Uspehi leta 1950 izvedenih raziskovanja v šleski Niemczi) polem izira n ajp o p re j z nem škim i raziskovalci tega najdišča, nato pa podaja svoje zaključke, po k a te rih segajo začetki tega selišča v hallstattško in lužiško k u ltu ro , m edtem ko pušča v p rašan je dosedanje datacije gradišča v V. stoletje n. d. odprto. B. Zielonka: G radivo iz u trje n e naselbine lužiške k u ltu re v k ra ju Ka- m ieniec, o. Torun. L eta 1936—38 izkopane n a jd b e so dediščina dela v nem škem koncentracijskem taborišču um rlega arheologa J. D elekte. Zato je o selišču m alo podatkov. N ajdbe (keram ika, bronasti in železni predm eti) p rip ad a jo hall- stattski, kovine pa še delom a pozni bronasti dobi. W. Antoniewicz po d aja v članku B ronaste sekire tipa M aler iz M inska v Beli R usiji na izza vojne vihre preostale fo tografije dveh sekir op rto analizo te vrste najdb, k aterih prisotnost ugotavlja v B altiku, srednji in vzhodni Rusiji in jih priso ja v pozno bronasto dobo. V tem času so se v teh deželah razširjali iz Švedske im portirani tipi sekir in služili za vzor domačim izdelkom . J. Okulicz: G robišče iz III.—IV. sto letja n. d. v Netti, Augustów. Ž arno gro­ bišče s posam ičnim i in kolektivnim i grobovi brez kam nitih oblog p rip isu je pisec po obliki grobov in keram ik i plem enski sk u p in i Sudovov, ki so v svoji k u ltu ri pokazali staropruske elem ente, litvanske vplive in stike z osrednjo Poljsko. Ko tolm ači kolektivne grobove kot znak razp ad a p atriarh aln e skupnosti v m anjše družine, razm otriva tudi o gospodarskih te m eljih teh družbenih sprem em b. W. G lazer-J. O kulicz: (Rezultati m etalografskih in tehnoloških analiz ko­ vinske ornam entike iz grobišča v Netti) za v rača ta na podlagi analize n aziran je o izključnem p re ta p lja n ju rim skih novcev na tem ozem lju v dru g e predm ete, k e r so bili ti izdelani tudi iz kovin drugega izvora. K valiteto izdelave in šte­ vilnost te vrste n ajd b p reso ja ta pisca kot dokaz za obstoj specializiranih obrtnih delavnic. H. C ehak-H olubow iczow a: (Gomilno grobišče iz VI.—VIL sto letja v K arm a- zynu pri Troki v L itvanski SSSR) p o d aja najdiščno poročito o izk o p av an ju grobišča z 42 gom ilam i, ki je vsebovalo p rep ro ste žarne grobove v zasipu, z m alo drugih najdb, prip ad ajo če letonsko-litvanskim plemenom. K. M usiaiiowicz: (Poročilo o arheoloških izkopavanjih leta 1954 v k ra ju D rohiczvn nad Bugom) obravnava najd b e iz gradišča podobne naselbine s trem i ku ltu rn im i plastm i, od k aterih pripada n a jm ta jša XII.—XIII. stoletju. K eram ični in koščeni izdelki, železna žlindra in svinčeni pečati kažejo na pom en tega k ra ja kot političnega, trgovskega in obrtnega središča. W. Filipow iak: Z godnjesrednjeveška n aselb in a v Szczecin-M sciçcinu v luči raziskovanj leta 1950. P et k u ltu rn ih plasti, k o d er je bila o d k rita tu d i peč za k u h an je, d atira av to r po n ajd b ah v IX.—XI. sto letje in skuša ra z jasn iti prehodne o b lik e razvoja gradišč v prv a slovanska m esta. R ubrika M iscellanea: K. M oldenliaw er: U žitno koščičasto sa d je in orehi iz zgodnjesrednjeveških poljsk ih najdišč. A vtor obravnava to gradivo biološko n a tab elarn o statističen način in ugotavlja, da se gojitvena področja teh v rst sadja večinom a u jem ajo z današnjim i, n jih razširjen o st pa ni bila odvisna samo od sto p n je razvoja pro izv ajaln ih sii. tem več tudi od razlike slojev, med k aterim i so predvsem im enitnejši gojili boljše vrste tega sadja. L. J. L uka: D ve im p o rtiran i rim ski posodi iz Lesna, o. C hojnice. Izm ed malo oh ran jen eg a gradiva iz žarnih grobov ob rav n av a pisec skodelo iz te rre sigillate in narebreno bronasto posodico, ki ju d a tira v prvo polovico III. stoletja. J. 2 ak : G lavniki z živalsko ornam entiko v poljskih in zahodno-slovanskih deželah. Iz treh koščenih plasti izdelane glavnike, od katerih je sred n ja o k ra ­ šena z navzgor štrlečim i živalskim i glavam i, zd ru žu je pisec v posebno skupino s poreklom y Porenju. V teh pokrajinah posnemane oblike glavnikov so zna­ čilne za dobo pred XII. stoletjem, nato pa izginejo. A. Nadolski: (Najdbe nožnice meča iz XI. stoletja v Gdansku) poroča o edinstveni najdbi nožnice, izdelane iz lesa in usnja. Y ru b rik i O d k ritja je o b jav ljen ih veliko število topografskih notic O ’ novih n ajd b ah , razdeljenih po pok rajin ah , m ed k aterim i m arsikatero p red sta v lja že k ratk o najdiščno poročilo, k er so bogato oprem ljena s skicam i, risbam i in profili. Rubrika Kronika obsega poročila o arheoloških konferencah in sestankih, arheoloških razstavah, dejavnosti posameznih muzejev, a tudi praktična na­ vodila, kakor so n. pr. za izdelavo fotolaboratorija, merjenje keramike itd. Stanko Pahič Folia archaeologica, VII, Budapest 1955,' 250 strani, 54 fototabel in drugih ilustracij med tekstom. M adžarski n aro d n i m uzej v B udim pešti je leta 1954 prevzel iz d a ja n je ča­ sopisa A rheološki listi, ki je tako postalo njegovo glasilo. G lede na kom pleksnost historičnega m uzeja zajem a obravnavani letn ik članke od arheološke p ro b le­ m atike do kulturno-zgodovinskih v p rašan j zad n jih stoletij. Y uvodniku »Deset let« poroča glavni urednik F. Fiilep o delu in uspehih muzejske ustanove v času po vojni. Velik del ostalih člankov zajema arheo­ loške teme. A. Saâd-J. N em eskéri p o d ajata v poročilu o »R ezultatih raziskovanj jam e Szeleta v letu 1947« pregled novega protosolutrenskega gradiva, k i ga, zlasti koščeno šilo s p rek lan o osnovo, p rim e rja ta z najd b am i v jam i Istallöskö in ugo­ ta v lja ta, da sta k u ltu ri obeh jam (zgodnjeszeletska in zgodnjeaurignaška) ob­ sta ja li istočasno. J. Csalog: O dnosi tiške k u ltu re do sosednjih neolitskih k u ltu r. Potem ko izloča po Tompi označeno m lajšo fazo tiške k u ltu re kot sam ostojno, po M ilojčiču iz B abske izvirajočo lengyelsko-zengövarkonysko k u ltu rn o skupino, u g o tav lja pisec, da tiška k u ltu ra ne prip ad a trakastokeram ični, tem več tvori sam ostojno skupino, katere ornam entika razodeva po rek lo iz pletenih posod. P ri ugotav­ lja n ju m edsebojnih zvez s sosednjim i k u ltu ra m i u p o rab lja poleg stilističnih p rim e rja v k eram ik e in stratigrafskih podatkov iz najdišč v veliki m eri tudi idolnoi plastiko, m ed katero p rip isu je tišk i k u ltu ri značilne sto p n ji V inca B pripadajoče figure s trikotno oblikovanim i glavam i in obrazi, k a k o r tu d i po­ dobne upodobitve n a posodah. T rdi, da je tišk a k u ltu ra tu d i sam a posredovala vplive sosednjim k u ltu ra m in b ila tako istočasna z Vinco B, linearno keram iko P rek d o n av ja, zseliško keram iko in B iikk-kulturo, ki ji spričo p o m an jk ljiv ih stratig rafsk ih podatkov odreka delitev n a tri stopnje. N. Kalicz (Prispevki k razp ro stran jen o sti k u ltu re zvončastih čaš v okolici Budim pešte) ob rav n av a novejše najd b e te k u ltu re , pri čem er keram ik o raz­ tresen ih m anjših grobišč veže s sorodnim gradivom na sosednjih p o dročjih in ugo tav lja njen o tipološko n ad aljev an je v ran i bronasti dobi, k ar v e lja tudi za ščitnike zapestij. K asna d atacija in sorodnost z nagyrévsko in unjetiško keram iko so po piščevem m n en ju glavna značilnost teh n ajd b na M adžarskem . P. P atav (Skitske najdbe v nogradskem gričevju) po d aja najdiščno poročilo o skitskih gom ilah iz raznih najdišč severne M adžarske. Skeletni grobovi im ajo različne vrste pokopov, m edtem ko k ovinsko pridevno gradivo (meč s ptičjo glavo n a koncu držaja, trirobne puščične konice itd.) in k eram ik a p rip ad ajo večinom a že znanim skitskim tipom . A vtor opozarja, da te n ajd b e raz širja jo doslej znano področje skitske naselitve n a severno M adžarsko in južno Slovaško. A. Sz. B urger: R im ski nagrobnik iz Pom aza. Č lanek podrobneje obravnava že publicirano n ajd b o in dodaja novo to lm ačen je teksta, posebej p a se u k v a rja z razlago konjeniškega reljefa, ki n a obravnavanem kam nu (pokojnik vodi konja) p rip ad a kasnejši sprem enjeni fazi n ek d a n jih jezdecev na konjih n a n agrobnikih v P orenju. M. R. Alföldi (Providentia Avgusti) ra z p ra v lja na podlagi te k sta in reliefov n a novcih iz velike zakladne n ajd b e 4. sto letja v N agytétényu o pom enu teh legend in upodobitev trd n ja v sk ih delov n a novcih v zvezi z u trje v a n je m lim esa