h«

O

Primc
nlarana it rn-,1 n »
■Jina plačana v gotovini „ irA
A°b.postaleigruppo Cena 150 lir.
nevmk
Leto XXXIII. St. 45 (9653)
TRST, nedelja, 27. februarja 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Dot»rdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni
Sedaj k uresničevanju!
s»tns/ci sporazum je italijanski , i^rnent torej ratificiral, čez ne-■ grin* bo to storila jugoslovanska 1 P1® skupščina, republiške skup-‘ l/\s° to ie opravile, potem še rajava ratifikacijskih listin in , , bo v celoti postal zakon I jjU9°slov!ji in v Italiji.
I	po komentarjev in razmiš-f bilo izrečenih v zadnjih me-\ g1 1975, ko je bil sporazum pod-' Ej1’ 'rneno,;a,ie so bile razne ko-* Ef ,n str°kovnjaki vseh vrst so
k delu. da bi dali kon-L neišo obliko gospodarskim de-> 5Porazuma. ki so bili v sa-p besedilu le okvirno podani.
P*slovična počasnost italijanske-9ada?nenta, v tem primeru _ hotena zamudnost, sla , ii(e',r°c”’li najmanj enoletno zakas-’ ki je zadostovala, da so pri-0 sape tržaški nasprotniki spo-
II	L.*1®- ki ratifikacije res niso ' jj Preprečiti, toda so blokirali
g, Popravljalno delo, ki ni manjh-(t n ne enostavno. Tako bo-J^stopiU k pripravam šele se-L'n si ni težko predstavljati, q bo delo strokovnjakov poča-I ^ dedovalo, ker bo izpostavlje-li 'afco vsaj napoveduje proti1 ' Slavni štab — pritiskom in J®Panjem. če bodo v pripravi th <*e*° Pritegnjeni še ljudje, 4 Se jasno izrekli proti sporazu-^ Potem si lahko predstavlja-s kakšno hitrostjo bodo prišli p^ključkov. ljubljen čas 'je eden izmed u-Ij nasprotnikov' sporazuma. |q .atlHkacije iv poslanski zbornici, 'bila izglasovana 17. decem-j sem, so uvideli, da se
Ig. raUfikacije morajo vdati, so Jot"eb prožili, kako bodo u-sporazumov ovirali in gnj.,!rali. Kakor so naivne bralce tud^Pnskega tržaškega dnevnika tJe ledne vlekli za nos, češ da ^.staju .upanje, da se senat preit jj.' *n so vsak svoj mušji korak k)t(l,niu Prikazali za slonovskega, (g. ^upihujejo svojo pomembnost k,;* [n z navidez presenetljivimi grožnjami zagotavljajo
l^pručih nacionalistov, ki so spr-jL'mu in političnim strankam da s sporazumom odstopajo kigj.^ košček italijanske istrske 'jof/ So se začeli spreminjati ^ „e®e Pobudnike potrošniške pro-V°ne. so se zopet spremenili v ^ti g!*6 nasProtnike proste indu-6e'r cone na Krasu, ki da ne u-k a niti gospodarskim, še manj ^^'onainim interesom Trsta. Hiti -S° Pu^aii obsedeni ekologi, kgg.e9i in čuvarji Krasa in so V° pristali na indipendenti-
% poziciia)l-
g,. se ne spominja primera, ig,^1 ,,eka skupina v tako kratkem ^ Us®j navzven spremenila toli-ire?at barvo. Ali so res v taki meri ^J^redsndkov, ali gre zgolj za ig^ °’ Glavni štab, tako imeno-Hlg *°dbor desetih», je dokaj raz-^Ij ,s skupnim imenovalcem — ^ ' ,fianj poudarjenim naciona-jli ^ Vrhovni štab, ki je v ozad-fy|r ,Zvira iz liberalnacionalnega '4 0j)’, ^ je več kot sto let vedril v Trstu in ki se mu je fylo ii° skrajno desno krščansko ie^ ,,e. kaj hoče: Trst. kakršen \?es: čeprav zapisan gospodaritnju i® demografskemu prupa-' 8a s svojim gospodarskim *t & i® političnimi diverzijami toliko obvladajo. Vsako Sat .^klanjajo, ki ni povezana z h-!mi gmotnimi privilegiji, ki
ie !a| Rim, oziroma delovni Ijud-^ Jstlčno in izmišljeno «obram-
darujejo za njihovo na-
končni (ali začetni) fazi le izločanje konkurence in težnja po obvladanju celotnega tržišča na nacionalno mešanem ozemlju.
Temelj protiosimske akcije sloni torej na interesih ožke skupine, na konservativnosti in na nacionalizmu. Če so se kljub temu včasih spomnili na Slovence, je bilo zato, da bi nas pridobili za reakcionarno politiko. Slovenci bi morali torej krepiti vrste, ki so v osnovi proti njim in njihovim interesom.
Kako je po vsem tem mogoče, da obujajo k življenju avtonomizem , in da se ogrevajo za indipenden-tizem?
Tu prihaja v spomin eno izmed tolikih razkritij, kaj se je dogajalo v tržaških liberalnacionalnih krogih za časa Avstrije, ki jih opisuje Fausta Cialente v knjigi »Le quattro ragazze Wieselberger», ki med drugim pripoveduje, da so bile v Trstu za časa, ko je Felice Ve-nezian vodil nacionalistične liberalne framasone», kot jih imenuje Cialentejeva, najhujše iredentistične demonstracije v zvezi z zahtevo, da Dunaj omogoči ustanovitev italijanske univerze v Trstu. Italijanska univerza naj bi omogočila, da bi se uspešneje borili proti «slovanskemu popačenju» (snaturamen-to slavo) dežele in da bi se uprli vplivu innsbruške in graške univerze, ki da sta bili gnezdi ■ protiitalijanskega sovraštva. Če je Dunaj količkaj omenil možnost, da bi Trst lahko dobil italijansko univerzo, so isti tržaški veljaki tekli na Dunaj,' da bi tudi z nesmiselnimi pretvezami preprečili ustanovitev, ker so se zavedli, da bi z ustanovitvijo univerze padel glavnj vzrok za demonstracije, ki jih je bilo «treba» uprizarjati (zato da bi nacionalli-beralci ostali na oblasti).
Mnogo desetletij je od takrat poteklo, toda se zdi, da se je za nekatere ustavil čas. Bili so iredentisti, zato da so izsiljevali Dunaj, prikazovali so se za branilce itali-janstva, ko je bilo treba izsiljevati Rim, danes ga izsiljujejo tako, da zahtevajo v imenu podpisnikov za integralno prosto cono (ki jih za to niso pooblastili) avtonomijo za tržaško pokrajino, ker se proglašajo za narodnot manjšino. Tako smo postali tržaški Slovenci manjšina manjšine.
Vsa stvar je že dolgo tega izgubila na resnosti, zadnja iznajdba je za humoristični list, zato ne sme vplivati niti časovno niti vsebinsko na izpolnjevanje dogovorjenih sklepov. Zavihati je treba rokave in pristopiti k uresničevanju dogovorov. Naša narodnostna skupnost nestrpno pričakuje izpolnjevanje obveznosti do nje. Izgubljeno leto morda ne pomeni mnogo za druge dele sporazuma, toda za nas pomeni mnogo, ker smo prav v tem letu večkrat slišali, da ne moremo računati na izboljšave pred ratifikacijo.
Slovenski predstavniki strank in organizacij so se že v Vidmu, novembra meseca, dogovorili za sestanek s predsednikom vlade Andreottijem, na katerem bi se dogovorili o temeljnih postavkah ukrepov v korist naši skupnosti, Vztrajati bomo morali, da do tega srečanja čimprej pride, zato da se končno naše vprašanje premakne z mrtve točke.
BORIS RACE
ČEDALJE VEČJE NEGODOVANJE SOCIALISTIČNE BAZE
CBAXI: SOCIALISTI NE NAMERAVAJO
SPREMENITI SVOJE POLITIČNE UNIJE
\ ......
Predstavniki sekcij in federacij zahtevajo sklicanje vodstva, CK PSI in celo izrednega kongresa stranke - Republikanci svarijo demokristjane, naj po oprostitvi Rumorja ne napenjajo loka za Guia in I anassija
Požar v hotelu Rossija v Moskvi: vsaj 34 mrtvih
Po poluradnih podatkih naj bi bila večina žrtev sovjetski državljani
RIM, 26. — Rumorjev primer je zbudil, kot znano, verižne reakcije v italijanskem političnem svetu. Prvi pretres je prizadel socialiste, kar pa je povzročilo takojšnjo odložitev za te dni napoveda-
nih dvostranskih srečanj. Verjetno je odložitvi botroval razlog, da bi 2. marca moralo biti srečanje socialistov z demokristjani, kar pa bi baza PSI le s težavo px;ebavila. Član socialističnega tajništva En-rieo Manca se sklicuje prav na to dejstvo, ko zahteva, naj PSI »nemudoma podvzame pobudo* za oblikovanje programske večine, ki naj ostane v okvirih «zasilne vlade* in torej izključuje kakršnokoli zavezništvo z demokristjani. Zasilna vlada, ponavlja Manca, se lahko oblikuje samo, če se KD dogovori s celo levico in če se cela levica »organsko angažira v vladi*.
«Kritično moramo oceniti že sprejete sklepe,* nadaljuje Manca, «in v ta namen skličimo takoj vodstvo stranke, po potrebi pa centralni komite.*
Poziv socialističnega voditelja so že sprejeli Lombardijevi pristaši. Sklep je potrdila tudi «stal-na skupščina* delegatov socialističnih sekcij, ki zaseda že 48 ur sedež vodstva stranke v Ulici del
Corso. Še več, predstavniki uporne baze in federacij zahtevajo, naj se nemudoma skliče vsedržavna kadrovska konferenca. V roku desetih dni pa zahtevajo srečanje z uredništvom strankinega glasila «Avanti*, da bo v glasilu dovolj prostora ža negodovanje baze. Nekateri zahtevajo že, naj CK PSI skliče pred pomladjo izredni kongres stranke. Čutijo se namreč prevarani.
Vsem odgovarja tajnik PSI Bet-tino Craxi, katerega so v Bologni sprejeli z ironičnimi vzkliki »Antilope so med nami*. Na sestanku so bili delegati socialistov iz Emilije, katerim so se pridružili še socialisti iz bližnjega Veneta. »Vsem sem poudaril in potrdil, da ne bo nobene spremembe v politični liniji PSI,'kakor tudi nobenega vračanja v preteklost. V tako resnih in hudih trenutkih notranjega strankinega življenja, ko prihajajo na dan tudi huda nesoglasja, moramo delati s čutom odgovornosti in se izogniti verižnim ločevanjem.*
0^e(i slovansko invazijo». N** sporazum res pomeni %i 'u preusmeritev in to v dvoj-\n^0Tflenu- V prui vrsti gre za Poti, kako zagotoviti Trstu %evars,co bodočnost, kar pa bo 'lilij °Io podjetnost, vitalnost pa Vj Ve0anje in več delavcev, je \ ^sprotna rentniški miselno-,ie v teh krogih tako zasi-% J’1 i° širijo okrog sebe z o-\eCa n‘ bilo doslej za Trst nič in s parazitskimi kam-\Sf *, za integralno potrošniško ^ je°k °n°- Druga novost je smer, % “rta izbrana, da se gospodar-Ročnost zagotovi s tesnim s slovenskim in ju-Nito 0?!skini zaledjem, ki je za cSQ|7ar._ ki. ni obremenjen z na-\‘stičnim balastom, edina. Pri-Su številčnejših pripadnikov 4 njiiSa razreda prav tako ogro Ht,,‘ °u® sedanje pozicije. '
je torej, da se ti kro-)(l	ker la rešitev ne ustre-
SSol nHhovim neposrednim in-Sen' niti njihovi nacionalistični ki izvira iz prav takšnih
fc*r nacionalizem je v
Tajnik PSI Bcttino Craxi
• \
...............mil..............
NEZADOVOLJSTVO MED DELAVCI ZARADI ZAOSTROVANJA KRIZE
SINDIKALNA FEDERACIJA ZAHTEVA SESTANEK S PREDSEDNIKOM VLADE
Industrijski delavci se pripravljajo na vsedržavno splošno stavko
RIM, 26. — Medtem ko vlada zavlačuje z rešitvijo nekaterih o-snovnih vprašanj, o katerih že dlje časa teče razprava med socialnimi silami, kot so zdravstvena reforma, odgovor vlade na proteste delavcev proti omejitvi dra-ginjske doklade in sklepanja pogodb v podjetjih, se sindikati pripravljajo ria sestanek, ki ga bodo imeli baje prihodnji teden, če ne bo resnejših političnih zapletlja-jev, s predsednikom vlade Andreottijem. Sindikati so sklenili, da ne bodo več odlašali zahteve po točni določitvi denarja, ki ga bo državna uprava letos dobila z novimi davki, za nove naložbe, da se preprečijo odpusti z dela in u-stvarijo, zlasti na Jugu, nova delovna mesta.
O teh vprašanjih in o pritisku delavcev v tovarnah glede gospodarskih pobud, ki jih mora vlada sprejeti, ne samo proti inflaciji, temveč tudi za večjo zaposlitev, bo sindikalna federacija razpravljala na seji tajništva, ki bo 3. marca. Tajništvo sindikalne federacije bo obravnavalo tudi ‘zahtevo delavcev po vsedržavni splošni stavki v industriji, ki bi znala biti 11. marca, ko je bila že napovedana stavka v industriji v Milanu in Turinu. Za stavko v Industriji ne pritiskajo samo kovinarji. ki se v\ okviru svoje sindikalne stroke bojujejo za ohra-
iiiiiiii m im, ll,l,l,l,l,l,„ll■,,llllll„llgll■»,■,«,,,,,»l,m,,ll,,lllmHn^,l,UI,■■•,,lll,,,,,,,|l,l|,,,mlmll,,,,,, 1,1,11
NA SBI CENTRALNEGA KOMITEJA
RAZKOL STRANKE PDUP
Manjšina sklicala izredni kongres
RIM, 26. — Malo pred polnočjo se je, PDUP razklal na dva dela. Tako se je zaključila burna seja centralnega komiteja stranke, ki je s polovico glasov proti 29) zavrnila stališča »manjšine* okoli Miniatija in Foa-ja (skupina bivšjh psippovcev). Ti so zahtevali sklicanje izrednega kongresa stranke, da bi preverili nastali položaj. Večina, ki jo vodi posl. Magri je to zahtevo zavrnila, čeprav je vedela, da pomeni razkol. Magri lahko sedaj računa na drugačno rešitev vprašanja združitve z zmernim delom AO. V svojem poročilu .je namreč Magri, ki je tajnik PDUP. poudaril potrebo, da se »ustvari opozicija na levi KPI*. vendar »brez iskanja frontalnih spopadov s komunisti in zgodovinsko levico*.
Manjšina okoli Mniatija je takoj po razkolu sklicala «svoj» centralni komite stranke in napovedala sklicanje izrednega kongresa prve dni marca. Tedaj bo
verjetno ustanovljena nova stranka skrajne levice, nastala iz razkola PDUP.
Nova (lanska vlada
KOPENHAGEN, 26. — Po nedavni zmagi na predčasnih parlamentarnih volitvah, je socialdemokratska stranka sestavila novo vlado, ki jo bo vodil dosedanji predsednik Anker Joergens.-Vlada, ki bo še vedno matljšmska. bo imela podporo nekaterih sredinskih strank, ki odobravajo njeno »varčevalno politiko*. V novi vladi bo 18 ministrov. ,
HONOLULU, 26. —, Petsko km zahodno od Honoluluja je preteklo noč ■eksplodirala petrolejska ladja «Ha-waiian Patriot*, ki je pod liberijsko zastavo prevažala 100.000 ton indonezijske nafte proti Havajskim otokom.' Od 39 mož posadke je e-den izgubil življenje.
nitev delovnih mest, zaradi nevarnosti novih odpustov z dela.
Poleg tega so za prihodnji teden napovedane nekatere stavke, kot na primer v Fiatu, kjer, bodo delavci stavkali dve uri zaradi zavlačevanja pogajanj o obnovitvi dopolnilne delovne pogodbe; v petek in soboto bodo stavkali štiri ure gasilci, kar bo omejilo tudi letalski promet zaradi zastoja gasilske službe na letališčih, medtem ko so uslužbenci mestnih in medmestnih javnih in zasebnih p-evozov sklenili stavkati nadaljnjih 10 ur do 24. marca. Manjše stavke bodo priredili tudi 'delavci nekaterih drugih strok, (sl)
Waldheim in Vanče o vlogi OZN
WASHINGTON, 26. — Po včerajšnjem pogovoru s predsednikom Carterjem, se je glavni tajnik OZN Kurt VValdheim danes sestal z državnim tajnikom Ciru-som Vancem.
Waldheim je izjavil, da so združeni narodi, kjub kritikam, ki so bile izrečene proti tej organizaciji v preteklosti, pripravljeni še naprej pozitivno in stvarno delati' za rešitev spopada na Bližnjem vzhodu ter vprašanj Cipra, afriškega juga in vseh ostalih področij, kjer lahko pride do napetosti. Na srečanju je državni tajnik poudaril, da nova Carterjeva uprava mnogo računa na združene narode za rešitev mednarodnih vprašanj.
Vrhovno sodišče bo odločalo o legalizaciji KPŠ
MADRID, 26. — Špansko vrhovno sodišče je danes sporočilo šti rim političnim strankam vzroke zakaj notranje ministrstvo ni o dobrilo njihovih statutov, kar po meni, da jih ni notelo legalizira ti. Pri7.adete stranke so Komuni stična partija Španije, Revolucio narna organizacija dela, Stran ka dela in Karlisfclčna stranka Štiri stranke imajo sedaj. pet dn časa, da pošljejo vrhovnemu so dišču svoje, ugovore, vrhovno so dišče pa ima trideset dni časa, da odobri ali zavrne njihovo legalizacijo.
Župan v Livornu rekviriral dnevnik «11 Telegrafo»
LIVORNO, 26. - .'župan v Livornu. je rekviriral tiskarsko podjetje in dnevnik «11 Telcgralo*.
Do rekvizicije krajevnega dnevnika je prišlo na osnovi dogovora med občino in pokrajinsko upravo ter s pristankom deželne u-prave in strank ustavnega loka, da se omogoči nadaljnje izhajanje domačega časnika. Seje med krajevnimi upravam', na kateri je prišlo do tega sklepa, so se udeležili tudi parlamentarci iz Livorna, sindikati časnikarjev in tiskarjčv, med njimi tudi tajnik čašnkarske zveze Luciani, Ce-schia. Komunistični župan Nan-nipieri je podpisal odredbe o re-kviziciji, potem ko je včeraj pre-tor s sodnim nalogom določil, da mora zadruga, ki je samoupravljala dnevnik «11 Telegrafo*, i-zročiti Fskarske naprave formalnim lastnikom. To bi pomenilo, da bi «11 Telegrafo* prenehal izhajati. Z odredbo občinske uprave, pa bo dnevnik še naprej izhajal, Na sestanku so tudi sklenili, da bo treba sprožiti pobude, da se zagotovi dnevniku redno izhajanje
Na stolpcih »Avanti* mu potrjuje Paolo Vittorelli: «Ne bomo se vrnili k levemu centru. Ne bomo se vrnili h kakršnikoli obliki podrejenega sodelovanja z demokristjani.*
Oglasil se je tudi Mancini, glede katerega so nekateri v strankini bazi ’ mislili, da je navdihnil «oprostitev Rumorja*, da bi v zameno pridobil naklonjenost KD v zvezi s «škandalom ANAS*. Mancini v pismu, ki ga objavlja jutrišnji «Avanti* trdi, da »ni bilo nikakršnega barantanja* ter obtožuje časnikarje levih strank, da sedaj verjamejo v to, česar niso verjeli pred sedmimi leti, ko je škandal izbruhnil. Mancini je namreč vedno trdil, da je primer ponarejenih dražb ustanove ANAS le mahinacija skrajne desnice proti njemu in socialistični stranki.
Tudi v republikanskih vrstah ustvarja «primer Rumor* nekoliko negodovanja. Po polemikah poslednjih dni je vodstvo PRI izdalo tiskovno sporočilo, v katerem «svari» KD, naj «ne skuša rešiti v parlamentu tudi Guia in Tanas-sija*. Če bt se to zgodilo bi bile posledice »zelo hude*.
Tudi socialistični poslanec Cic-chitto zagotavlja članom stranke, da »bodo socialisti trdi do Guia in Tanassija*.	\
Na Trgu del Gesu pa si demokristjani evforično mane jo roke. Ne dajejo izjav. Tajnik Zaccagni-ni je napisal za glasilo strankes »H Popolo* daljši uvodnik o »mladinskem oporekanju*, ni, sg«,4»a v nobenem odstavku dotaknil perečega' vprašanja zadnjih < dni. Le redki demokrščanskfi poslanci v Montecitoriu zaupno izjavljajo, da si od «škandala Lockheed* pričakujejo v kratkem «nov potres*. Bo zajel tudi vlado? Tudi, saj je vse povezano.
CANDIDA CURZI
Samo 375 podpisov: Rumor oproščen
RIM, 26. — Rumor se je dokončno izmazal iz »škandala Lockheed*. Ob uri, ko je zapadel rok za zbiranje podpisov, ki bi parlamentu omogočil, da spravi Rumorja skupaj z Gu.em in Ta-nassijem pred ustavno sodišče, sta se podpisom komunistov, neodvisne levice, demoprolelarcev. radikalcev in misovcev pridružila le dva socialistična parlamentarca: Testa iz Veneta ter Ferrari. Slednji je podpisal akt eno minuto pred zapadlostjo roka. Ko so prešteli podpse so ugotovili, da jih je bilo 375, potrebnih pa bi jih bilo najmanj 477. Manjkala sta torej sto dva podpisa.
Jutri pogajanja za najetje posojila pri MDS
RIM, 26. — V ponedeljek se bodo na zaklednem ministrstvu začela pogajanja med delegacijo italijanske vlade in Mednarodnim denarnim skladom za posojilo 530 milijonov dolarjev Italiji. Italijansko delegacijo bo vodil zakladni minister Stammati in v njej bo tudi guverner narodne banke Baffi. Delegacijo MDS pa bo vodil ravnatelj za Evropo Alan Whittome, ki je nedavno sklenili dogovor z Veliko Britanije za več kot milijardo dolarjev posojila. V Rimu pravijo, da bodo pogajanja za posojilo Italiji težavna, češ da mednarodne denarne oblasti še niso prepričane, da je Italija sprejela zadostne ukrepe za omejitev inflacije. Italijanska vlada daje temu posojilo veliko važnost, saj bo z njim «Banca dTtalia* okrepila valutne rezerve, obenem pa bi bil to »dokaz zaupanja v italijansko gospodarstvo*.
DA HOD« ZAGOVORNIKI LAHKO PREUČILI DOKAZNO GRADIVO
Procesa proti Vallanzasci in Concutelliju odložena

RIM, 26. — Na kazenskem sodišču v Rimu sta se davi začela procesa proti Renatu Vallan-zaschi in Rossanu Cochisu ter Pierluigiju Concutelliju, Mariu Rossiju in Saveriu Sparapaniju. Vsi so obtoženi nedovoljene posesti strelnega orožja. Obe obravnavi sta bili prekinjeni po branju obtožnice, ker je sodni zbor sprejel zahtevo zagovornikov, ki so prosili nekaj dni odložitve za preučitev dokaznega gradiva. Vallanzascbi in Cochisu bodo sodili 5. marca, Concutelliju in njegovim pajdašem pa 9. marca.
Obravnavi sta bili v dvorani porotnega sodišča, ki je varnejša od dvorane kazenskega sodišča. Prisotno je bilo številno občinstvo, še bolj številni pa so bili karabinjerji in policijski a-genti, ki so zastražili dvorano. V obeh primerih je razprava trajala le nekaj minut, vendar je bil proces proti Vallanzaschi brez dvoma bolj slikovit zaradi izzivalnega nastopa milanskega bandita, ki šo ga prinesli v sodno dvorano na nosilih.
Na sliki: Vallanzasca tik pred o-bravnavo. Ko jc zvedel, da je bil cchis v Vitcrbii obsojen na 11 let ječe, je bandit osupnil: »Hudiča, kako udrihajo...* (Telefoto ANSA)
TStbSKVA, 26. — V silovitem požaru, ki je snočl izbruhnil v iu)jvečjetr\ , moskovskem hotelu Rossija, naj bi vsaj 34 ljudi ii-gubilo :V vi jen je, sto pa naj bi jih bilo ranjenih. Obračun žrtev vsekakor ni dokončen. Ve se le, da so mrtvi v večini sovjetski državljani, med tujci pa naj bi pogrešali nekega Bolgara, enega Japonca, enega zahodnega Nemca in nekega Azijca, Uradni podatki o 'strahotni nesreči sb še zelo skopi, kajti’ predstavniki sovjetske oblasti so se omejili le na sprotno obveščanje veleposlaništev o usodi njihovih rojakov, niso pa — kot je že običajna praksa — sporočili ničesar o prizadetih sovjetskih državljanih. Delno je to tudi posledica dejstva, da je ugotavljanje istovetnosti žrtev zelo težavno, ker so trupla zoglenela ih kfef je ogenj »pogoltnil* del seznama gostov
Požar je izbruhnil okrog 21. ure. V severnem krilu ogromnega hotela, ki premore skupaj f o-krog 6.COO ležišč, in se je razširil z bliskovito naglico, tako zaradi vnetljivih preprog in stenske prevleke kot tudi zarad1' dejstva, da so gostje med paničn.m begom iz poslopja razbijali vse šipe in povzročali prepih, da bi v gostem in dušečem dimu lahko vsaj za trenutek zadihali.
Gasilci, ki so nemudoma posegli z vsemi lazpoložljivimi mo?mi in brizgalnami, so šele po štirih urah trdega dela ukrotili ognjene zublje. Reševalno delo je bilo izredno težko. tudi ker so raztegljive lestve segale le do 9. nadstropja hotela, ki ima 22 nadstropij.
Po prvih izsledkih preiskave kaže. da je požar posledica kratkega stika v elektromotorju nekega dvigala. Domnevo naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da so se ognjeni zublji razširili s tako bliskovito naglico in v hipu, zajeli več nadstropij hotela. Dokončni odgovor pa bo morala dati strokovna preiskovalna komisija, ki še je po sporočilu uradne časopisne agencije TASS že sestala in začela z delom.
Hotel Rossija je s svojimi 3.200 sobami največji hotel v Evropi in najbrž celo na svetu. Dograjen je bil 1967. leta. V njem običajno gostujejo delegacije iz tujih držav In Večkrat se prav v tem hotelu sklepajo gosiMdarski sporazumi, ki vplivajo na svetovno gospodarstvo. Še prejšnji teden je ravno v tem ho-' telu gostovala italijanska delegacija. ki jo je vodila minister za delo Tina Anselmi. S tem v zvezi naj omerlimo, da je še snoči gostovalo v hotelu okrog 200 Italijanov. Po sporočilu veleposlaništva je bil le eden od teh lažje ranjen, ko je med begom z rokami prebil nekaj steklenih vrat.
Vsi preživeli so se zelo pohvalno izrazili o sovjetskih rešervalcih, ki so marsikomu rešili življenje, (vt)
Na sliki (telefoto ANSA-UPI) hotel Rossija po požaru.
I
Timorski dne
TRŽAŠKI DNEVNIK
27. februarja
RAZJASNITEV POLITIČNEGA POLOŽAJA V NAŠEM MESTU
Občina in pokrajina spet na delu po rešitvi upravno-politične krize
Razdelitev resorjev v novem občinskem odboru - Giuricinov «odbor desetih» zahteva predčasne upravne volitve in odcep Trsta od dežele
Dohvnčna ratifikacija osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. ki odpirajo našemu me-
stu nove perspektive, je sovpadla z rešitvijo dolgotrajne upravno ■
pol tične krize, ki je že od pre j-šniega poletja paralizirala delo tr-žaške občine in pokrajine. Čeprav sta oba nova odbora. Spaccinijev tribarvni (KD - PSDI PRI) 'na občini in Ghersijev levičarski (KPI . PSI) na pokrajini manjšinska in torej vsaj števlčno šibka ie pa rešitev krizš obeh uprav zelo važno in pozitivno dejstvo predvsem v tem trenutku, ko se je na eni strani treba lotiti ogromnega dela, ki čaka krajevne ustanove v zvezi z izvajanjem vseh določil o-simskih sporazumov, na drugi stra ni pa je treba strniti demokratične »le proti ofenzivi konservativnih in nacionalističnih krosov.
Prav ti krogi sedaj dvigajo glavo ter skušajo čim bolj izkoristiti trenutek, ki ga imajo za ugodnesa. Tako je »odbor desetih» z Giurici-nom na čelu sklenil zahtevati čimprejšnje sklicanje ne samo občinskih volitev (ki bi morale biti jeseni letošnjega leta) ampak tudi pokrajinskih, češ da sedanja sestava obeh svetov ne odraža volje Tržačanov. To absurdno zahevo je »odbor desetih* zabelil — v tiskovnem poročilu, ki so ga seveda poslali samo »Piccolu* — z vrsto psovk na vse politične sile. ki naj bi «nezakonito zasedale deželo, občino in pokrajino*. Poleg tega pa Giuricinovi pristaš; hočejo še nekakšen odcep Trsta od dežele, ki ji očitajo, da ni nikdar branila interesov našega mesta. Tržaški pokrajini naj bi zato zagotovili avtonomijo od dežele ter seveda u-vedbo »ntegralne proste cone*.
Toda vrnimo se h krajevnim u-pravam. Včeraj zjutraj se je prvič sestal novoizvoljeni občinski odbor, ki je pregledal najbolj nujne naloge tega trenutka, tudi v zve-' zi z ratifikacijo osimskih sporazumov. Razdelili so si tudi odbor-nške resorje, tako da je sestava novega odbora naslednja: odbornik za demografsko službo Faraguna, za osebje Vascotto, za javne industrijske storitve Orlando, za decentralizacijo in davkarijo Lonzar, za policijo in redarstvo Bartoli, za šolstvo Bennijeva, za splošne zadeve in socialno skrbstvo Abate, za javna dela Cumbat, za proračun in načrtovanje Fragiacomo., za ekonomat Sai, za zdravstvo Zani-ni, za urbanistiko De Luca, za kulturne ustanove Cesare (ki bo tudi nadomeščal župana v prirrteru odsotnosti) in končno za šport in mladino Lanza.
Resolucija senata tržaške univerze
Ena univerza v naši deželi
Akademski senat tržaške univerze je v petek izglasoval resolucijo, v kateri ugotavlja, da je resno, organsko in sodobno programiranje univerzitetnih struktur v naši deželi možno le, če se preprečijo »duplikati*, ki
povpraševanje po univerzitetni izobrazbi v naši deželni in ki bi predstavljali nepotrebno trošenje sredstev v sedanji gospodarski krizi ter neprimerno izkoriščanje znanstvenih struktur. Zato se akademski senat sklicuje na te sprejete sklepe tako na vsedržavni kot tudi ‘na deželni ravni, da se realizira čim enotnejša in funkcionalnejša ureditev ene same univerze v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter zahteva, da se pristojne oblasti posvetujejo z univerzitetnimi organi, preden sprejmejo kakršenkoli sklep,	,
Avtoprevozniki napovedujejo nove protestne akcije
Dne 24. februarja so se v Mestrah sestali predstavniki avtoprevoznikov-obrtnikov iz Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Tridentinsko - Gornjega Poadižja. Na sestanku se pregledali uspeh skupne protestne akcije, s katero so 12. februarja opozorili pri-
stojne deželne in vsedržavne oblasti na številna nerešena vprašanja kategorije. Sprejeli so tudi sklep o nadaljnjih nastopih v obrambo svojih interesov. Tako so se dogovorili, da bodo zahtevali posebna srečanja -z deželnimi dejavniki, s parlamentarno komisijo za promet, z ministrom za promet m z ministrom za finance.
V UL. DELL’UNIVERSITA’
Jutri predavanje
Bcndetiča o SSG
Univerzitetni gledališki center in katedra za zgodovino gledališča prirejata v ponedeljek. 28. februarja, ob 16. uri predavanje ravnatelja Stalnega slovenskega gledališča dr. Fili-berta Benedetiča o naslednji temi: »Nastanek, razvoj in delo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu ter njegova vloga v kulturni stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji*.
Predavanje bo v dvorani »Ferrero* na fakulteti za književnost in filozofijo, Ulica deinjniversita 7.
KOHOUTOVA «ROULETTE» V TEA^RO STABILE
Drama revolucionarjeve stiske sredi življenjske stvarnosti
Realizacija, .kljub nekaterim lepim prizorom, ni; poglobila psihološke in eksistencialne travme glavnih junakov
Aleksej, revolucionar, anarhist, zaverovan v visoke ideale do blaznosti, pride v bordel. Rad bi se odpočil, polotil trudne ude na mehke blazine. Revolucija je zanj svetinja, ideal onkraj resničnosti. V bordelu sreča Ljubo, prostitutko žensko, ki jo je ostro žigosala vsakdanja in trda resničnost. Med glavnima junakoma zazija brezno, poveže pa ju kot nit droben mostiček ljubezni. Aleksej govori o svojih idealih zaneseno. vzvišeno, pogovarja se z nevidnim bogom, ljuba posluša njegove besede, odpira se ji svetlo obzorje, vendar ne more in ne sme zapustiti bordela - življenja. Alekseju govori o muki resničnega bivanja. Ljubezen junaka združuje, an-titetičen položaj ju oddaljuje. Aleksej je sen, Ljuba resničnost.
V	bordel pridejo visoki policijski funkcionarji. Komisar pove, da iščejo revolucionarja (Alekseja). Aleksej, ki se izdaja za angleškega diplomata, se sporeče s poročnikom. S pištolo zaigrata rusko rouleto, poročnik od igre odstopi. Aleksej se prvič v življenju napije.
V	drugem dejanju se zaneseni revolucionar razkrinka. Ljuba in alkohol zrušita v njem neizprosni svet vere v revolucionarni ideal, človek se otrese lupine, v srcu in
SEJA UPRAVNEGA IN RAZISKOVALNEGA ODBORA
Oblikovanje srednjeročnega načrta delovanja «SLORI»
Splošne teme se v glavnem navezujejo na vprašanja «poosimskega» obdobja - Ponatis ciklostiranega gradiva s simpozija o sociogospodarskih in prostorskih vprašanjih
V petek, 25. februarja, sta se sestala upravni in raziskovalni odbor Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Najprej je bil govor o nedavnem simpoziju o sociogospodarskih in prostorskih vprašanjih Slovencev v Italiji. Njegov uspeh je poleg številnih priznanj potrdilo tudi dejstvo, da je razmnoženo gradivo pošlo že med zasedanjem simpozija in da se popraševanje po njem nadaljuje. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da se nemudoma začne z razmnoževanjem nove izdaje ciklostili-ranega gradiva, hkrati se začne izpeljava sintetičnega prikaza najpomembnejših ugotovitev, ki naj bi v več jezikih služil za informiranje še širše javnosti. ‘Čez dva tedna pa že zapade rok, do katerega naj avtorji predložijo dokončno obliko referatov, kakršni bodo takoj nato šli v tisk. Potrebno bo tudi nadaljevati z razstavami grafičnega gradiva, ki so vzbudile veliko zanimanja.
Diskusija je prešli na večletni program inštituta, oziroma na predloge, ki bodo predloženi na bližnjem občnem zboru in katere je pripravila posebna komisija. Teme so zbrane v tri skupine: splošne, po gbmoč-jih in podrobnejše, dopolnilne.
Splošne teme se v glavnem navezujejo na vprašanja »poosimskega* obdobja: za posamezna območja pride v poštev cela vrsta’predlogov o podrobnejšem obravnavanju raznih
jih hi mogoče opravičiti glede na
DIJAKI HOČEJO BOLJŠO, SODOBNEJŠO ŠOLO
V torek stavka dijakov vseh višjih srednjih šol
Sprevod slovenskih in italijanskih dijakov po mestnih ulicah Solidarnost šolskega sindikata CGIL, ki se pridružuje stavki
Za torek, 1. maica, so predstavniki dijakov slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol napovedali stavko s sprevodom po glavnih mestnih ulicah, ker mislijo, da je to edini način, da res učinkovito obvestimo javnost o svojih problemih. Vzroki, ki so nas privedli dr tega so zelo hudi in že dolgo pestijo vso študirajočo mladino. Veliko let se že govori o tem, da bi kočno prenovili šolo in jo odprli stvarnosti, tako da bi mladi stopali v življenje res pripravljeni. Do sedaj niso storili še ničesar. Pred kratkim je Malfatti napovedal predlog, ki pa še zdaleč ne odgovarja pričakovanjem.
Dijaki zato hočemo v torek s to stavko pokazati tudi tistim, ki se ne zanimajo za naše probleme in ne storijo nič konkretnega, da bi jih rešili, da hočemo res prenoviti šolo, za kar imamo tudi stvarne predloge. Najprej naj bi ustvarili tako šolo, ki bi nam dajala boljšo kulturno in strokovno pripravo, tako da bi intelektualci, ki bi izšli iz naših šol, ne bili drugorazredni državljani brez pravega poklica. Tehnične in strokovne šole naj bi imele stalen stik z delavskim svetom, tako da bi dijakom ne bilo težko se vključiti v delavsko problematiko in v delo sploh. Vendar so tudi nekateri problemi, ki jih lahko rešimo brez reforme in je zato potrebna samo dobra volja.
Naše šole sploh nimajo primernih prostorov za pouk.' Povsod je pomanjkanje učilnic. Slovenski dijaki se pridružujemo stavki tudi zato, da bi še enkrat predočili oblastem našo zahtevo po večji avtonomiji slovenske šole in da bi dosegli tudi vse tiste šolske ustanove, ki sedaj manjkajo. Pri tem mislimo predvsem na tehnične zavode. Pri tem mislimo tudi, da je šolska reforma dobra priložnost, da vključi-
mo našo manjšinsko problematiko v, vsedržavno problematiko.
Pri tej stavki so nam obljubili svojo podporo tudi delavci. S tem člankom se tudi obračamo na vso javnost, da bi nas podprla.
šolski sindikat CGIL jt izrazil solidarnost s stavkajočimi ter pozval profesdrje univerze in višjih srednjih šol, da pristopijo k manifestaciji in se v torek vzdržijo vsakršne didaktične in raziskovalne dejavnosti.
OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE SOLE
V četrtek, 10. marca, z začetkom ob 9. uri bo v Kulturnem domu v Trstu občni zbor Sindikata slovenske šole. Na dnevnem redu bo izvolitev delovnega predsedstva, poročila tajnika, načelnikov odsekov ter nadzornega odbora. Sledila bo razrešni-ca odboru in nato volitve, sklepi in razno.	/
problematik v Kanalski dolini, v Benečiji, na Goriškem in ng Tržaškem. Nakazane naloge zajemajo sodelovanje na najavljenih konferencah, nadaljevanje že zastavljenih del, pogosto pa tudi odpiranje povsem novih «front» raziskovalnega dela med Slovenci v Italiji. Značilnosti tega programa so, da se predvideva temeljitejše proučevanje Kanalske doline, da se v Benečiji loti problematike izseljenstva pri koreninah in sicer pri tržišču delovne sile na območju, na Goriškem in na Tržaškem pa, da se raziskovalno delo še bolj približa realnosti Slovencev, ki živijo v mestih, oziroma v samih središčih mest ter da se poglobi raziskava o širših posledicah razlaščanja. Za vsa opredeljena območja pa je pomembno, da se nadaljuje sistematično obravnavanje posameznih občin, kar nakazuje perspektivo,* da bomo v doglednem času lahko zaključili pisani mozaik podrobnih prikazov osnovnih upravnih enot, kjer živi naša narodna skupnost.
Poleg teh prostorsko opredeljenih, bi moral program vključevati vrsto bolj specifično tehničnih tem: razvoj dokumentacije, utrditev odnosov drugimi sorodnimi -ustanovami,
program specializacije kadrov, pri čemer bo treba posvečati posebno skrb usklajevanju celotnega dela, zlasti, ker za SLORI postaja že značilno, da svoje delo izvaja interdisciplinarno.
V nadaljnjem je bil še govor o pripravah na bližnji občin zbor inštituta,	b° tokrat označeval že
mejo treh let delovanja in na katerem bodo tudi volitve v nove organe.
Seja se je zaključila s poročilom o nekaterih nedavnih obiskih in u-deležbah članov inštituta na raznih prireditvah ter z dogovori v zvezi s predstavništvom, ki bo zastopalo inštitut na bližnjem občnem zboru SKGZ. (p.s.)
• Jutri, 28. februarja, se bo ob 20.30 sestala v Ul. Colautti 6 rajonska kon-zulta za Sv. Vid - Staro mesto.
V palači Costanzi In Rossettiju
Razstava «Češkoslovaški sodobni stenografa
Ob uprizoritve Kohoutove drame «Roulette* je. Teatro stabile del Friuli-Venezia Giutia priredil t> razstavni dvorani palače Costanzi razstavo z naslovom, češkoslovaški sodobni scenografi». Na stenah in panojih dvorane so razobešene skice in črteži scen več desetin odrskih del najrazličnejših avtorjev, čeških in slovaških, pa tudi dela starih, klasičnih mojstrov vštevši samega Shakespeara, pa tudi najnovejših povsem sodobnih mojstrov odrske besede. Zastopani so scenografi starejše generacije, ki so se uveljavljali že pred vojno pa tudi najmlajši z najnovejšimi deli.
MEDNARODNI DAN ŽENA
Kot prejšnja leta orgSnizira Združenje Union tudi letos, in sicer v nedeljo, 6. marca, IZLET V RAVASCLETTO S SLAVJEM v počastitev'MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA, ki je 8. marca.
S to pobudo, ki naj nudi udeležencem razvedrilo, želimo prispevati k temu mednarodnemu prazniku, ki ni pomemben samo za žene, .temveč za vse demokratično delavsko gibanje.
Za to priložnost smo povabili zastopnico UDI (Zveze italijanskih žensk), ki bo v italijanščini in v slovenščini pozdravila vse udeležence našega izleta. Kot je že naša stara tradicija, bodo žene dobile vejico mimoze.
Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu v UL' Val-dirivo 30/11. nadstr. (vsak dan, razen v sredo, od 17.30 do 19.30, v soboto od 11. do 12.30 ah pa vsako sredo na rajonskem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 18.30 do 19.30).
Sinočnjega odprtja razstave se je udeležilo veliko ljudi, vodstvo tržaškega stalnega gledališča in gledališki ansambel, ki je angažiran pri uprizoritvi Kohoutovega dela v Trstu. Ob 19. uri pa so v veži gledališča Rossetti odprli manjšo razstavo pod istim naslovom.
Ob uprizoritvi Kohoutovega dela in ob razstavi je Teatre Stabile izdal tudi bogat katalog, bolje rečeno gledališki list z nekaterimi reprodukcijami scen, s Kohoutovim življenjepisom, s tekstom dokumenta cCharta 77», s prevodom Kohoutove *Roulette» ter -s kratkimi biografijami in karakteristikami vseh scenografov, ki so zastopani na razstavi.
• Kardiološki center tržaške bolnišnice so preselili v poslopje šole za poklicne bolničarke »G. Ascoli* v Ul. Stuparich 1, 5. nadstropje.
Avto podrl pešca
Slaba vidljivost je bržkone botrovala nesreči, ki se je dogodila sinoči nekaj pred 20. uro v bližini pokopališča pri Korošcih in katere žrtev je bil 47-letni trgovec Bruno Braini, doma od 'Korošcev 26. Skupaj z ženo je hodil ob robu ceste, ko ga je zbil avtomobil »capri* milanske registracije, katerega voznik, 50-letni Miljčan Luciano Scolz, očitno ni pravočasno opazil pešca. Zaradi močnih udarcev v glavo in ran ria obrazu se bo moral Braini en mesec zdraviti na nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice.
PD VESNA
prireja ob priliki slovenskega kulturnega praznika danes, 27. t.m., ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu
II. SREČANJE S SLOVENSKIMI USTVARJALCI
Na sporedu je srečanje s skladateljem Aleksandrom Vodopivcem, likovnikom Lojzetom Spacalom in pesnikom Markom Kravosom.
Nastopajo člani SSG. moški in dekliški pevski zbor Vesna in domači recitatorji.
Režija: SOČA KOŠUTA-HAFNER Vljudno vabljeni!
Koordinacijski odbor prosvetnih društev občine Dolina
priredi 6. marca ob 17. uri v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu
KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE
- v počastitev mednarodnega dneva žena
Solistka:
IRENA GRAFENAUER, flavta Dirigent: OSKAR KJUDER Govor: NERINA ŠVAB
Vabljeni
Skl klub Union
DRUŠTVENO
SMUČARSKO TEKMOVANJE V RAVASCLETTU 6. 3. 1977
Vpisnina 1500 lir. Brezplačna udeležba za vse tečajnike sezone 1976/77. Popoldne nagrajevanje in slavje na čast mednarodnega dneva žena.
Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr., tel. 64-459 vsak delavnik razen v sredo in soboto.
razumu se razklenejo globoke razpoke dvoma o smislu bivanja. Iz idealne zanesenosti trešči Aleksej v kotlino dvoma in obupa. Orgija s prostitutkami je ples človeške šibkosti. Sanjač pada, medtem ko Ljuba srka vase njegove ideale, vendar na drugačen način. Vero v boljši svet utrdi z grenkimi izkušnjami življenja. Ideal v Ljubi ni več o-nostranski sen intelektualca. Prostitutka zmore v bordelu prižgati luč ko, ki sije v svet prihodnosti. Pride ztiova policija in ujame revolucionarja Alekseja. Junak je zlomljen, hočejo ga odvesti, da bi ga obesili. Tedaj poseže Ljuba in ,Alekseja u-bije. Njen strel 'e evtanazija; noče, da bi ljubljena oseba in idealni junak bingljal na vešalah kot izničena vera in moč. Prostitutka noče popolnega junakovega poloma, vsaj noče, da bi ta polom javno razglasili.
Vsebina arame iRoulette» je -torej kompleksna, češki dramaturg Kohout razmišlja o važnih aspektih človeškega življenja, družbe in sveta. Realizacija dela je v predstavi marsikaj pokvarila, že sama ube seditev ni vedno dovolj močna. Režiser Roberto Guicciardini je večkrat š hrupno impostacijo preglasil notranje travme obeh junakov. Na odru je veliko gibanja, glasnega govorjenja, kričanja, manjka pa »onoj* tišine, ki bi poudaril intenzivna doživljanja obeh junakov. Gledalci se vedno nieo koncentrirali v psihologijo obeh junakov, razni manj pomembni zapleti in razpleti so preglasili njune psihološke in eksistencialne travme.
Lorenza Guerrieri je z naravno mimiko ustvarila nekaj intenzivnih trenutkov, potem pa. je lik Ljube preostro karakterizirala, pristnost se je umaknila nekolilco ponarejeni recitaciji. Podobno velja za Paola Graziosija. Včasih je podal zanimivega Alekseja, potem pa se je oprijel malce stereotivne podobe zanesenega revolucionarja. V trenutkih, ko se revolucionar ustraši ljubezni, ker je, to sinonim "resničnosti, Grft-ziosi ne bi smel zaigrati neizkušenega mladeniča, ki ga terorizira seksualnost. Poteza malce zbanali-zira Aleksejev strah, on se ne boji telesnega dotika z žensko, boji se trčenja z resničnostjo sveta.
Ostali igralci so zaigrali na profesionalni ravni, brez bistvenih vzponov. Scena (Lorenza Ghiglio) je bila dovolj funkcionalna in je u-stvarila mračen in dekadenten prostor,
A. M.
Kulturno združenje Most vabi na
VEČER
Z BIAGIOM MARINOM
ki bo v sredo, 2. marca, ob 20.15 v mali dvorani Kulturnega doma Beseda o pojavu in pomenu B. Marina, recitacije, razgovor s pesnikom.
Kino
Movie Club 77. Jutri v Domu študenta A (Ul. F. Severo 158) 16.00 Camerinijev «Due lettere anonime*. Igra Clara Calamai.
Ariston 15.30 »Un uomo da marcia-piede*. Dustin Hoffman. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
La Cappella Underground Danes in jutri zaprto. V torek: 19.00-^21.30 »Tobor*. Režija Lee Sholem. Znanstvenofantastični film.
Mignem 15.00 »La scarpetta e la rosa*. Barvni film.
Nazionale 15.30 »Dersu Uzzala*. Bar vni film.
Grattacielo 15.00 «L’Agnese va a mo-rire*. Barvni film. Stefano Sattaflo-res, Eleonora Giorgi. Ninbtto Davoli
Fcnice 10.00—11.30 (matineja) «L’isola del tesoro*. Barvni film.
Fenice 15.30 »La battaglia di Mid-way». Barvni film. Charlton He-ston, Henry Fonda in še mnogo drugih znanih igralcev.
Excelsior 10.00—11.30 (matineja) »Ad-dio gattaccio crudele*. Tom in Jer-ry. Barvna risanka.
Excelsiof 16.00 »Tentacoli*. Barvni film. John Huston, Shelley Winters, Henry Fonda, Delia Boccardo.
Eden 15.00 »Emanuelle 1’antivergine*. Sylvia Kristel. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. s
Ritz 15.30 «Cassandra Crossing*. Sophia Loren, Ava Gardner, Ingrid Tulin, Burt Lancaster. Barvni film.
Aurora 15.30 «Quelle Strane occasio-ni». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Capitol 15.00 »JI oorsaro nero*. Ka-bir Bedi in Carole Andrč.
Cristallo 15.30 »Buffalo Bill*. Igra Paul Newman. Barvni film.
Moderno 15.30 «2002: La seconda O-dissea*. Barvni znanstvenofantastični film.
Filodrammatico 15.30 «Mondo pomo di notte*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 »D mio nome š nessuno*. Terence Hill, Henry Fonda. Barvni film.
Impero 14.00 «Barry Lyndon». Barvni film za vse.
Vittorlo Veneto 15.00 «11 trucido e lo sbirro*. Nicoletta Machiavelli in Thomas Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Radio 14.30 »Lo chiamavano Pollici-no*. Barvni film za otroke.
Abbazia 15.00 «11 figlio di Spartacus*. Steve Reeves. Barvni zgodovinski film.
Astra 15.30 »Complotto di famiglia*. Barbara Harris, Bruce Dem. Barvni riitchkochov film.
Volta (Milje) 15.00 »Altrimenti ci ar-rabbiamo*. Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Gledališča
AVDITORIJ
Danes ob 16. uri bo na sporedu recital ftaffaelle De Vita «11 riso bian-co dello scemo* s podnaslovom »Caf-fe concerto 1887-1919». De Vito bo s kitaro spremljal Gancarlo Mellaro. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Veljavni so tudi odrezki za Avditorij.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri «Roulette» Pavla Kohouta. Režija Roberto Guicciardini. Red prva nedelja. IV. predstava v abonmaju. Rezervacije za prvih šest predstav pri osrednji blagajni pasaže Protti 2.
VERDI
V četrtek bo ob 20. uri premiera Puccinijeve opere «Dekle z Zahoda*, j V glavnih vlogah Radmila Bakočevie, Giangiacomo Guelfi in Gianfranco Cecchele.
V soboto ob 11.30 bo v gledališču Verdi izreden simfonični koncert za šole. Dirigiral bo Gianfranco Mašini. Vabila so na razpolago v tiskovnem uradu gledališča Verdi.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
ANONIMO VENEZ1ANO
BENEČANKA
(La Venexiana)
Prvič v slovenščini Prevod Ciril Kosmač
Scena	Demetrij CeJ
Glasba , , Ivan Mignozzi Kostumi	Marija Vidau
Režija MARIO URŠIČ
Danes, 27. februarja, ob 16. uri - abonma red G — okoliški.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
THORNTON WILDER
ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI
(The Skin of our Teeth) igra v treh dejanjih Prvič v slovenščini
Prevod
Scena
Kostumi
Glasba
Režija
France Jamnik Klavdij Palčič Marija Vidau Pavle Merku FRANCE JAMNIK
V	petek, 4 marca, ob 20.30 — abonma red A — premierski.
V	soboto, 5. marca, ob 20.30 — abonma red B — prva sobota po premieri.
V	nedeljo, 6. marca, ob 16. \ uri — abonma red C — prva nedelja pri premieri.
V	sredo, 9. marca, ob 20.30 — abonma red D —mladinski v sredo.
SLOVENSKI
KLUB
priredi
v torek, 1. marca, ob 20.30
predavanje
lektorja za makedonski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani
DRAGIJA ŠTEFANIJE
MAKEDONCI IN NJIHOVI SOSEDJE
Vabljeni!
Šolske vesti
V počastitev slovenskega kulturnega praznika na enotni srednji šoli »Fran Levstik* na Proseku bo v šolskih prostorih jutri, 28. t.m., ob 17.30 produkcija gledališkega krožka s sodelovanjem proseških gojencev Glasbene matice. Vabljeni starši in prijatelji mladine.
Razna obvestila
V	torek, 29, t.m., ob 15. uri bo na filozofski fakulteti tržaške univerze predavala Živa Gruden na temo: »Interference iz italijanščine v slovenščini*.
V	nedeljo, 6. marca, ob 17. uri prireja Finžgarjev dom na Opčinah slavnostno akademijo ob 10. obletnici svojega delovanja. Vabljeni.
Hudo prizadeti družini Brišček ob smrti dragega Edkota izražajo globoko sožalje vsi vaščani s Konko-ncla, posebno pa še njegovi mladi prijatelji.
EDIJU BRIŠČKU V SPOMIN
Sošolce, prijatelje in profesorski zbor je pretresla smrt Edija Briščka, ki se je moral v cvetu mladosti posloviti od življenja.
Med nami je nastala globoka praznina. Tebe, Edi, ni več, vendar bo. Tvoj spomin ostal za vedno v naših srcih.
Žalostnim staršem stiskamo roko in jim stojimo v tej nesreči ob strani. Dijaki, profesorski zbor in združenje staršev srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah.
Ob 10-letnici smrti
Viktorja Škerlavaja
se ga spominjajo žena Rafaela in sorodniki.
Opčine, 27. februarja 1977
Dolga in mučna bolezen je iztrgala iz naše srede komaj 13-letnega
EDKA BRIŠČKA
Pogreb bo v torek, 1. marca, ob 12.30 iz otroške bolnišnice »Burlo Garofolo* naravnost v opensko cerkev.
Užaloščeni starši, brat in sorodniki Konkonel, 27. februarja 1977
Žalovanju se pridružujejo družine Unussich, Plesničar in Antonaz.
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona
KATARINA GABROVEC vd. PIRIH
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 28. t. m., ob 14.30 iz bolni!
niče v Tržiču v Sesljan štev. 32.
Žalujoči: hčeri Ema in Fani, sin M*r’ jo, zet Gigi. snaha Cvetka, vnuki W drugo sorodstvo
Sesljan, 27. februarja 1977
Za vedno nas je zapustil naš dragi
J0AHIN MARC
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 28. t.m., ob 12.30 iz TOP' vašnice glavne bolnišnice naravnost v bazoviško cerkev.
Žalujoči: žena Anamarija, hči Dragica * možem Slavkom in vsi sorodniki
Bazovica, 27. februarja 1977
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočus*''8' vab z nami in počastili spomin našega dragega
ANTONA FERLUGE
Svojci
Padriče, Ferlugi, 27. februarja 1977
ZAHVALA	v
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način s^u stvovab z nami in počastili spomin naše drage
IVANKE KRIŽMANČIČ por. GRGIČ
Posebna zahvala gospodu župniku Živicu in dr. Martelancu ** dolgoletno zdravljenje.
Družine Grgič
Trst, Bazovica, Padriče, 27. februarja 1977
ZAHVALA
Vsem, ki so na katerikoli način počastih spomin naše4®, dragega
IVANA UKMARJA
se najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala godbi na pihala, cerkvenemu pevskemu zbcflj;
domačemu župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spren na zadnji poti.
Žena, sin, hčeri in brat z družil*®11 ter drugo sorodstvo
Prosek, Celje, Ljubljana,-' 27. februarja 1977
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
IVANA OBADA
1
se najiskreneje zahvaljujemo prijateljem, vaščanom, domačemu niku, cerkvenemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ^ terikoli način nam pomagali in nam bili ob strani v teh trenut
Starši in sestre z družinami ter <* sorodniki
Gabrovec, Trst, Pori. Elizabeth, 27. februarja 1977
Danes poteka eno leto, odkar nas je zapustil naš l0u'
ibli«®*
MILAN TAVČAR
Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Danila in hčerka z družino.
Trst, 27. februarja 1977
Ob 1. obletnici nenadne smrt*
na^
ga nepozabnega tovariša telja
to
SEVERINA DEVETAKA
se ga neutolažljivo spominjajo P1^ teljice in prijatelji s Tržaškega
]
N
II
!
‘ ki
t
t;
b:
ol
tr
i fc s-
A
'ti
n
i'»
o
" s It
I r
NA PREDLOG ODBORNIKOV ZA NAČRTOVANJE IN JAVNA DELA
Potrjene deželne urbanistične norme
«Enotno besedilo* predvideva urbanistične kompren-zorije, vmesne upravne organe med občinami in deželo
j predlog odbornikov za načrto-I anje in proračun Maura ter za jav-a dela Rigutta je deželni odbor te J11 odobril zakonski osnutek z na-°voni «Enotno besedilo deželnih ... oanističnih norm*, na podlagi ka-?'ega bo v Furlaniji - Julijski kra-*tat ^Ožen prehod k uresničevanju i^o imenovanih «komprenzorijev» v |>*v*ru deželnega urbanističnega na-rfa. «Enotno besedilo* obsega de-|5?lna zakona št. 23 iz leta 1968 in i30 iz leta 197ž, ki pa sta teme-| j0 Predelana in popravljena v skla-I a 2 nameni, ki jih deželna uprava ‘asleduje s prehodom na organiza-
*	Urbanističnih komprenzorijev.
L »enotnem besedilu* bodo bodoči
Pianistični komprenzcvriji novi u-Fvni organi, s točno določenimi na-8ami jn pristojnostmi, ki, bodo t ^odstavljali nekakšna vmesna u-) c,avna telesa med občinami in de-P°' Posamezne občine bodo ohra-E*e Svoje upravne in urbanistične Pristojnosti, komprenzoriji pa bodo JT^cIi naloge, ki so skupne več ■ c>nam in ki jih posamezne občine ? morejo reševati same. V ta na-jffh se bodo občine v okviru posa-■ “^nih komprenzorijev združile v : danistične konzorcije. «Enotno be-j ’lo» obsega zato tudi norme, ki
*	nanašajo na razdelitev deželnega *tolja v nove upravne enote (kom-J^Užorije), na ustanavljanje urbani-
na odnose med
stavke pa znašajo 136 milijonov lir. Svoje izvajanje je župan zaključil z ugotovitvijo, da je proračun realen ter predvideva že vpeljane socialne posege na področju šolstva in zdravstva. Od javnih del naj omenimo izgradnjo sla čilnice, izboljšanje razsvetljave, popravilo cest in vrtca.
Načelnik svetovalske manjšine je izjavil, da so po njegovem mnenju nekateri predvideni stroški previsoki, kar terja najetje vse višjega posojila, zato je v svoji glasovalni izjavi najavil, da se bo njegova skupina vzdržala glasovanja. Tako so občinski proračun sprejeli z glasovi svetovalske večine
— bs —
Obvestilo KZ kmetovalcem
j^uih konzorcijev,
“®d«čimi konzorciji in gorskimi skup-““strni ter na pristojnosti in naloge 0vih organov.
1 _____
a Pobudo sindikatov Cgil, Cisl, Uil
V ponedeljek skupščina policijskih uslužbencev
^Pokrajinska sindikalna zveza CG Jr" CISL - UIL prireja v sodelova-
'■Ju s koordinacijskim odborom sil
-ravni
vnega reda skupščino vseh usluž-
f ,	mli/iiielrili cil ir tirrfačlri nrt-
krajini.
c
Lanska pomladansko - poletna suša je nedvomno prizadela domačemu kmetijstvu veliko škodo. Ministrstvo za kmetijstvo je zato izdalo poseben dekret, s katerim priznava tudi za tržaško pokrajino izredno stanje zaradi vremenskih neprilik. Na podlagi tega dekreta in v skladu s členom 7 zakona št. 364 z dne 25. 5. 1970, lahko vsi kmetovalci vložijo prošnjo na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu za petletno posojilo po nizki obrestni meri (4,5 odst.). Posojilo ju sorazmerno z obdelano površino in škodo, ki
jo je posameznik utrpel. Rok za predložitev prošenj zapade 17. 3. 1977. Za vsa nadaljnja pojasnila in za izpolnjevanje prošenj se prizadeti lahko zglasijo v uradih Kmečke zveze —’ Ul. Cicerone 8/b s točnimi podatki posameznih obdelanih površin. (V poštev pridejo tudi jusarska zemljišča in zemljišča v najemu.)
Tajništvo Kmečke zveze
Jutri na ljubljanski TV «Stara garda»
Jutri ob 20. uri bo na programu ljubljanske televizije drama Alda Nicolaja «Stara garda*, ki jo naše občinstvo dobro pozna, saj je doživela lep uspeh povsod, kjer se je Stalno slovensko gledališče iz Trsta z njo predstavilo. Delo so preteklo jesen posneli v Ljubljani in sicer v naravnem okolju, v nekem predmestnem parku med bloki ter si ga bodo lahko gledalci ogledali v barvah. V njem nastopajo Mira Sardoč, Silvij Kobal in Jožko Lukeš.
V PRIREDBI NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJI/NICE
Prof. Nace Šumi o arhitekturi
16.	in 17. stol. na Slovenskem
Prihodnjo sredo 2. marca 1977 ob 18.30 bo v tržaškem Kulturnem domu tretje predavanje ciklusa letošnjih predavanj RAZVOJ SLOVENSKE ARHITEKTURE. Predaval bo univ. prof. dr. Nace Šumi o Arhitekturi 16. in 17. stoletja na Slovenskem.
Prof. dr. Nace Šumi predava na ljubljanski univerzi zgodovino umetnosti Slovenije in Jugoslavije in je pred sedemnajstimi leti doktoriral s tezo »Ljubljanska baročna arhitektura*. Pred desetimi leti pa je prejel nagrado fonda «Boris Kidrič* za delo o arhitekturi 16. in
17.	stoletja na Slovenskem.
Temu predavanju bodo sledila še tri predavanja letošnjega cikla, in sicer:
v sredo 16. marca bo predaval dr. Ivan Sedej o LJUDSKEM STAVBARSTVU
v sredo 6. aprila pa bo predaval zopet prof. dr. Nace Šumi o ARHITEKTURI 18. IN ZAČETEK 19. STOLETJA
v sredo 20. aprila pa bo predaval prof. Stane Bernik o SODOBNI ARHITEKTURI IN OBLIKOVANJU.
V Narodni in študijski knjižnici so nam povedali, da bo poleg omenjenih predavanj še dodatno predavanje in sicer:
univ. prof. dr. Marko Pozzetto:
•FABIANI IN PLEČNIK — ARHITEKTA EVROPSKEGA NIVOJA*.
Predavanje bo v petek, 29. aprila 1977 ob 18. uri vedno v Mali dvorani Kulturnega doma.
Vstop prost. Vabljeni zlasti dijaki.
Darovi in prispevki
policijskih sil v tržaški po l-juh. Srečanje bo jutri, 28. fe-ob 20. uri v prostorih De-»Vske zbornice UIL na Trgu pape-^ Janeza XXIII.
skupščini bodo osvetlili vse-J10 in sklepe nedavnega vsedržavna srečanja, ki je potrdilo urad-Pfiznatije sindikata policijskih u-' ažbencev, organsko vključenega v trpkem sindikalnem gibanju itali-Ja9skih delovnih ljudi.
Repentabrski svet odobril proračun
seznanitvi svetovalcev, da je J^na dolžna kriti večji strošek 7 j, ‘'Jonov lir za popravilo osnovno-SerfS .a PosiPPJa. s0 petkovo za-* svafnie repentabrskega občinskega l( k eta v celoti posvetili občinskemu p^ačunu za leto 1977. Župan dr. I Colja je v svojem okvirnem j |j Se8u najprej nazorno orisal tež-f'nančno stanje, visoke obrest-^ htere za bančna posojila in «za-|'1jj,':n'tev». možnosti nastavitve no-! Orji ušlitžbencfev, kar izkrivlja in , °čilno pogojuje vsebino občin-|JeSa proračuna. Redni dohodki la5.aiaj° čedalje nižji, zaradi' raz-| »j itv.fc zemljišč pri Fernetičih ob-I ta!? n' vnov^i'a davka INV1M. za-: l"1 česar bo treba letos najeti | „ r. 85.760.000 lir posojila za ize-hj aer>je proračuna. Med predvide-J1'* stroški zasledimo 168 milijo-. iQv za tekoče izdatke in 55 mili-| n°v lir za investicije, krožne po-
SPD (Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu
priredi
v soboto, 5. marca, ob 20.30 v društveni dvorani. Ulica Montecchi 6
PREŠERNOV VEČER
Gostovanje Beneškega gledališča z dramo I. Predana
Emigrant
Sodelujejo tudi pesnik Mario Čuk in člani SAG.
Izkupiček je1 namenjen žrtvam potresa v Beneški Sloveniji.
Vabljeni!
V torek, 1.3., ob 21.55 (pn filmu) koprska televizija posredovala '“rin jo o nacističnem zločincu Priischkeju, ki je v času druge Syetovnc vojne pomoril na Jcse-nic»h in na Gorenjskem veliko ai,hfašističnih borcev in nedolžnih Oddajo je za agencijo Alpe '8ria pripravil Sergij Premru.
Matej Rolič je dobil bratca IGORJA
'Njemu, srečnima ' staršema Sonji in Karlu čestita, Igorju pa izreka dobrodošlico
KASTA.
Hermanu Antoniču je žena Nadja rodila krepkega sina IGORJA
Zbor «Fantje izpod Grmade» iskreno čestita
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
Albin Orel praznuje 70 let
škem zboru «Kolo*. dokler ni bilo ukinjeno. Včlanjen je bil v društvo «Ovada», kjer je vladalo pravilo, da mora vsak član, ki med pogovorom izreče tujo besedo ali kletev, plačati globo. Bil je med ustanovitelji kolesarskega kluba «Adri-ja» in v vseh teh društvih je bil tudi odbornik in res predan na prednemu življenju v Trstu.
Toda izmed vseh teh kulturnih dejavnosti, je bila Orlu najbolj pri srcu ona na pevskem področju, saj — kot že rečeno — je tefny posvetil skoro vse svoje življenje. Tudi v času po usodnem letu 1927, ko so morali naši pevski zbori utihniti, ter se je petje skrivaj nadaljevalo, je Orel, kot mnogi drugi, spet pristopil k cerkvenemu zboru pri Sv. Jakobu, ker tam se je pod okriljem cerkvenega petja gojila tudi naša lepa narodna pesem. Ker je bilo delovanje tega odličnega zbora že večkrat opisano, ne bomo tukaj ponavljali in naštevali zaslug, ki so jih Šentjakob-čani pridobili s svojim petjem v takratnih hudih časih — in kjer je bil seveda — Orel vedno navzoč. Naj še omenimo, da je' nekaj let pel tudi v srbski pravoslavni cerkvi.
‘ Pa je prihrumela vojna z vso, svojo grozoto in borbo z nacifaiis-tičnimi nasprotniki in v to borbo je vstopil tudi Orel; bil je aretiran i. 1944 in odpeljan v Buchenvvald. Toda niti v tem strahovitem kraju smrti ni njegova pevska strast mirovala: nekateri sotrpini so se družili, ter ob prilikah zapeli lepo, o-tožno slovensko pesem.
Ko se je po končani vojni srečno vrnil domov, je takoj pristopil v novoustanovljeno šentjakobsko prosvetno društvo (Ivan Cankar* in v pevski zbor, ter zopet tam prepeval, dokler je zbor obstajal. Njegov lep glas in občuteno izvajanje nekaterih «a solo* je želo splošno priznanje, kar se je posebno izkazalo v znani makedonski narodni »Bolen mi leži*, ko je zbor »Cankar* 1. 1948 gostoval v Beogradu, Skopju, Nišu in Novem Sadu, kjer je omenjena pesem z Orlovim petjem naravnost navdušila poslušalce. Ko pa je nekoč «Cankar» zašel za nekaj časa v krizo, je Orel pristopil v tedaj zelo znani «Komorni zbor* in tam sodeloval, ker pač ni mogel brez petja. In niti pozneje, ko so vsi mestni prosvetni zbori utihnili, ni ostal križem rok. Ko so pred leti ustanovili (Tržaški partizanski pevski zbor*, se je Orel z mladinskim zanosom pridružil tej pojoči skupini, in tam sedaj poje in nastopa kljub svojim sedemdesetim letom, za kar mu
...    ....................„„„............mili..................mm.n.....i .mmmmimmmmm.m mi.......................*....■••'■■'■■'»■•m..............■o1’1""  
Je znano, da Slovenci' radi pojemo, in med temi pojočimi Slovenci pa so nekateri, ki se še posebno radi posvečajo tej lepi, prastari narodni umetnosti. Med te, pripada naš znani tržaški rojak — Šent-jakobčan Albin Orel. Verjetno je med nami res le bolj malo tako vnetih in vztrajnih pevcev kot je on, s'aj je začel svojo pevsko (kariero* še niti dvanajstleten deček v cerkvi pri Sv. Jakobu, torej pred 58 leti. Bilo je takoj po končani prvi svetovni vojni, ko ga je nekega dne povabil - tamkajšnji znani slovenski duhovnik Ivan Omerza, ki je opazil Albinovo nagnjenje do petja in njegov lep glas, v zakristijo na pevsko vajo — in od tedaj ni petja več zapustil! Kmalu zatem se je vpisal v mladinsko društvo (Prosveta* in kot sedemnajstletni mladenič pa že v pevski zbor «Ilirija», kjer je vneto sodeloval do razpusta 1. 1927. Nekaj časa je pel tudi v mo-
OD TORKA, 1. MARCA TRADICIONALNI
KNJIŽNI TEDEN
Z VELIKIMI POPUSTI
DO SOBOTE, 5. MARCA
NE ZAMUDITE
hiaika ktnj/tgahMi
Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487
KNJIGE
PLOŠČE
FOLKLORNI
IZDELKI
gre res veliko priznanje. In mi želimo, da bi ne bil niti Partizanski zbor zadnji, v katerem poje.
Albin Orel se je rodil v Trstu, pri Sv. Jakobu, 1. marca 1907. Po končani Ciril - Metodovi šoli, je o biskoval 2 leti večerni tečaj (Istitu-to serale riunito* v Ul. Battisti, kjer poučevali znani slovenski profesorji Kleinmayer, Sulc, Štubel, Kosovel in drugi. Po končanem tečaju se je zaposlil najprej v manutak-turni trgovini, nato v odvetniški pisarni in v banki. Leta 1927 je odslužil 6 mesecev vojaščine kot prvi sin matere vdove, kjer so ga zaznamovali kot «elemento pcricoloso per lo Slato*, Pozneje je bil zapisan kot (Slavo austriacante* in (filojugoslavo*, ter ga leta 1942 konfinirali za nekaj časa v Abru-ce. Leta 1944 pa spet aretiran in odpeljan, kot že omenjeno, v Buchenvvald. To je kratek opis živ ljenjske poti in kulturnega delovanja preprostega in zavednega tržaškega Slovenca — Albina Orla — ki je okusil, zlasti med obema vojnama — trdo pest, lsi je bilo plačilo za neuklonljivo priznavanje njegovega slovenstva in njegove bitnosti na Tržaškem.	,
Zelo zasluženemu javnemu delavcu in vzornemu pevcu želimo prijatelji in znanci še mnogo srečnih let in veselega petja.
L. P.
^anes, NEDELJA, 27. februarja
-	GABRIJEL
j?aCe vzide ob 6.47 in zatone ob n’ '*■ — Dolžina dneva 11.01. — Lu-I vzide ob 11.47 in zatone ob 2.10. ut,‘. PONEDELJEK, 28, februarja ROMAN Vr
n,e včeraj: Najvišja dnevna tem-
-	riuta 12 7 stopinje, najnižja 8.2,
Včeraj - danes
«b
uri 10,4, zračni pritisk 1010,3 rahlo narašča, vlaga 85-odstotna.
\.J° °blačno s slabo vidljivostjo, brez Padlo je 2 mm dežja, morje 6iiv'U’ temperatura morja 10,2 slo-
ZA VAŠO POROKO ..
cfOTOGRAFlA* EGON
Oglasite se pravočasno Tcleton 193-295
TRST, Ul. Orianl 2 (Barrlera)
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne >ilo Osob.
b^HLl SO: 53-letna Lucia Stem-por- Pitacco, 78-letni Giaco-Ferialdi, 88-letna Emma Suster-
25. februarja se je v Trstu 11 otrok, umrlo pa je 13
C 2>KUŽ/N2A'0 ^ yotFM7Wf
IŠSSaaaizia
■Seshseb
Še&uJČuzdtPč
I«SI - Ul.	<7
I nl
\k
r
sich vd. Novacco, 87-letna Maria Perat vd. Degrassi, 50-letni Giuseppe Di Čampo, 67-letni Pietro Lssiach, 84-letna Giuseppina Komar, 46-letni Giuseppe Fungone, 87-letna Eufemia Daveggia. 47-letni Giuliano Figelli, 72-letni Giovhnni Silizio, 64-letna Anna Maria Corsi vd. Godina, 92-letni Giovanni Bensi
OKLICI: finančni stražnik Miche-le Masčolo in gospodinja Ircorona-ta Palma, industrijski izvedenec Franco Ugrin in bolničarka Lucia Nogera, delavec Fulvio Colle in uradnica Franca Pribetti, uradnik Daniele Toffoletti in univ, študentka Marina Novajolli, uradnik Odo-rico Contento in trg. pomrtčnica Amalia Benčič, tehnik Hans Jurgen Lelir in tajnica Atina Maria Sal-vetti, stražnik Armando Cosani in bolniška strežnica Lidia Braico mehanik Stefano Giflncaspro in go spodinja Francesca do Gennaro trg. pomočnik Paolo Omari in trg pomočnica Maria Grazia Brar;do lin, uradnik Ed Forza in učiteljica Lucia Paternicd, bolničar Ser gio Škerl in bolničarka Romilda Deklčva, delavec Renato Bonazza in delavka Maria Hekic, univ. študent Pasquale GramagUa in urad
niča Leda Cociancich, uradnik Gior-1 o Coslovich in delavka Gabrielin Carisi, univ. študent Aldo Losi in učiteljica Eliana Mauro. agent javne, varnosti Vito Misciascia in u-radnica Maria Anna Cociani. univ. študent Paolo Millevoi in uradnica Maria Angela Marghetto, inženir Mauro' Belli in uradnica Rita Ri-spoli, tehnik Mario Urbamzza in blagajničarka Maria Bucaj, trgovec Alvise Canal in študentka Marina Vascotto, študent Alessandro Settimo in študentka Tiziana Ga-lante, uradnik Riccardo Cechet in uradnica Chiara Camellini, trg. pomočnik Sergio Olivo in delavka Durja Cajsa, študent Fulvio Gobbo in študentka Maria Grazia De Pon-te, študent Roberto Sponza in biolog Amanda Deganut, delavec Diego Covacich in trg, pomočnica Tiziana Vok, uradnik Giorgio Hecht. in uradnica Rossana Fornasaro, delavec Luciano Marmori in trg. pomočnica Franca Poropat, uradnik Livio Seguiin in uradnica Da ria Terzon, delavec Roberto Bi siacchi in uradnica Loretta Svevo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11 Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠ1VK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
I K ST	Tlj. 196-301
Viale XX Settcmhre št. 16/11»
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, iNADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni na številki 732-627.
pa
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel '226-165, Opčine: tel. 211-001: Prosek tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se slian: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137 MUje: tel. 271-124.
LOTERIJA					
BARI	13	24	90	.74	36
CAGLIARI	12	6	26	86	30
FIRENCE	79	78	85	69	13
GENOVA	52	14	16	35	32
MILAN	26	75	73	71	76
NEAPELJ	8	24	34	88	16
PALERMO	71	16	84	83	42
RIM	85	61	19	59	82
TURIN	32	8	25	43	17
BENETKE	• 75	68	16	20	51
ENALOTTO					
112 XI	1	2 2	X	2	1 2
KVOTE: 12	— 17.06-3.000 ■			1 J	točk
433.800; 10 točk
39.100 lir.
ZA ŽRTVE POTRESA V BENEŠKI SLOVENIJI
Danica in Mladen Flego darujeta
20.000	lir.
* # *
Egidij Sekulič iz Doline dartije
5.000	lir za 'PD Prešeren.
Namesto cvetja na grob Ivanke
Grgič daruje Rudolf Brce 100 N din za ŠZ Sloga. V isti namen darujeta Anica in Marčeto Malalan 5.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na Ivanko Grgič darujeta družini Jurkič in Petkovšek
5.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Zofije
Milkovič daruje Marija Kralj (Pa-driče 2.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V isti namen daruje družina Križmančič (Gropada) 5 tisoč lir.
V	spomin na teto Ivanko Grgič darujeta Lidija in Zdenka z družinama
10.000	lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Karla daruje 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Družina Albi Hrvatič (Boršt 137) daruje 15.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	spomin na pok. Ivanko Grgič daruje Vida Grgič (Bazovica) 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V isti namen daruje družina Kalc (Gropada 83) 2.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Angela Ražma daruje Marino Bandi 5.000 lir za poimenovanje šole Prežihov Voranc.
Za TPPZ darujeta podporna člana Josip Šušteršič (Trst) 5.000 in Miran Batič (Lonjer) 2.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivanke Grgič daruje družina Nino Pošega
3.000	lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Ob veselem pustovanju darujejo starši iz Skednja 10.000 lir za domače PD Ivan Grbec.
V	spomin na pok. Ladija Caharijo daruje družina Laghi iz Nabrežine
5.000	lir za godbo iz Nabrežine. Učenci in učitelji osnovne šole v
Borštu darujejo 23.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Ivanke Grgič darujeta Ivan in Herminja Kalc 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Danila Daneua daruje Pija Ravbar 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Ob 100-letnici rojstva Josipa Rav barja se ga spominja sin Peter z družino in v ta namen daruje 5.000 lir za ŠD Polet, 5.000 lir za pevski zbor Tabor in 5.000 lir za vzdrževa nje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Ob 7. obletnici smrti dragega Zdravka darujejo Pregarčevi lfl.OOO lir in sestra Sonja z možem 5.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Leopolda Marcuzzija iz Devina daruje Milan Caharija 10.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.
Ob 20. obletnici smrti drage ma-
me Marije Hrvatič daruje hči Marta 5.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Antonijo Semolič daruje družina Furlan iz Mavhinj 10 tisoč lir za zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Franca Žerjala, Džič ke in Bracota darujeta Berto in Milka Švab 15.000 lir za dom handikapiranih- na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Ivanke Grgič daruje družina Joževa 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V isti namen daruje Angela Bernetič 2.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Ivana Ukmarja darujejo Marica Rebula 5.000 lir, Ernesta in Lado 5.000 lir za Kulturni dom Prosek . Kontovel.
Namesto cvetja na grob drage Karle Žnidaršič daruje družina Fer-luga 5,000 lir za SPD I. Gruden in
5.000	lir za ŠD Sokol.
Ob 2. obletnici smrti mame Marije Bizjak vd. Prašelj darujeta družini Prašelj in Starec 10.000 lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina Franca Žerjava daruje Stanka Hrovatin 5.000 lir za pevski zbor Vesna iz Križa.
V	počastitev spomina Viktorja Sosiča daruje Ivanka Villiem 5.000 lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob Ivana Ukmarja daruje družina Srečko Škabar iz Ljubljane 500 N-din za Kul turni dom Prosek . Kontovel.
Namesto cvetja na grob bratu Ivanu Ukmarju darujeta Franc in žena Zora iz Celja 15.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob obletnici smrti drage mame daruje sin Franc Ukmar iz Celja 100 N din za Kulturni dom Prosek . Kon to vel. ■
Namesto cvetja na grob Ivana Ukmarja daruje družina Ivan Kapun
10.000	lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
V	spomin na Ivana Ukmarja da rujejo družine Mladsch 10.000 lir, Feruglio 10.000 in Sullich 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Viltoriu Vallenariju daruje družina Alojz Ka pun 5.000 lir za Kulturni dom Pro sek . Kontovel.
Ob težki izgubi drage Ivanke Grgič daruje mož Srečko 5.0(X) lir za Dijaško matico. 5.000 za PD Škamperle, 5,0(8) za PD Slovan in 5.000 lir za ŠD Gaja.
V	spomin na drago mamo Ivanko Grgič daruje hči z družino 5.000 lir za ŠD Zarja, 5.(88) za ŠZ Sloga in 5.(88) lir za PD Upa.
Namesto cvetja na grob Ivanke Žvenkove s Padr č daruje Franc Žagar 3.000 lir za osnovno šolo K.D. Kajuh.
Namesto cvetja na grob Dorčeta Terčona iz Sesljana daruje družina Stanislav Pupis 10.0(8) lir za SPD I. Gruden in 10.000 za ŠD Sokol.
Namesto cvetja na grob Ivana Ukmarja darujeta Anica in Emil Bo gatec 5.0(8) lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Angela Prašlja darujeta Ude in Mirko Hr-
Milanu Tavčarju ob obletnici smrti
Leto dni je preteklo, odkar nas je zapustil Milan Tavčar, trgovec, zaveden Slovenec, antifašist in borec za svobodo.
Rodil se je januarja 1908 v Dutovljah. S 13. letom ga je mati peljala v Idrijo, kjeri se je izučil za trgovca. Bil je tudi telovadec pri idrijskem Sokolu. Obiskoval je trgovsko šolo in se vadil pri veletrgovcu v Idriji, vse dokler ni šel služit vojaški rok.
Leta 1930 je po odsluženem roku prišel v Trst in se zaposlil pri trgovcu Zidarju pri Magdaleni. Nekoliko let nato se je poročil z Danilo Cesarjevo in iz zakona se jima je rodila hčerka Magda. Z marljivostjo se je kasneje osamosvoji! in bil delaven, vse dokler ni zaradi u-trujenosti, in srčne okvare malo pred smrtjo opustil trgovine, žal, mu ni bilo dano, da bi v miru v okrilju svoje družine užival sad svojega dolgoletnega dela. Pokojni Milan ni bil samo trgovec, bil je tudi predan naši stvari. Leta 1943 je bil tajnik terenskega odbora OF pri Magdaleni. V njegovem domu so se vršili sestanki ne samo terenskega odbo ra OF, temveč tudi okrajnih odbo rov raznih organizacij, kakor tudi SPZŽ, v katerem je sodelovala, in kasneje bila tudi tajnica, njegova žena Danila - Cvetka. Pri njih so imeli zatočišče aktivisti in tudi ra njeni partizani.
Bil je res plemenita duša. Odzval se je tudi akciji posojila za NOB.
Leta 1945, za časa ustaje, se je
Prosvetno društvo FRANCE PREŠEREN
Iz Boljunca
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v sredo, 2. marca, ob 20 uri v gledališču France Prešeren Vabljeni!
tudi on aktivno udeležil borbe.
Kot napreden Slovenec je bil od vsega začetka zvest naročnik Primorskega dnevnika, ki ga je prečital vsako jutro, še preden se je podal na delo.
Vsem, ki smo ga poznali, nam bo ostal v lepem spominu.
Grozdana
Sedemdeset let Marije Tavčar poročene Milič
Včeraj je na Opčinah praznovala 70 let Marija Tavčar por. Milič. Doma iz Krepelj pri Dutovljah, se je leta 1930 poročila v Rriščke. Do leta 1938, ko so Miličevi stanovali v Briščkih, je pridna Marija pomagala v domači gostilni, še danes priznanem gostišču (Milič*. Predvojna leta so bila za Miličevd mater, od leta 1930 do 1935 je rodila tri otroke, posebno huda. Moža so namreč 1936. leta vpoklicali k vo-
F
velikft fanta, po sinu Paolu pa dve dekleti in triletnega Tomaža, ki ji je še posebno pri srcu. Še na mnoga leta ji kličejo domači.
Ob praznovanju 50 letnice skupnega življenja
ANE in FRANCA REBULE
jima iz srca čestitajo otroci z družinami
PD LIPA in
SLOMŠKOV DOM
prirejata danes. 27. t.m., ob 17.30 v kinodvorani v Bazovici
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Gosta :
prof. Ljuba Berce - Košuta (solistka)
in prof. Josip Tavčar (govornik)
VLJUDNO VABLJENI!
jakom in ga poslali v Afriko,. Težko je preživljala dva sinka in hčerkico in je morala večkrat, kot toliko drugih slovenskih mater, k furlanskim kmetom po hrano. Komaj si je mlada družina opomogla, je Pe-pi Milič moral leta 1942 ponovno v italijansko vojsko. Kljub velikim o-sebnim težavam, saj je Marija imela pri hiši tri osnovnošolčke, je pomagala aktivistom OF..V njeni kle ti v Ul. Ferrovia 31 so se namreč zbirale in tudi pripravljale material mlade kurirke, nevarnost je bila precejšnja, saj so v hišo hodili tudi nemški vojaki, ki jih previdna Marija ni mogla odvračati. Toda prva velika nesreča je doletela Marijo takoj po koncu vojne, ko je najmlajši Mario v igri z vrstniki našel bombo in zaradi posledic eksplozije umrl. Čeprav povojna leta niso hjla lahka, je pridna in vztrajna Marija odpovedim navkljub hotela šolati Paola in Marto, ki sta tudi maturirala, sin na industrijskem, hči pa na trgovskem zavodu.
Zadnja leta pa se je še vedno čila Marija posvetila predvsem vnukom, po hčeri Marti ima že dva
PD RDEČA ZVEZDA in
ŠK KRAS s sodelovanjem osnovnošolske mladine
priredita jutri, 28. t.m., ob 20.30 y restavraciji Cristallo v Briščikih
in v torek, 1. marca, ob 20.30 v osnovni šoli v Zgoniku
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Vabljeni!
MLADINSKI DOM BOLJUNEC
priredi danes, 27. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu
otroško igro
SNEGULJČICA
ZAHVALA
(Fantje izpod grmade* se zahvaljujejo vsem, ki so darovali za zbor ob smrti Dorčeta Terčona.
O S M I C A
V Ricmanjih štev. 70 je odprl osmi-co Silvester Komar. Toči črno in belo domače vino.
vatič iz Boršta 5.000 iir za Dijaško matico.
V	spomin na drage pokojne daruje Ivanka 10.000 lir za Dijaško matieg.
V	spomin na moža in očeta Ivana Ukmarja darujejo žena, sin in hčeri z družinami 50.(88) lir za godbo na pihala s Proseka, 50.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel, 20.(88) za ŠD Primorje, 20.(88) za pevski zbor V. Mirk in 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 1. obletnici smrti moža in o-četa Milana Tavčarja darujeta žena Danila in hčerka Magda 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Zofke Grgič vd. Milkovič in Ivanke Grgič roj. Križmančič daruje Zofka Kalc z družino (Bazovica 158 ) 3.(88) lir za dom handikapiranih na Opčinah in 2.(88) lir za PD Lipa.
V	s|x>min na Ivanko Grgič darujejo Pepi, Lojze. Tončka in Marija 10 tisoč lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Ob L obletnici smrti drage mame Frančiške Kalc darujejo Pepi, Tončka in Marija 5.000 lir za ŠD Gaja in 5.000 lir za PD Slovan.
Ob 50-letnici poroke darujeta Ana in Franc Rebula 3.000 lir za PD Lonjer . Katinara in 3.000 lir za KK Adria.
Namesto cvetja na grob Ivanke Križmančič por. Grgič darujeta družini Žagar in Vodopivec io.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V isti namen darujeta Pepka in Edvard Grgič 5.000 lir za dom handi-kaniranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Ivana Ukmarja daruieta Josip in Gabrijela Ferfolja 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ivana Ukmarja darujeta Tončka Ukmar in hčerka Boža 20.000 lir za Kulturni dom Prosek . Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ivana Ukmarja daruieta Danilo in Marica Ukmar 10.0(8) lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Ivana Obada darujejo starši in sestre z družinami 6.000 lir za PD Rdeča zvezda, 6.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. 6.000 lir za dom handikaoiranih na Opčinah in 6.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Ivanke Križmančič nor. Grgič daruieta družina Kalc (Padriče 12) 5.000 lir in družina Kalc (Padriče 29) 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Karla Furlana daruje Zora Kocman 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Ivanke Grgič darujeta Marta in Rafael Kocijan 5.(88) lir za PD Lipa.
Namesto cvetja na grob Joahina Marca daruje družina Herman Križmančič 2.000 lir za PD Lipa.
V	spomin na Ivanko Križmančič por. Grgič daruje družina Drnov-šček (Bazovica 261) 5.000 lir za'dom handikaitiranih na Opčinah.
V	spomin na Ivanko Križmančič por. Grgič daruje družina Vitjali (Bani 72) 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Ob drugi obletnici smrti dragega moža Andreja Žagarja daruje žena Marija 10.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob svakinje Ivanke Križmančič por. Grgič daruje Zora Matjolova 10.000 lir za dom handikapiranili na Opčinah. V isti namen daruje Marija Matjolova 5.(88) lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	počastitev spomina Ivanke Grgič in Zofije Milkovič daruje Zora Ražem (Pakelčeva) 10.(88) lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	spomin na Ivanko Grgič darujeta Pjerina Žagar 2.0(8) lir in Marija Križmančič (Bazovica 15) 2.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Zofke Milkovič daruje družina Kalc (Katinara) 5.0(8) lir za Glasbeno matico.
V	spomin na drago teto Ivanko Križmančič por. Grgič daruje družina Križmančič (Gropada 40) 15.000 lir za šolo K.D. Kajuh. V isti namen daruje Zora Križmančič (Gropada 43) 5.000 lir za šolo K.D. Kajuh.
Namesto cvetja na grob Ivanke Grgič daruje družina Rismondo 5.000 lir za šolo K.D. Kajuh.
Namesto cvetja na grob Ivanke Križmančič, daruje družina Grgič -Kalc (79) 3.000 lir za šolo K.D. Kajuh.
V	počastitev spomina Ivanke Križmančič por. Grgič darujejo sestra Marija in nečakinji Marija in Klara 5.0(8) za ŠD Sloga, 5.(88) lir za dom handikapiranih na Opčinah in
10.000	lir za ŠZ Gaja.
V	počastitev spomina pok. tete Ivanke darujeta Jelka in Ladi Križmančič (Padriče 39) 5.000 lir z* šolo K.D. Kajuh.
V	spomin na pok. Ivanko Grgič -Križmančič daruje Emil Grgič (Padriče 10) 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob 1. obletnici smrti drage non« Francke darujeta Jana in Tanja Kalc (Padriče 63) 3.000 lir za šolo K.D. Kajuh.
Namesto cvetja na grob Ivanka Križmančič por. Grgič daruje Marija (Padriče 57) 1.500 lir za dom handikapiranili na Opčinah.
Ob 3. obletnici smrti dragega moža Ivana Grgiča daruje žena Francka (Padriče 49 ) 3.(88) lir za Center za rakasta obolenja in 3.(88) lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	spomin na pok. Ivanko Grgič ■ Križmančič, daruje Francka (Padriče 49) 2.(88) lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Antona Ferluge daruje družina Grgič (Padriče 36) 5.(88) lir za ŠZ Gaja in 5.(88) lir za šola K.D. Kajuh. V isti namen darujeta Silvan in Klara Grgič 5.000 lir za ŠZ Gaja.
V	spomin na pok. Ivanko Grgič daruje družina Grgič (Padriče 62) 5.(88) lir za ŠD Sloga. V isti namen daruje družina Grgič (Padriče 66)
3.000	lir za ŠD Sloga.
V	spomin na pok. Ivanko Grgič roj. Križmančič darujejo Silvestra, Ivanka. Pepka in Gizela UMNO lir za ŠD Sloga in 10.000 lir za PD Lipa.
GORIŠKI DNEVNIK
27. februarja 1977
VČERAJ PREDPOLDNE NA ŠTEVERJANSKEM ŽUPANSTVU
V Števerjanu sestanek predstavnikov treh zamejskih občin in Nove Gorice
V diskusiji so občinski predstavniki z obeh strani meje poudarili važnost sporazuma v Osimu - Prisoten je bil tudi generalni konzul Renko
Predstavniki obmejnih občin in jugoslovanskega konzulata v Trstu na srečanju v števerjanu
Na števerjanskerrv županstvu so »e včeraj srečali župani in zastop-n ki treh slovenskih občin na Goriškem ter delegati novogoriške občine. Sestanku je prisostvoval tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. Sestanek spada v vrsto prijateljskih stikov, ki obstajajo med Novo Gorico in slovenskimi zamejskimi občinami že dolgo vrsto let, saj podooni sestanki so že bili v raznih občinah pri nas in v Novi Gorici izmenično.
Pozdrav domače občinske uprave je podal števerjanski župan Stanislav Klanjšček, ki je izrazil zadovoljstvo, da se sestanek vrši v tej briški vasi in dejal tudi, da pričakujemo Slovenci v zamejstvu danes bolj kot kdajkoli pomoč in podporo matične domovine. Župan iz Sovodenj Jožef češčut pa je dejal. da so stiki med obmejnimi občinami potrebni in so dokaz, da se matična domovina zanima za naše probleme, za probleme nacionalne manjšne, ki živi izven državnih meja Jugoslavije. S podpisom sporazuma v Osimu, je še dejal češčut, je dana možnost nam zamejskim Slovencem, da se še bolj razvijemo s pomočjo matice. Kolikor več bomo tam črpali tem bolj bomo vztrajali v našem boju. Podobne misli je zatem izrekel še župan doberdobske občine Andrej Jarc, ki je dejal, da nam taka srečanja koristijo. Borba za naše pravice ni še končana, zaupamo pa v podporo matične države, ki uživa zelo velik ugled v svetu. Jarc je še izrekel željo, 'da- bi prišlo do enotnega razvoja vseh Slovencev v Italiji.
V imenu delegatov občinske skupščine Nova Gorica je zamejske predstavnike pozdravil predsednik skupščine Jože šušmelj, ki je dejal, da so srečanja slovenskih predstavnikov z obeh strani meje gradila most sodelovanja. Po O-simu je ozračje na naši meji še bolj ugodno. Zaželel si je še širšega sodelovanja na vseh ravneh našega življenja, to je na šolskem, prosvetnem, športnem področju; prebivalstvo na obeh straneh meje se mora spoznavati in spoprijateljiti. Potrebno je tudi priti h konkretizaciji tega, kar se na takih sestankih govori.
Svoj pozdrav je prinesel tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. Pravice manjšin se laže dosežejo, ko je tudi sodelovanje med državama usklajeno. Današnje dobro sodelovanje med republikama Jugoslavijo in Italijo je či-
trajno zagotovilo miru na naši meji. Spoznavati se moramo tudi s kulturo italijanskega naroda, našo kulturo pa moramo posredovati Italijanom.
Zatem se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli razni predstavniki z obeh strani. Govor je bil o kulturnih in športnih stikih, o sodelovanju med šolami, dan je bil tudi predlog, da bi v prihodnje pogovore pritegnili tudi predstavnike krajevnih konzult v goriški občini, da bi bila tako slika zamejstva čimbolj zaokrožena..
RAZVOJ TELEFONIJE PRI NAS
Od 1. marca bo tudi na področju Gorice delovala telefonska služba filodifuzije
N
Ze letos poleti neposredni telefonski pogovori s številnimi evropskimi državami - Večanje števila telefonskih naročnikov
Od torka, 1. marca, bomo tudi v Gorici imeli filodifua ,jo. Vest je časnikarjem sporočil včeraj ravnatelj goriške podružnice telefonske družbe SIP inž. Nerio Finetto. Fi-lodifuzija je transmisijski sistem, ki uporablja telefonske linije, zato da predvaja enega ali več glasbenih ali govorjenih programov RAI in njenih proizvodnih centrov v aparatih, ki' se postavljajo v stanovanjih, trgovinah ali tovarnah. V večjih mestih je ta sistem že veliko let v veljavi, italijanska telefonska družba ga polagoma razširja tudi v manjša mesta in sedaj smo na vrsti tudi mi v Gorici.
Naročniki bodo lahko poslušali pet programov, in sicer tri radijske programe RAI in dva samo glasbena programa, ki jih proizvajajo v videmskem centru italijanskega radia. Ker obstajajo še vedno težave tehničnega značaja, bodo v začetku lahko nove programe poslušali samo v mestu, v predmestju pa bo te programe slabo slišati. Navezava telefonskih naročnikov na novo službo stane 6 tisoč lir, naročnina za vsako trimesečje pa znaša 1.000 lir. Naročnik si mora sam nabaviti sprejemni aparat, ki stane od 60 tisoč lir navzgor. V Gorici jih je sedaj moč dobiti pri tvrdkah Kerše-vanii in Riavez, nam je dejal inž. Finotto. čeprav je nabava aparata
lovanja. Tako so se ninci polnoštevilno udeležili že tra-
Z IZREDNE SEJE DRUŠTVA SLOVENSKIH LOVCEV
sto v skladu z jugoslovansko politiko neuvrščenosti in spoštovanja sosedov in vseh drugih držav. Meje ne bomo spreminjali, pač pa bomo delali na tem, da jih presežemo. V tem bo našla nacionalna manjšina svojo konstruktivno vlogo, je dejal tov. Renko. Manjšina mora biti povezana aktivno z matičnim narodov, , aktivno naj soustvarja, ne sme samo pasivno sprejemati to, kar nudi matica. To spoznanje je bilo pri jugoslovanskih diplomatih prisotno v pripravi osimskega sporazuma, to je
GORIŠKI PLANINCI NA TRIDESETEM OBČNEM ZBORU
Kljub potresu in nenaklonjenemu vremenu uspešno zaključeno leto
Najbolj' aktivni so pri smučarskem in jamarskem odseku - Smučarski tečaj z 58 udeleženci • Mogoče že letos alpinistični odsek
Goriški planinci so se v petek zvečer zbrali na rednem letnem občnem zboru. Letos je to že trideseti, odkar so leta 1945 obnovili dejavnost društva. Zborovanja so se udeležili tudi nekateri ugledni gosti, med njimi konzul SFRJ v Trstu Lojze Kante, predstavnika Planinske zveze Slovenije Tone Bučar in Janez Kmet, predstavniki družbeno-političnih organizacij iz zamejstva ter seveda predstavniki prijateljskih planinskih društev iz Nove Gorice, Tolmina in Trsta.
Na občnem zboru se polaga o-bračun opravljenega .dela in se sprejemajo smernice za prihodnje delovanje. Predsednica- Jožica Sme-tova je podala splošno oceno delovanja v lanskem letu, nakar so odborniki še nadrobno poročali o uspehih, pa tudi senčnih straneh sicer razvejanega delovanja.
Osnovno dejavnost, to je prirejanje izletov v gore, je v lanskem letu precej zaustavil potres, kasneje pa se je proti planincem žaro-Slo še vreme, ki res ni bilo naklonjeno. Niti potres, niti neugodne vremenske razmere pa niso mogle zaustaviti druge dejavnosti — vzdrževanja stikov s prijateljskimi planinskimi društvi in sploh sode-goriški pla-
Upravičena zahteva po zastopstvu v pokrajinskem in deželnem odboru
V društvu včlanjenih ze 630 lovcev iz vse dežele
V četrtek je bila v Jamljah izredna seja društva slovenskih lovcev Julijske krajine, na katero so lovci povabili predstavnike goriške pokrajinske zveze lovcev ter predstavnike Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Do tega sestanka je prišlo na pobudo slovenskih lovcev, ki upravičeno želijo imeti v odboru pokrajinske zveze svojega zastopnika. To željo slovenskega društva je podprl tudi član odbora pokrajinske zveze Mo-roni, ki je v svojem posegu pohvalil slovensko društvo in odbornikom čestital, da so v tako kratkem času uspeli doseči zavidljive uspehe.
Naj omenimo samo, da je v nekaj mesecih društvu uspelo zbrati okrog 630 lovcev iz vse dežele. To število pa stalno narašča. Odbornik Moro-ni je prisotnim obljubil, da bodo člani naprednih strank, ki sestavljajo pokrajinsko zvezo lovcev, na prihodnjih volitvah podprli zahtevo slovenskega društva. Do sedaj sploh n bilo mogoče misliti, da bi kak Slovenec bil v pokrajinskem odboru, kajti zvezo so sestavljali v glavnem ljudje, ki so Slovencem vse prej kot naklonjeni. Zadnje čase pa je tudi v tej zvezi prišlo do velikih premikov in so praktično zastopane vse stranke ustavnega loka.
Slovensko društvo bi želelo imeti, poleg zastopnika v lovski zvezi pokrajine Gorica, tudi svojega predstavnika v deželnem odboru, kajti že iz samega naziva društva je razvidno, da le to nima samo lokalnega značaja, temveč zajema slovenske lovce vse dežele. Zato bi si lovci želeli, da bi tudi njihov predstavnik prišel v deželno zvezo. Na to vprašanje je odbornik Moroni od-
govoril, da je trenutno to neizvedljivo, kajti deželni odbor sestavljajo izključno predsedniki pokrajinskih odborov, ni pa izključil možnosti. da bi do tega prišlo, kajti tudi v deželnem merilu se stvari zadnje čase spreminjajo.
Vili Prinčič
Delovno predsedstvo na 30. občnem zboru SPD
Protestni telegram sekcije PSI iz Štatidreia
V imenu članov in odbora štar.-dreške sekcije PSI je tajnik Wal-ter Reščjč poslal v petek vodstvu socialistične parlamentarne skupine telegram, v katerem izraža protest tukajšnjih socialistov, ker so parlamentarci, z malo večino glasov, odklonili pobiranje podpisov, ki bi obtežili bivšega predsednika vlade Rumorja.
d.cionalnega V. srečanja zamejskih planinskih društev na Vršiču in še nekaterih podobnih prireditev.
Tudi letos so se kot najbolj aktivne izkazali jamarji, ki so vključeni v odseku Kraških krtov, če prav tudi njim vreme ni bilo naklonjeno. Prav zaradi tega je precej trpelo raziskovalno delo in o-bračun ni tako dober, kakor leto prej, čeprav se lahko pohvalijo z nekaterimi novimi odkritji.
Da so se razmere pri smučarskem odseku temeljito spremenile, smo izvedeli iz kratkega a izčrpnega poročila načelnika Alda Bavcona. Po velikih težavah je lani spet oživel smučarski tečaj, lcl ga je obiskovalo kar 58 udeležencev, med temi tudi skupina odraslih. Upati je, da bo zdaj delo, po nekajletnem zastoju spet steklo in da bo smučanje ena od glavnih dejavnosti planinskega društva.
V prihodnji sezoni pa se obeta ustanovitev novega, alpinističnega odseka, za kar so pri društvu že dani nekateri osnovni pogoji, predvsem precej mladih. Dva člana pa sta z uspehom obiskovala alpinistični tečaj v okviru planinskega društva v Novi Gorici.
Petkov občni zbor je moral odločati tudi o novem vodstvu, ki bo upravljalo društvo v prihodnjih dveh letih. Prejšnji odbor je ob upoštevanju številnih težav, na katere je naletel pri iskanju novih kandidatov, ki bi pomladili vod, stvo, uspel sestaviti le kandidatno Isto z imeni trinajstih odbornikov in jo predložil v odobritev občnemu zboru, ki jo je tudi sprejel
Čeprav dnevni red ne predvide val razpravo o povičanju članarine, pa so nekateri člani, najbrž ob upoštevanju težkega finančne ga stanja, s katerim jih je sezna nil blagajnik, predlagali, naj se ista takoj poviša na 1.500 lir, medtem pa ostane kvota za dijake še nadalje nespremenjena.
Na dnevnem redu tridesetega ob
čnega zbora je bila tudi kratka svečanost — podelitev društvenih priznanj ter priznanj osrednje planinske organizacije. Za petindvajset let nepretrganega članstva pri SPD Gorica so prejeli posebna priznanja Licija Lebanova, Milan Brešan. Ida Mozetičeva in Venceslav Stekar. V pretekli sezoni pa sta uspešno opravila slovensko planinsko tranzverzalo člana Zorko Čotar in Aldo Rupel, ki jima je bilo v petek podeljeno častno priznanje Planinske zveze Slovenije.
draga, je sprejemanje glasbe in drugih programov tehnično perfektno. Prednost je tudi v tem, da deluje filodifuzija tudi ponoči, ko ni moč poslušati dobre glasbe in iz običajnih radijskih postaj.
Ravnatelj goriške podružnice SIP je časnikarjem tudi povedal, da so v teku priprave za neposredno telefonsko povezavo Gorice z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Že v letošnjem avgustu bomo lahko sami iz katerega koli telefona v Gorici poklicali telefonskega naročnka v Švici. Zvezni republiki Nemčiji in Belgiji, tako da bomo prej sestavili karakteristično številko omenjene države. Od oktobra dalje pa bo urejena tudi neposredna povezava z Veliko Britanijo, Avstrijo, Grčijo in Francijo.
Na vprašanje našega časnikarja, kdaj pride za neposredne telefonske povezave z Jugoslavijo, kar naši trgovski operaterji in avtoprevozniki nujno rabijo, je ravnatelj goriške podružnice SIP odgovoril, da imajo stike z jugoslovanskimi strokovnjaki, vendarle, da so se do sedaj domenili, da bodo skušali le razširiti neposredno povezavo z Gorico in bližnjimi kraji Slovenije tja do Kopra. Sedaj namreč se lahko iz goriškega področja prosto pogovarjamo ’ le z Novo Gorico in Tolminom. Za vse ostale pogovore z Jugoslavijo mo-ramo v Gorici klicati mednarodno številko in centrala za to je v Benetkah.
Inž. Finotto je zatem nanizal še nekaj številk o delovanju njegove ustanove. Na Goriškem (izvzet je Gradež, ki spada pod videmsko centralo) so imeli v letu 1974 21.652 telefonskih naročnikov, predlanskim 23.279, ob koncu lanskega leta pa 24.820. Sedaj so že pre-gli število 25 tisoč. To pomeni, se je gostota telefonskih naročnikov dvignila v treh letih od 15,9 odstotka na 17,9 odstotka. U-poštevajoč nekatere izjeme imajo precejšnjo razpoložljivost telefonskih priključkov in prošnje ugodno rešijo v roku 20 dni. Letos bodo zamenjali in ojačili centrale v Krminu, Vilešu in Št. Petru ob Soči.
Nadaljevali bodo tudi izpostavljanje telefonskih kabin. Pred tremi leti so jih imeli le 109, sedaj jih je že 170. letos jih bodo postavili še 30. Nov seznam telefonskih naročnikov izide julija, v njem bodo vari, ki bodo na telefon naročeni do 18. aprila.
Nov delavski avtobus na goriškem Krasu
Medobčinsko avtobusno podjetje v Tržiču bo od torka, 1. marca, dalje, uvedlo novo krožno progo med Tržičem in vsemi zaselki doberdobske občine, da bi tako ugodili potrebam delavcev, ki se vozijo vsak dan na delo v tržiške tovarne. Doslej je namreč tržiški avtobus prihajal nekajkrat dnevno samo do Doberdoba skozi Selce, odslej pa bo uvedena prejetna novost. Krožna proga bo sicer omejena le na delavnike in na jutranjo ter ve-
černo vožnjo. Veljala bo torej izred. no za delavce. Proge in urniki ostalih služb ostanejo nespremenjeni.
Avtobus bo odpeljal iz Sabkčev ob 6.54, v Jamljah bo ob 6.56, v Bo-netih ob 7., v Mikolih ob 7.04, na Palkišču ob 7.05, pri Vižintinih ob 7.07, pri Devetakih ob 7.08, na Poljanah ob 7.11, v Doberdobu ob 7.15, v Selcah ob 7.21, na trgu v Tržiču ob 7.27, v Tržiču pred ladjedelnico pa ob 7.34.
Izpred ladjedelnice bo avtobus odpeljal ob 17.25, na trgu bo ob 7.32, v Selcah ob 17.38, v Doberdobu ob 17.44, na Poljanah ob 17.48, pri Devetakih ob 17.51, pri Vižintinih ob 17.52, na Palkišču ob 17.54, pri Mikolih ob 17.55, pri Bonetih ob 17.59, v Jamljah ob 18.03 in pri Sabličih ob 18.05.	I
V	torek v Štandrcžu seja rajonske konzultc
V	torek. 1. marca, ob 20. uri, bo v Domu Andrej Budal v Štandrežu seja rajonske konzulte. Na njej se bodo člani konzulte pomenili z odbornikom Leardijem o prometnih vprašanjih v Štandrežu. Tu je promet, posebno tovornjakov, postal nevzdržen in v zadnjem času je bilo v Štandrežu veliko nesreč.
NOV PROIZVODNI OBRAT V SOVODNJAII
v
Franc Čaudek zgradil večjo kovinarsko delavnico
1.600 kv. metrov pokritega prostora, kjer bodo izdelovali ogrodja za tekstilne stroje - V nadaljnjem razvoju možnosti za zaposlitev štirideset do petdeset delavcev - Proizvodnja bo stekla že jutri
Že jutri bo stekla proizvodnja v noyi kovinarski tovarni v Sovod-njah, ki jo je zgradil domačin Franc Čaudek. Pobuda, ki zveni skoraj neresnično, ob upoštevanju današnjega gospodarskega stanja, ko smo priča vse večji nezapo ^lenosti in zapiranju tovarn, ko se vsi samo izgovarjamo na gospodarsko krizo. Je pa dokaz, da je z resnostjo in predvsem trdim delom mogoče premagati tudi najhujše težave.
Prav to pa je primer sovoflenj-skega rojaka čaudeka, ki je vrsto let delal pri goriškem podjetju Vouk. Pred nekaj leti se je osamosvojil in opremil manjšo delavnico V Sovodnjah, kjer se je specializiral za izdelavo ogrodj za tekstilne stroje. Sprva mu je pri delu pomagal družabnik Zoran Či-bin z Oslavja, ki pa se je kmalu smrtno ponesrečil, in je vso skrb moral prevzeti nase Čaudek sam.
S trdim delom mu je uspelo dobro vpeljati svoje malo podjetje, pred dvema letoma pa se je odločil za graditev nove delavnice, kajti dotedanjii prostori niso dopuščali večjih možnosti razvoja Na področju industrijske cone, za upepeljevalnikom za smeti, je v tem času zrastel nov obrat: 1600 kv. metrov pokritih proizvodnih prostorov, kar z drugimi besedami pomeni v nadaljnjem razvoju mesta za 40 do 50 ljudi. Zdaj je v čaud-
iiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
NA PETKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Odobren letošnji proračun goriškega mestnega podjetja
Poročali so predstavniki podjetja, v debato so posegli številni svetovalci
50 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA
iplgfiilf
Olga Terpin
Pri Palerjevih v Kakancah na Valerišču' so včeraj slavili visok jubilej. Poteklo je natanko petdeset let, odkar sta si Celestin Terpin in Olga obljubila večno zvestobo. Ni bilo sicer prave druge ohceta, kajti slavljenca sta p>o naravi p>recej skromna in sta rajši bolj na tiho praznovala v krogu najbližjih. Tudi zdravje jima v zadnjem času nagaja, saj se je mama Olga šele pred kratkim vrnila iz bolnišnice. Na mizi, za katero sva se pogovarjala, pa je kljub temu stal velik šop rdečih nageljnov.
S Tinčkom sta se vzela 26. februarja 1927 v Števerjanu, nam je dejala včerajšnja slavljenka. Obema je bilo takrat 23 let. Trdo sta mo-
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207
VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA
Celestin Terpin
rala delati na kmetiji, kjer so bili Palerjevi dolga desetletja koloni in ki so jo končno precf desetimi leti le uspeli odkupiti. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, 3 sinovi in 2 hčeri. Med drugo svetovno vojno so Tinčka vtaknili v cbattaglione specialen in ga poslali na Sardinijo, kjer se je nalezil malarije. Z velikimi težavami se je leta 1943 vrnil domov, kjer s. je za silo piozdravil. Že kmalu pa je navezal stike z narodnoosvobodilnim gibanjem.
V množici podatkov bi skoraj pozabili zapisati, da je Celestin eden prvih naročnikov našega dnevnika v števerjanu iri ga še zmeraj vsak dan skrbno prebira.
Naj se ob koncu pridružimo željam , prosvetnega društva Briški grič in sekcije VZPI - ANPI in zakoncema zaželimo še na dolga, zdrava in srečna leta!
Goriški občinski možje so v petek zvečer po več ur trajajoči razpravi Odobrili letošnji proračun mestnega podjetja za vodo, luč, metan in avtobusne prevoze. Za proračun je glasovala velika večina svetovalcev, proti so glasovali le na desnici. O proračunu smo v našem listu že poročali, za naše nedeljske bralce ponovimo le, da predvidevajo letos 465 milijonov deficita. V glavnem je za deficit kriva avtobusna služba, ki sama beleži 435 milijonov lir deficita. Potnik plača za listek 100 lir, v resnici pa porabi zanj podjetje skoro 300 lir. Prav tako imamo 110 milijonov lir primanjkljaja v odseku za prodajo vode, nadaljnjih 100 milijonov lir primanjkljaja v službi razdeljevanja elektrike. Samo služba razdeljevanja metana nima primanjkljaja.
Poročilo o letošnjem proračunu in tudi o obračunu podjetja za leto 1975 je podal predsednik upravnega odbora mestnega podjetja dr. Marino Marin, prisotna sta bila tudi direktor podjetja inž. Rigonat in upravni direktor dr. Chientaroli. Deficit podjetja v letu 1975 je znašal 421 milijonov lir. leto prej pa samo 206 milijonov. Stroški so se torej v zadnjih letih zelo povečali, dohodki na so ostali več ali manj na isti ravni. Povišali so sicer v zadnjem času cene metana; elektrike in avtobusnih vozovnic, vendarle je vse to pod dejanskimi stroški. V bodoče bo treba zvišati ceno vodi in nova zakonska določila predvidevajo, da bo prvih osem kubikov vode mesečno na družino imelo nizko ceno, za višjo porabo pa bb treba plačati precej več. V pojasnilo lahko povemo da plačujemo vodo v Gorici 45 lir kubični meter, v Nabrežini je treba za enako količino plačati 114 lir, v Novi Gorici 3 dinarje, v Sežani še več.
V debato so z raznimi predlogi in vprašanji posegli svetovalci Chia-rion (KPI), Del Ben (PSI), Luciani (PRI), Fornasir (PLI), Tacchinar-di (PSDI), PauTn (SSk), Polmonari, G. Fornasir in Tuzzi (vsi KD). Vsi so ugotovili da je za deficit krivo v glavnem avtobusno podjetje, ki pa se bo konec leta osamosvojilo. Nekateri svetovalci so bili mnenja, da bi bilo treba mestnemu podjetju dodeliti še službo za odnašanje smeti, za lepljenje plakatov, pogrebno službo, ki so sedaj v neposredni občinski režiji. Govor je bil tudi o razširjenju metanovodske mreže, za kar obstajajo še težave finančnega značaja. Podjetje pestijo obresti, ki jih more plačevati bankam. Zadolženi so namreč za skoro milijardo lir. Zastopniki podjetja so dali tudi pojasnila. Iz teh izhaja, da se je število prodanih avtobusnih listkov precej zmanjšalo odkar je bila tarifa v lanskem novembru zvišana. Ker so bili nekateri svetovalci mnenja, da imajo uslužbenci podjetja precej visoke plače, je bilo tudi razloženo, da u-pošteyajo pri tem vsedržavne sindikalne pogodbe.	•
Občinski svet bo v petek, 4. marca, pričel razpravo o letošnjem proračunu občine.
V Štandrežu pokopali Emila Sušita
kovem podjetju zaposlenih 10 lavcev, štirje pa so vajenci Petkove svečanosti ob odprtij nove delavnice se je poleg Pre“' stavnkov oblasti in združenja brtnikov, udeležilo veliko SoVjl denjcev, ki so tako dokazali, d se veselijo doseženega uspeha & vaščana.
Žene se pripravljajo na praznik 8. marca
Slovenske žene v zamejstvu se marljivo pripravljajo na proslav 8. marca, mednarodnega dneva “J mokratičnih žena. Priprave za dri' žabne večere ki jih bo precej že soboto, 5. marca, potekajo v pospj' šenem ritmu. V številnih krajih bF za praznovanja poskrbela prosvebj društva. V Gorici bo proslava na' slednjo soboto, 12. marca, v Pfjj svetni dvorani v skupni prired" SPZ in odbora demokratičnih žen*-Za to proslavo pripravljajo tudi bj gat kulturni program. Prav tako 12. marca proslava v prosvetni dv” ran^ v Doberdobu v priredbi dotfj čega prosvetnega društva «Jezer0J: Tudi za to pril'ko bodo priP1?^! kulturni program, v katerem bo® sodelovale tudi žene iz Prvači®' Nekaj podobnega bo tudi v n**8’ terih drugih prosvetnih društvjh-
Slovenske žene se bodo ob tej P” liki spomnile žena v Beneški S" veniji, izvedle bodo nabirko v »J rist Benečank, ki so bile prizadeW zaradi potresa.
Sovodenjski župan obvešča, da (J jutri, v ponedeljek, 23. februarri zaprta cesta od sovodenjske cen1 ve proti Peči. To ker bode v teK# popravljalna dela na železnici.
Pojasnilo
_
Priznano mednarodno »vtoprevozniško podjetje
Ta A GORIZIANA
GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 -r GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Emil Susič
Velika množica vaščanov, bivših partizanskih borcev in aktivistov z obeh strani meje, se je včeraj zjutraj v Štandrežu poslovila od Emila Susiča - Bajtarja, ki je nenadoma preminil v četrtek.
Emil se je rodil pred 67-leti v Rožni dolini pri Bajti, zato se ga je v štandrežu, kjer je preživel več kakor trideset let, oprijelo ime Bajtar. Dorastel tako rekoč med grozotami prve svetovne vojne in hudo krizo, ki je zajelo Italijo nekaj let zatem. Leta 1942 je bil kot italijanski vojak poslan na afriško bojišče v Libijo, kjer so ga zajeli Angleži. Prav ta okoliščina je potem pripomogla, da se je lahko priglasil v vrste jugoslovanskih prekomorskih enot. Iz Tunizije so ga Angleži poslali v Gravino pri Bariju. Tu pa se je Emil takoj vključil v prvo motorizirano artilerijsko divizijo, ki se je septembra leta 1944 izkrcala pri Dubrovniku. Udeleži se je bitk za osvoboditev Danilovgrada, Ne-vesinja, Sarajeva, Bosanske Krupe in drugih. V vojaški službi je ostal vse do januarja 1946. leta, ko je bil odpuščen iz vojske.
Kmalu po vrnitvi domov si je v Štandrežu izbral Albino Pavletiče-vo za ženo tjer začel pridno skrbeti za družino, ki se je kmalu povečala. Preživlja! se je z obdelovanjem manjšega kosa zemlje, kjer je gojil predvsem zelenjavo. Poleg trdega dela pa mu je še zmeraj ostajalo dovolj časa za sodelovanje pri različnih pobudah v vasi, tako na kultumo-prosvetnem področju, kakor tudi na političnem področju. Vedno je rad priskočil na pomoč, kjer koli so ga potrebovali. Zmeraj vedrega in nasmejanega obraza. Tak je bil tudi na nedavnem širšem sestanku za postavitev partizanskega spomenika v vasi, ko nihče ni niti slutil, da ga v kratkem ne bo več.
V četrtek je podlegel srčni kapi.
Ob hudi izgubi izrekamo svojcem in prijateljem naše iskreno sožalje, Emilu pa, naj mu bo lahka štan-dreška domača zemlja.
V našem listu smo prejšnjo nc(* ljo objavili članek o pevcih, kj J” peli pred 40 leti podoknico Loj-kj, Bratužu, ko je umiral v goriški bjj, rtišnici. Članek smo napisali na P®v lagi pogovora z nekaterimi taki® nimi pevci. Vrinile so se nam n®* tere napake, za katere pa ni mb kriv. Ljudje, s katerimi smo se F govarjali, so nam nanizali in^ri drugih pevcev in so, čisto ra*11^ ljivo, uporabili domača imena, ki na našem podeželju še danes kr rahljajo. Da pa bo zadoščeno n do vinski potrebi, naj povemo,. se je pokojni Kumar pisal Branka (domačini šo mu pravili BramOiJr kakor pa ne Abraham). Miro Maž11 se v resnici piše Miro Lukm8^ Magrin je namreč domače ime-velja za Ivana Ivančiča, ki so fr po domače pravili Ivan Marin1-Dodajamo še, da je le ta pred nF7 leti umrl v Renčah, kjer je žlV
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo n8-* člane in prijatelje, ki bi se ra . a deležili izleta ob priliki prihodnJ^, smučarskega tekmovanja v Ovčji . si, naj pohitijo z vpisom, ker se Pj jave sprejemajo samo do četrtk8-
Kino
Gorica
VERDI 15.15-22.00 «Histoire d'0»-Clary in U. Kier. Prepovedan dini pod 18. letom.	r $
CORSO 15.00-22.00 «Cassandra (l sing». S. Loren in Burt Lanca5 Barvni film.	.j
MODERN1SSIMO 14.45-22.00 «fl
e la rosa». R. Chamberlein k1 Craven. Barvni film.	((
VITTORIA 15.00-22.00 «Natale 'n sa di appuntamento* F. Fabi8”^ E. Borgnine. Prepovedan m*8 pod 18. letom.
to magicos-. J. Koestlinger, L,u j CENTRALE 14.30-21.30 «La scarP^,
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 «11 nero».
PRINCIPE 14.00-22.00 «King
cer/ K odt'
Nova Gorica in okolica	.
SOČA «Karate jekleni fants, hon® ški film ob 16.00, 18.00 in SVOBODA «Goldfinger» angleški ob 16.00, 18.00 in 20.00. DfcSKLE «Tudi angeli noro v0^ ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V
Danes ves dan in ponoči rici dežurna lekarna Villa S.
Korzo Italia 244, tel. 83538.	.
Prosvetno društvo Andrej vec iz Podgore, katerega z®;. $ sodeloval na žalni svečano®”! < Lojzetom Bratužem, ki je F af Podgori, se zahvaljuje družini tuž za prispevek 50.000 lir.
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dragega moža in očeta
. ANTONA MINA
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter so P'8' kojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
'	Žalujoči: žena in sln®^
števerjan, 27. februarja 1977

SOJLETSKLADATELJA MATIJE BRAVNIČARJA
Navdihoval me je slovenski melos
Avtor dveh oper na Cankarjevo besedilo (Pohujšanje v dolini Šentflorjanski in Hlapec Jernej in njegova pravica) ter številnih simfoničnih skladb, profesor na Akademiji za glasbo in član SAZU
t.m. je slavil znani slovenji?1 .^»datelj in tolminski rojak Tatija Bravničar visok življenjski jubilej: svojo osemdesetletnico.
Obiskali smo ga ob tej priložili na njegovem stanovanju v Rubijam. Priletni skladatelj nas f takoj povabil v svojo delovno Ih’ k* bi jo po današnjih meri-“* mirno lahko razglasili za pra-0 dvorano. V tej prostranosti je UPsno od nas klavir, soba pa pol-°riginalnega stilnega pohištva, r0 empira do rokokoja, medtem ,° stene krasijo stare slike in Svilne originalne ikone, med ka-ler,mi dominirajo ruske, srbske n makedonske ikone. Ko sva sed-a k okrogli stilni mizici sem se P®°util nekam svečano, kot da bi JJu v muzeju ali pa v neki daljni
Preteklosti, ki pa ni bila, to je reba priznati, niti malo nena-udna, skrivnostna in srhljiva, jeniveč nasprotno, nekam prijet-na’ljubezniva in sproščujoča.
Pred nami je sedel jubilant, ki "■kakor ne kaže svojih osmih kri-ev: bil je živahen, nenavadno govoren in odkrit, pri vsem tem P® je med razgovorom kot iz ro-®va stresal’ datume, spomine in esnične anekdote iz svojega dol-in plodnega življenja, da j”10 strmeli in občudovali njegov ^ danes fenomenalni spomin.
■ r~ Na prvo vprašanje, kaj bi 7jr?ko povedal o začetkih svoje *[odateljske poti, nam je tolmin-Kl rojak odgovoril:
. " Zadnji sem od četverice, ki J,e nekoč postavljala temelje so-,°bni slovenski operni, instrumenta in simfonični glasbi. To so m Osterc, Kogoj in Škerjanc.
, v Ljubljano sem prišel 1919. le-va * Primorske, kjer sem se rodil . Tolminu, in bil polnih šestindvajset dlan opernega orkestra, jjkler me niso takoj po osvobo-tv' 1945. leta poklicali za pro-v Sarja na akademijo za glasbo jLjubljani, kjer sem poučeval °mpozicijo in teoretske predmete.
, Opominjam se, da je bil Osterc bil^aj Pr'šel v Ljubljano, ko sva _ a s Kdgojem že afirmirana, saj ?a imela 1923. in 1924. leta v jubljani v klubu mladih že svo-ih s?mostojne koncerte samospevov klavirskih skladb. Polno afir-2j.acijo pa sva doživela natanko • maja 1925. leta, ko sva sku-vaj_s Kogojem priredila danes že
, glasbeno zgodovino spadajoči , bticert Bravničar . Kogoj*, na ^jmrern so igrali najine skladbe.
v?da sem začel komponirati že f. takoj po svojem'prihodu v poljano, toda svojih stvari si V8em takrat upal dati v javnost. J', Pa so v letih 1920 21 nekatere j.fjje skladbe prišle v roke Kogoju, je le-ta tako odlično oce-L| • da me je takoj vključil v ub mladih »Triie labodje*. Tam j»i' S°’ kot sem že omenil, prire-„ 1. koncerte pred povabljenimi d ■ ?“ in kritiki in izvajanje mojih na teh koncertih je takrat sj menilo tudi moj prvi vstop v °vensko javnost.
P slovenski glasbeni umetno-'■> sodite vsekakor med pionirje ^četnike slovenske moderne, 'aobne opere. Ali bi lahko o tem 90ve'Hi kaj več? j Po letu 1925 sem se skupaj .Režiserjem Delakom lotil kom-..niranja Cankarjevega Pohujša-la? v dolini Šentflorjanski. Z De-°m sva predelala Cankarjevo g*dil° jn reči moram, da je bil f-l n te opere za tisti čas, pre-Poehra ie bila 1930. leta, ogromen, li^.išanje je prišlo na repertoar rtRuanske Opere leto po premieri sern°'evih Črnih mask. Čeprav tal °Pero napisal že prej, je mo-tRva Počakati leto dni na uprizorita), Zat°. ker si ljubljanska Opera Drejmt ni mogla dovoliti kar dveh Uih ler byeh slovenskih moder-°Per v eni sezoni.
*9čpi rat’ met* dvema vojnama, je Tonf- rasti tudi slovenska sim-(cJf - instrumentalna muzika, bwav ie bila opera na prvem To pa iz preprostega raz-djRa' ker smo stalno opero imeli, ten Pa •rneb stalnega simfonič-jiskat ■ 0rkestra. In ko smo začeli V domačo simfonično glasbo, je ; Presenečeno ugotavljali, da že ‘| °h nimamo. Kajti, kot sem se JaL slovenskim skladateljem 5Wa ■ ^krat odpirala možnost u-arjanja in uveljavljanja v glav-* na opernem področju. * t)jen ko sem tako končal Pohujšanj Seni uvidel, da je možnost Tai! Za ’zvedbo simfoničnih del. si(vf° s.em začel pisati svojo prvo 1^32 °ni(!no stvar in 19. februarja Sihon ‘!f bila prva izvedba moje st5vlf'k6 ln Monothematice v treh le^kKl" *;er Slovenske plesne bur-®: Slednja je bila prva estrad-•l ai0v,enska simfonična skladba Stfz ni° sem uvedel v našo in-entaln° glasbo slovensko bielr,0 tematiko in slovenski lilij s- Uspeh je bil takrat to-<w,n’ da smo jo morali na kontni t b°noviti, našla pa je takoj v tujino — v Sofijo, Rot-ani. Karlove Vary. tj) tej priložnosti bi rad pouda-*ko , s° bili pred mojo burle-tn). ,.s‘°venski komponisti, tako 1 kot stari, mišljenja, da ni-hih a. •Potivov v slovenskih narod-*Posv.e8ih in melodiki, ki bi bili Drobni simfonične obdelave. Pp tnuJ j*1, niišljenju je bil vzrok te-taj bistvo, da so imeli v mislih Siti t j1?8*1* tip pesmi, tako svoj-Veri ,'Jdi Švicarjem in Avstrijcem, ko ar me je uspeh burleske ta-P°gumil, da sem, kljub na-
sprotovanju in skepsi drugih, tudi svoje naslednje simfonične stvari napisal v duhu slovenskega ljudskega melosa. Takrat, pa tudi danes, šeni bil namreč mišljenja, da mora vsak organizem, ki zraste na neki zemlji, imeti tudi aroma po tej zemlji, na kateri raste. In isto velja tudi za umetnost. Tako sem nadaljeval z delom v tem duhu in nastala so moja večja dela kot simfonična pesnitev Belokranjska rapsodija 1935. leta, katere prva uprizoritev je - bila v Parizu z nacionalnim orkestrom, pod taktirko Stevana Hrističa. V tej skladbi sem menda prvič v jugoslovanskem merilu uporabil v simfonični glasbi istrsko glasbeno lestvico in istrski melos. In tu je potem še moja Simfonična antiteza iz leta 1940, katere podlaga so stari, arhaični tolminski ljudski napevi. Pravilnost te moje poti je pokazala prav Simfonična antiteza, ki je doživela 1952. leta v Salzburgu na 26. mednarodnem glasbenem festivalu priznanje mednarodne glasbene kritike.
Ko že govoriva o medvojni dobi, naj še povem, da sem bil tudi urednik opernega gledališkega lista, ki sem ga v glavnem sam pisal, prav tako pa sem se ukvarjal tudi z revialno glasbeno kritiko. Pri tem ne smem pozabiti še dejstva, da sem bil ustanovitelj in tajnik ljubljanske filharmonije in v njej so dirigirali takrat samo inozemski, povabljeni dirigenti.
In tik pred vojno 1940. leta, sem skomponiral še svojo drugo opero, spet na Cankarjevo besedilo, Hlapca Jerneja in njegovo pravico, ki ga je zame dramatiziral režiser Ferdo Delak. Premiera Hlapca pa je bila tik pred napadom Nemčije na Jugoslavijo.
— Tako sva prišla do začetka vojne. Ste med vojno nadaljevali s svojim delom?
— Odkrito povedano, med vojno nisem nič delal. Preprosto nisem mogel glasbeno ustvarjati. Pri meni se je takrat dobesedno uresničil tisti znani latinski rek — inter arma silent musae.
— In po vojni?
— Takoj po vojni, 1945. leta, so me najprej poklicali v Gorico, da bi tam organiziral glasbeno šolo. Toda tam sem bil samo mesec dni, odpoklicali sO me in začel sem z delom kot profesor na akademiji za glasbo v Ljubljani.
Prva kompozicija, ki sem‘jo napisal po vojni, je bila Šest Kajuhovih samospevov za glas in klavir.
— Oprostite, da vas prekinem, kaj pa opera? Po vojni so se vendar pri nas odprle široke možnosti za vse umetnosti, tudi za opero.
— Žal ni bilo takrat nobenega besedila za opero, kajti pri tem cm bil zelo zahteven. Zato sem se po vojni posvetil simfonični glasbi, čeprav sem vseskozi imel veliko veselje do teatra. Zavedal sem se namreč, a gledališče sem predobro poznal, da z libretom opera pade ali uspe. Zato sem se rajši lotil simfonij. Napisal sem štiri simfonije, koncert za violino in orkester, ki je bil nagrajen s Prešernovo naerado in ga je znani sovjetski violinist Ojstrah odlično ocenil, dalje koncert Za rog in orkester. Fantazijo rapsodico za violino in orkester, dalje je tu
še polno simfoničnih in violinskih stvari ter etud za klavir. In vse to moje delo sem pisal v duhu naše ljudske muzike, zlasti velja to za mojo 2. simfonijo, ki je prav tako doživela lep uspeh. Omenil sem že svoj Koncert za violino in orkester, ki je bil prav tako zelo uspešen in so mi partituro tega koncerta celo natisnili v Moskvi 1973. leta.
.— In vaše zadnje, nikakor pa seveda ne poslednje delo?
— Moja zadnja stvar, ki je v nekem smislu tudi moj confiteor in ki sem si jo želel napisati že dolgo, dolgo časa, je Simfonija Fa-ronika. Motiv, oziroma osnova te simfonije tiči v stari tolminski ljudski pesmi o ribi Faroniki, ribi, ki je nosila svet. Ta pesem je zelo, zelo stara in pripoveduje o
labilnosti tega našega sveta, saj pesem pravi, naj gre ves ta naš svet k vragu, vendar pa naj ostane, zavoljo porodnih žena in zavoljo nedolžnih otrok. Prvi del te moje simfonije je samo muzika, medtem ko je drugi del kantata za zbor, ki besedilo te starodavne, prečudovite in globoke tolminske ljudske pesmi poje. Prvič so jo izvajali pred dvema letoma in to je tudi moje zadnje večje delo.
Sicer pa zdaj pilim vsa tista svoja dela, ki so predvidena za tisk. Kajti dogovoril sem se, da {wdo tega precej natisnili. Nekaj teh del bo izdalo naše društvo skladateljev, nekaj pa Slovenska
DUŠAN ŽELJEZNOV
(Nadaljevanje na 6. strani)
Skladatelj Matija Bravničar
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiirHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OBRAČUN NA ZADNJEM OBČNEM ZBORU GM
Plodna in vsestransko pomembna dejavnost šole Glasbene matice
Zanimanje za študij glasbe je ogromen, primanjkuje pa učnih moči in ponekod tudi prostorov - Stiki s sorodnimi ustanovami v Jugoslaviji in v Italiji
Na občnem zboru Glasbene matice 24. t.m., so bila podana poročila, iz katerih je razvidna po eni strani problematika našega glasbenega zavoda, po drugi strani pa njegova dejavnost v razdobju od zadnjega občnega zbora. Iz tajniškega poročila povzemamo nekaj glavnih podatkov o tej dejavnosti.
Pedagoška dejavnost je v polnem vzponu. Število gojencev se iz leta v leto viša in velik problem je upoštevati vse prošnje za vpis. Zelo občutena je potreba po novih podružnicah predvsem v krajih, kjer bi te podružnice imele pomen prave postojanke slovenske kulture.
Šola GM je danes prisotna na področju od Gorice in Sovodenj preko Devina, Nabrežine, Proseka . Kontovela, Trsta, Bazovice, Skednja in Doline. V prihodnjem šolskem letu se bo skušalo začeti z glasbenim poukom v Miljah, dela pa se tudi na tem, da bi GM vsaj koordinirala začetek glasbenega pouka v Beneški Sloveniji.
Vitalnost in umetniško raven inštitucije dokazuje dejstvo, da je iz šole izšla v povojni dobi priznana skupina bivših gojencev, ki se danes profesionalno bavijo z glasbo kot pedagogi, solisti, orke-straši, dirigenti itd. Toda poslanstvo šole ni samo formiranje profesionalnih glasbenikov, ima še drugo, zelo pomembnejšo vlogo na kulturno - prosvetnem področju, kjer s svojo dejavnostjo prispeva k utrjevanju in krepitvi narodne zavesti med mladino.
Izredno plodni so bili nastopi gojencev, ki jih je bilo v preteklem letu kar 43, od teh 18 samostojnih, 25 pa v sodelovanju pri
prireditvah v organizaciji drugih ustanov. V organizaciji GM je bilo 23 koncertnih prireditev ter 20 gostovanj orkestra, gojencev in ansamblov šole.
Poudariti je treba tudi nekatere posebne pobude. Predvsem je izredno važno sodelovanje s slovenskimi srednjimi in višjimi šolami. Nastopi gojencev in koncertantov na šolah postajajo že tradicionalni in dopolnjujejo glasbeno vzgojo dijakov v širšem smislu, obenem pa krepijo odnose med šolami. V tekočem letu se bo to sodelovanje še razširilo preko radijskih oddaj za šole na tržaški postaji Trst A. GM je bila namreč povabljena, da pripravi in koordinira glasbeni del oddaj za vse stopnje.
Pomembno je sodelovanje z drugimi glasbenimi šolami. Od 16. da
18.	aprila 1976 je bila šola GM gost šole Josip Slavenski v Beogradu. S svojim nastopom so bili gojenci deležni najboljših ocen publike in kritike, beograjska javnost pa se je lahko seznanila z obstojem in delom naše zamejske glasbene šole. Oktobra istega leta so gojenci šole Josip Slavenski vrnili obisk v Trstu, za kar so izvedli predhodno interno tekmovanje med gojenci.
Dobre stike je imela šola GM tudi z glasbeno šolo Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Z njenimi gojenci je i-mela skupen nastop v Kulturnem domu 6. maja 1976.
Posebno pomemben je bil stik z glasbenim licejem Jacopo Tomadi-ni iz Vidma. Na pobudo prof. Miloša Pahorja so nekateri gojenci te šole nastopili v Trstu 21.4.1976 in želi prepričljiv uspeh.
Senčne plati delovanje šole GM
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiimimiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilivriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
SKUPNA PONUDBA TRŽAŠKIH ZALOŽB ASTERISCO IN Z1T
ZABOJČEK S KOSOVELOM
«Poesie e integrali» in Študija Marije Pirjevec «Srečko Kosovel: aspetti del suo pensiero e dclla sua lirica» - Grafike Augusta Černigoja in Lojzeta Spacala
edizione anmversario 1976
SREČKO KOSOVEL
POESIE E INTEGRALI
aspetti del suo pensiero L j e della sua lirica ■ m.pirjevec ' r '
Založba Asterisco in Založništvo tržaškega tiska ponujata bralcem zabojček s knjigo Srečka Kosovela «Poesie e integralh in študijo Marije Pirjevec: tSrečko Kosovel: aspetti del suo pensiero e della sua lirica». Knjiga Kosovelovih pesmi v italijanščini je izšla pri založbi Asterisco leta 1972. Pesmi
je prevedla Jolka Milič. Prevajalka je izbrala vrsto Kosovelovih «baržunastih» pesmi in integralov. Pesmi drugega poglavja je pre vedel Pavle Merkii, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo.
Knjiga je v bistvu bibliofilska izdaja. Okusno opremo dopolnjujejo še štiri Černigojeve grafike
iz konstruktivističnega obdobja in štiri Spacalove grafike.
Študija Marije Pirjevec o Kosovelovi liriki in misli je napisana v italijanščini, izdalo pa jo je Založništvo tržaškega tiska leta 1974. Delo dovolj učinkovito u-vaja bralca v kompleksen svet Kosovelove lirike.
Nov je zabojček, ki shranja obe knjigi. Na njem piše, da je založniško dejanje namenjeno 50-letnici Kosovelove smrti. Posebno značilnost daje zabojčku iz lepenke Černigojev konstruktivistični portret Srečka Kosovela. Portret je izredno posrečen in v geometričnih oblikah pronicljivo označuje določeno pesnikovo podobo in njegov čas.
Kosovelovi knjigi sta namenjeni italijanskemu občinstvu, vendar lahko razveselita tudi slovenskega ljubitelja. Poudariti bi morali tudi sodelovanje obeh mestnih založb. Pohvali moramo dodati še misel, ki je veljala že za Cankarja; Kosovelovim pesmim je treba omogočiti pot po vsej Italiji. Cankarjev primer nas uči, da Trst ni dovolj močno potrdilo slovenski kulturi. Naši umetnosti mora odpreti vrata Evrope, saj Slovenci nismo kulturna provinca, ampak narod s krajšo, a vseeno pomembno kulturno tradicijo. To ponavljamo, ker je podobna miselnost še vedno precej tuja v kulturni govorici velikih narodov; majhno je prevečkrat sinonim obrohneoa in cdrv^nčnega* u poslabševalnem smislu.
ACE MERMOLJA
so predvsem v pomanjkanju učnih moči in v ureditvi prostorov nekaterih podružnic. Razmerje med številom redno nastavljenih pedagogov in zunanjimi sodelavci se povečuje, namesto da bi se manjšalo. Nastavljanje kvalificiranih učnih moči je vedno težje, bodisi zaradi dejanskega pomanjkanja u-sposobljenih glasbenih pedagogov v zamejstvu, bodisi zaradi pogojev, ki jih lahko šola nudi. Ne smemo pozabiti, da ima učno o-sebje šole GM manj ugodne pogoje, kot jih imajo njihovi vrstniki tako v Italiji, kot v Jugoslaviji.
Najtežje je v Gorici, kjer še vedno ni rešeno vprašanje prostorov v Ul. Malta. Ureditev so preprečili tehnični razlogi, novih predlaganih rešitev pa ni. Prav talro nevzdržno je stanje z učnim osebjem, saj deluje v Gorici le en stot rednrr nastavijerif‘- finsrPSISh Ta vprašanja bodo nujno morala biti .rešena še letos, kajti v nasprotnem primeru ni ogroženo le napredovanje šole, pač pa sam 'njen obstoj. Prav tako se goriška šola ne bo mogla posvetiti skrbi za razvijanje svojega delovanja v Beneški Sloveniji.
Glasbena matica se je z zanimivo pobudo oddolžila tudi 100-letni-ci Cankarjevega rojstva. Razpisala je natečaj za izvirno zborovsko skladbo na Cankarjevo besedilo med primorskimi avtorji. Predloženih je bilo 20 prispevkov, žirija priznanih slovenskih izvedencev pa je nagradila 3. Prvo nagrado je prejel skladatelj Vilko Ukmar, drugo Marjan Gabrijelčič in tretjo Danilo Švara. Ta u-speh je dobra spodbuda za druge podobne pobude. Ker bo prihodnje leto 30. obletnica smrti na-brežinskega pesnika Iga Grudna, namerava šola GM razpisati natečaj za izvirno zborovsko skladbo na Grudnovo besedilo. Možno bi bilo razpisati tudi nagrado za uglasbitev Grudnovih otroških pesmi. Natečaj naj bi bil v vseslovenskem merilu.
Glasbena matica se je v tržaškem kulturnem življenju močno uveljavila . s svojimi koncertnimi sezonami, ki jih je prvič uvedla v letih 1971-72. Dobra izbira izvajalcev in smiselno sestavljeni sporedi so tudi v zadnji in še trajajoči sezoni privabilo velik krog ljubiteljev glasbe tudi iz vrst italijanskih someščanov. Pridobljene izkušnje so vodstvo GM privedle do odločitve, da je uvedlo koncertni abonma tudi v Gorici v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete. Tudi v Gorici so konkretne prireditve GM postale važen kulturni dejavnik, še bolj pa bodo, ko bodo lahko koncerti v prostorih novega kulturnega doma v gradnji.
Za svoje koncerte se GM v veliki meri poslužuje gostov iz matične domovine pa seveda tudi domačih solistov, ki izhajajo pretežno iz vrst šole GM in orkestra GM, ki je v prejšnjem letu močno pomladil svoje vrste.
Poudariti velja uspešno nadaljevanje stikov inn sodelovanja z italijanskimi glasbeniku V letošnjo sezono je bil vkljiFen tržaški komorni ansambel «F. Busoni*, ki se je predstavil s solistko Moico šiškovič - Panizon. Vključitev italijanskih skupin v krog izvajalcev koncertne sezone GM daje možnost neposrednega sodelovanja z glasbenimi krogi večinskega naroda, ki se istočasno seznanjajo z našo stvarnostjo. Namen vodstva GM je nadaljevati po tej poti. Za prihodnje leto načrtuje gostovanje pomembne italijanske skupine iz Bologne ali iz Bočna.
Obogatitev koncertne sezone je tudi letošnje prvo (po 23 letih) gostovanje ljubljanske Opere SNG z dvema predstavama Rozinove opere »Ekvinokcij*. Izredno navdušen sprejem obvezuje koncert-
no vodstvo, da pogosteje priredi taka gostovanja.
V sodelovanju z Nemškim kulturnim inštitutom v Trstu je GM omogočila nastop zagrebške avantgardne skupine ACEZANTES v dvorani Goethe inštituta. Nadaljnje sodelovanje bi moralo privesti do izmenjave solistov in ansamblov. Toda koncertna dejavnost bi se mogla ob ugodnejših finančnih pogojih še lepše razviti, zato pa so potrebna sredstva iz javnih virov.
Učno in upravno osebje se skupaj z odborom Glasbene matice nenehno trudi za dosego še boljših rezultatov in zasluži za svoje delo vse priznanje.
Primorske bibliografske vesti
Gornjeavstrijska deželna založba v Linzu (Oberosterreichische Lan-desverlag) in Italijanski inštitut za kulturo v Avstriji sta konec preteklega leta izdala knjigo o Furlaniji in Julijski krajini, z naslovom Friaul und Julisch-Venetien. Pisec te knjige, ki ima 186 strani z mnogimi barvnimi in čmo-belimi fotografijami, je Kristjan Soteriffer. Delo predstavlja pokrajinske značilnosti ter zgodovinske, umetniške in spomeniške zanimivosti dežele, zaključuje pa se s prikazom potresne tragedije, ki je zadela Furlanijo lansko leto.
SITULA 17. V znanstveni publikaciji Narodnega muzeja je pred kratkim, z letnico 1976, izšlo delo Draga Svoljška in Timoteja Knifica Vipavska dolina (s podnaslovom Zgpdnjesrednjeveška najdišča)! Pri izdaji je sodeloval tudi Goriški muzej v Novi Gorici. Knjiga je bila ocenjena v Primorskem dnevniku 13. 2.1977.
LOŠKI RAZGLEDI. XXIII. 1976. V 23. zvezku (zborniku) Lcških razgledpv, ki jih izdaja Muzejsko društvo v Škofji Loki, je tudi prispe-vea Cirila Zupanca Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1943-1945 (213-248), ki obravnava enote 31. divizije ter njihove borbe na obeh straneh nekdanje rapalske meje.
ATTI E MEMORIE della Societa Istriana di Archeologia e Storia Patria. XXIV (LXXVI). 1976. Z majhno zamudo je pri tržaški založbi LINT izšel letni zbornik Istrskega društva za arheologijo in domačo zgodovino; obsega 326 strani razprav, člankov in poročil. Naj‘med številnimi prispevki omenimo vsaj nekatere: Franca Maselli Scotti pod naslovom Lo scavo di un edificio romano ad Aurisina (Notizia preliminare) na straneh 60-80 razpravlja o izkopavanjih neke rimske stavbe v Nabrežini, v poglavju Notiziario archeologico Alfieri Seri govori o Kaštelirju pri Jelerjih tik za mejo nad Korošci (Scavi archeologici al Castelliere degli Elleri, 230-234), Fiorello de Farolfi pa na straneh 237-241 predstavlja rimski vodovod pri Boljuncu (L’acquedotto romanu di Bagnoli). Publikacija, ki je doslej popolnoma ignorirala slovensko oziroma hrvaško' znanost ofr Jadranu, tokrat objavlja pohvalno poročilo o Situli 12, v kateri je izšlo delo najvidnejšega slovenskega numizmatskega' strokovnjaka dr. Aleksandra Jeločnika Čenturska zakladna najdba (Ljubljana 1973). Recenzijo o delu, ki obravnava najdbe v Čenturji pri Marezigah v Slovenski Istri, je napisal Giovanni Gorini (257-258).
Vsaj bežno se tiče tudi Primorske knjiga, ki je z naslovom Slove-nia under Nazi occupation, 1941-1945 izšla kot XI. zvezek zbirke Studia Slovenica v ZDA. Knjigo, ki ima na platnicah podatke Studia Slovenica, New York — Washington 1977, je napisala Helga H. Harriman z ok’a-homske državne univerze in jo je posvetila svojemu očetu E.A.V. Ho-riaku. Delo obsega 96 strani.
V založbi Planinske zveze Slovenije v Ljubljani je z letnico 1976 (tisk GP »Soča*, Nova Gorica) izšla 186 strani debela knjižica mr. Toneta Strojina z naslovom dr. Henrik Tuma in s podnaslovom Veliki slovenski alpinist, publicist in politik.
Na Pivki je OZD Javor Pivka pod uredništvom odbora na čelu s Silvom Faturjem izdala in založila delo z nastovom Lesna industrija na Pivškem. Pri delu je sodelovalo 21 avtorjev. Na 112 straneh je zbranega tudi precej gradiva o zgodovini žagarstva in lesnih obratov ob Pivki in notranjski Reki.
Ob koncu preteklega leta ,(1976) so nekatera večja primorska podjetja izdala razkošne jubilejne publikacije, v katerih je poleg reklamnih prispevkov najti tudi nekaj zgodovine podjetja oziroma kraja, kjer delujejo. Tako je slavila stoletnico ustanovitve Tovarna poljedelskega o-rodja v Batujah, tridesetletnico je slavilo Splošno gradbeno podjetje
«Primorje* v Ajdovščini, petindvajsetletnico pa Splošno gradbeno podjetje «Gorica» v Novi Gorici. Leta 1975 je že slavil svojo tridesetletnico Sadno likerski kombinat »Fructal - Alko* v Ajdovščini, ki je prav tako izdal jubilejno publikacijo.
T. P.
..................................................t................................
V1LUB0SS1 RAZSTAVLJA V KOPRU
MILJSKI MOJSTER KAMNA
Njegova 3-tonska skulptura zgnetene človeške podobe krasi prilepski park
in s prednostno komponento obstanka*, kot je o njegovih delih zapisal umetnostni kritik prof. Sergio Molesi.
Ko smo se pred leti prvič srečali z njegovimi deli, smo takoj u-gotavljali, da nas njegove skulpture posredno spominjajo na velikega Meštroviča. In miljski u-metnik je prepričljivo poudarjal, da velikega mojstra dleta občuduje. In pri tem velja poudariti, da tudi miljski umetnik dela izključno v kamnu, kar je danes že prava redkost in je na primer na Tržaškem, ki šteje veliko likovnih ustvarjalcev, le še en sam kipar, ki se občasno preizkuša V kamnu, ki je Villibossiju glavno umetniško izrazno sredstvo.
In v tem svojstvu je bil Villi-bossi lani sredi poletja povabljen v Prilep v Makedonijo na štirinajsti vsedržavni kiparski simpozij, kjer se je sredi najhujše vročine lotil velikega marmornatega bloka, ki mu ga je dal na voljo tamkajšnji kamnolom znanega pri-lepskega belega marmorja. Simpozija se seveda ni udeležil on sam. Poleg domačih jugoslovanskih mojstrov dleta sta prišla poleg njega iz tujine še Američanka Colette Itick in Romun Ledon.
Po vrnitvi iz Makedonije, kjer je prebil skoraj mesec dni, je miljski umetnik z zadovoljstvom, celo z navdušenjem govoril o tej svoji izkušnji, saj mu je bila dana na voljo odlična surovina, na kateri je lahko sprostil vso svojo ustvarjalno sposobnost. In od tedaj krasi park, ki obdaja prilepski tobačni muzej, tudi njegova velika skoraj tri tone težka marmornata skulptura, ki prikazuje človeško podobo, vso sključeno in zgneteno, podobo, ki naj predstavlja trpljenje makedonskega naroda, ki je bil v vsej svoji dolgi zgodovini tolikokrat podložen in pregažen. dokler se ni dokončno osvobodil in razvil v nacionalni subjekt.
Villibossijeva skulptura ni le izklesana. amrak morda celo nakazana v grobih oblikah, saj je nekaj tednov dela ob tolikšnem objektu malo. Toda kljub tolikšnemu obsegu je skulptura izdelana do kraja, vsa njena površina je izglaje-na. kajti tudi to je ena izmed značilnosti miljskega umetnika, ki tudi kadar obdeluje trd repenski ali še kak drug trši kamen, svojo skulpturo dodela do kraja.
Deloma zaradi umetniškega u-speha, deloma zaradi izredne že prislovične makedonske gostoljubnosti, deloma pa tudi zaradi izredne organiziranosti prilepske-ga simpozija, bo lanskoletna makedonska izkušnja v Villjbossijo-vem spominu ostala trajna.
FRANC UDOVIČ
Villibossijev marmornati kip v parku v Prilepu
Poslanstvo, ki ga nosi v sebi in izraža v svojih stvaritvah u-metnik, slikar ali kipar, nikoli ni lahko, še težje postane, če umetnik hoče ali bolje mora svoje u-metniške težnje usklajati s svojo povsem drugačno vsakdanjostjo, konkretno s svojim poklicem, od katerega živi in ki z umetnostjo nima neposredne zveze. Pravi umetnik se od vsakdanje stvarnosti sicer ne more, pa tudi ne sme odtrgati, ker mora njegova umetnost to stvarnost tako ali drugače, najpogosteje zelo posredno odražati, vendar je to včasih hudo težko, če ne celo nemogoče. Te in podobne misli so nas navdajale vsakokrat, kadar smo si ogledovali dela — skulpture, risbe ali grafične liste — ki jih je ob toli-kerih dosedanjih priložnostih dal na ogled eden redkih tržaških kiparjev — Villi Bossi ali Villibossi, kot se najraje podpisuje na svoja umetniška dela.
Villibossi. ki je po poreklu iz Božičev v Miljskih hribih jn živi v Miljah, se bliža štiridesetim. Poklicno se ukvarja s tem, da bi bil mestni promet in red čimboljši ali vsaj znosen. Ves prosti čas pa žrtvuje umetnosti, kiparstvu, ki zanj ni nekakšen občasni konjiček, pač pa že življenjska nuja.
Od tod doslej več samostojnih, o-sebnih razstav v Trstu, Gorici in Miljah, še več pa njegovih nastopov na skupinskih prireditvah in tradicionalnih kolektivnih razstavah. Po navadi najpogosteje-razstavlja z dvema drugima domačinoma. z Giovannijem Duizom in Aldom Bressanuttijem.
Že nekaj dni pa Villibossi gostuje v Kopru, v tamkajšnji galeriji »Meduza*, kjer prav tako razstavlja z dvema drugima u-metnikoma in sicer z Mehikancem Luisom Lopezom' . Ložo, ki je eno lepih imen sodobne mehiške likovne umetnosti ter z Makedoncem Draganom Poposkim . Da-dajem, ki prav tako spada med znana imena mlade in naglo dohitevajoče makedonske likovne u-metnosti.
Govoriti o Villibossiju in še posebej o njegovi umetnosti je hkrati lahko in težko. Lahko zato, ker je v vsem svojem dosedanjem razvoju zelo dosleden in linearen, težko pa zato, ker v svojih skulpturah skuša izraziti veliko. Na prvi pogled so vsa njegova dela preprosta. Če pa se ob njih dlje ustavimo, vidimo v njegovih skulpturah »vso prepričljivo linearno prepletenost... v sintetizirani moderni formi s poudarkom čutnosti
Danes vam nudiva kar več plošč, ki so nad poprečjem. Včasih se pač zgodi, da imava na razpolago dobro glasbo. Vsekakor je značilno dejstvo, da sta kar dve od današnjih plošč-jaz-zovski. Ali bova morala kmalu spremeniti naslov naše rubrike v "Jazz tednik?* Ne moreva si kaj, dobrih pop-albumov je vedno manj, jazzovskih pa vedno več. Vsekakor predstavlja prva o-bravnavana plošča pravo izjemo. Preidimo k tej!
JEFFERSON AIRPLANE
Flight Log
(GRUNT CYL 1255)
Vse pride enkrat poplačano, ali bolje-vse se enkrat maščuje. Tako pravi pregovor. Ta misel mi je šinila v glavo med poslu-
šanjem zadnjega dvojnega albuma bivše skupine Jefferson Air-plane. Zakaj sem pomislil na to? No, naj najprej povem, da sta na ovojnici plošče natisnjeni tudi letnici 1966-1976y Verjetno ste zdaj razumeli, da šo na tem albumu posneti samo najboljši motivi, povzeti iz vseh albumov, katere je skupina posnela v omenjenem desetletju.
Jefferson Airplane ali Star-ship, kakor že hočete, so se s tem albumom hoteli oddolžiti vsem tistim, ki bi bili radi poslušali nekatere njihove stare in legendarne motive (glej npr. <tWhi-te Rabbit» - prva pesem, ki je jasno govorila o mamilih) in ki jim ni bilo mogoče to napraviti iz enega ali drugega razloga. Predvsem je ta album dobrodošel zaradi lega, ker je danes zelo težko, če ne celo nemogoče, dobiti njihove prve albume, kot sta na primer - Surrealistic Pil-low ali Volunteers. Zato ima prav Paul Kantner, ko pravi na račun te antologije: Mnogi mislijo. da pomeni antologija zastoj v delovanju neke skupine, meni pa se zdi. da so te vrste plošč izredno važne. Dajejo ti namreč možnost, da imaš pred očmi zelo dolgo obdobje in tako lahko primerjaš današnjo glasbo s prejšnjo. Poleg tega moji zaduii oboževanci ne vedo prav nič a moji skupini v prvem obdobju delovanja, ki pa se mi i!Ti izredno važno*.
Res je. Jefferson Starship so danes, zasluženo ali< ne, ena najbolj znanih ameriških skupin. V njihovem zlatem obdobju v letih 1968-69 pa so bili zmni le zelo ozkemu krogu oboževalcev in hippijev v sami Kaliforniji. Seveda, takrat so bili njihovi teksti in motivi izzivalni, zavzemali so se za novo družbeno ureditev in zavest. Jasno je torej, da so vsa družbena občila to skupino bojkotirala. Zato sem na začetku rekel, da pride vse enkrat poplačano: prav gotovo bodo zdaj Jefferson, kot svetovno znana sku-nina, prodali ogromno število dvojnega albuma, o katerem je govor.
IVAN GRAZIANI
1 lupi
(NUMERO UNO ZPLN 34004)
Precej sen. se razpisal o prejšnjem albumu, (kar pa mi ni žal) zalo mi ostaja le malo prostora za naslednje albume. Najbolj ršibkav točka današnje izbire se mi zdi prav tale album italijan-:kega kanlavtorja Ivana Grazia-nija. Glasba se mi zdi še kar dobra in posrečena (pri spremljati sodelujeta poleg drugih tudi Tržačan Gino D’Eliso ter Antoličih Venditti), vendar pa se mi Grazianijevi teksti ne zdijo vsebinsko nič posebnega. V nekaterih primerih se mi zdi avtor preveč hermetičen («1 lupi*, «11 topo nel formaggio*), včasih celo nerazumljiv (tNinna nanna dell’uo-
mo» — kjer poje v svojem a-bruškem narečju), ponekod pa je prav banalen (Motocross*, cLu-gano addio*, *Eva*).
CHICK COREA,
HERBIE HANCOCK, KEITH JARRETT,
McCoy TYNER
(Atlantic W 50326)
Prava poslastica za ljubitelje modernega, free jazza: to je nova plošča, ki jo je izdala diskografska družba Atlantic in ki združuje kar štiri jazzovske kla-viaturiste, ki sodijo danes med najboljše izvajalce modernega jazza. Na ta način bo možno tudi pozornemu poslušalcu primerjati med štirimi različnimi načini igranja, čeprav so zbrane skladbe vseh štirih izvajalcev take, da bi le velik poznavalec jazza znal raziskovati med enim in drugim. Jaz to nisem, zato naj samo povem, da dajeta Keith
T#~ ' * TTl Tf 'Jf'
Jarrett ter Rerbie Hancock prednost modernemu jazzu, medtem ko se mi zdita Chvck Corea ter McCoy Tyner na tej plošči bolj vezana na stare. tradicionalne sheme. Vsekakor velja podčrtati to zanimivo pobudo, ki daje tudi nepoznavalcem možnost spoznali kar štiri velike jazzovske pianiste hkrati.
RANDY CRAVVFORD
Everplhing must Change
(WAFtNER BROS W 56238)
Odveč bi bilo napisati, da je zadnja obravnava posvečena jazzu. Danes ni na vrsti noben sveti velikan preteklosti, Rcndg Craivford nikakor ni izreden trobentač, niti ne izredna pianistka. Ona uporab-
lja najbolj enostaven instrument, glas, in to tako, da bi danes težko našli njej podobno izvajalko.
«Everything must change*, to je naslov in pravilo pri tem albumu. Vse stvari lahko menjamo, spremenimo, seveda na boljše ali na slabše. Drugi pridevnik pa lahko opustimo pri tej pevki, kajti že slavne in nepozabne skladbe kot (navedem le nekatere) *I’m easy», «Don't let me down», cSomething so right* so po njeni zaslugi dobile praznično obleko.
V časti, ko primanjkuje talentiranih jazzovskih pevcev in pevk, je tako kvalitetno izvajanje res nepričakovano. S temi besedami bom končal, tudi zato ker primanj kuje prostora.
Sandi Pertot in Pavel Ugrin
DVOMLJIVA NAPREDNOST NEKI! NACIJE
New York bo dobil hotel za žene, ki jih mož tepe
V oskrbi ustanove bo ženska lahko ostala lelo dni, nulo bo treba najli rešitev
New York 12 milijard dolarjev primanjkljaja.
Toda ustanova, o kateri je govor, ima še svoj drugačen pomen. Ženska, nad katero mož dvigne roko, lahko išče zatočišče v omenjeni ustanovi in če ne bo dobila svoje sobe in postelje takoj, bo lahko potrpela za kak teden v hotelu, od koder se bo nato preselila v prostore ustanove. Z druge strani pa bo pred možem, ki ga pamet še ni srečala, vendarle grožnja, da lahko žena s kovčkom v roki zapusti njegov dom in ga pusti na cedilu. Doslej to . skoraj ni bilo možno, kajti ženska, ki je prosila npr. na policiji za zaščito pred možem, ki jo je pretepel, je bila prisiljena vrniti se domov, kajti na policiji so po navadi ukrepali tako. da so najprej poklicali moža, ki je po navadi postavil pogoj, da bo morebitne «upravne stroške* poravnal, če se žena vrne domov. In tako se je ženska po navadi vrnila in jo je nato mož pretepel, ker je bil ha to navajen in da bi si dal duška
Zares čudno, da se v sicer tehnično tako napredni deželi iščejo takšne • rešitve. Povrh tega rešitev, ki je le, kot smo rekli, kapljica v morju, kajti kaj naj bi bilo 60 postelj, ko pa je v samem New Yorku — kot zatrjujejo — na de-settisoče mož, ki pretepajo svoje žene . . .
Toda tudi 60 postelj ni tako malo, kajti nesrečno poročene ženske bodo mogle ostati v oskrbi te ustanove oziroma v tem »hotelu* ali domu le leto dni. V tem času pa bodo skušali najti rešitev, da ženski ne bo treba spet v »pekel*, kot je svoj dom označila v začetku omenjena Newyorčanka.
ŽIVLJENJE ZARES NI VEDNO LINEARNO...
«Mary s smetišča» je bogata dedinja
V njenem starem «hrošču» so našli knjižic za milijon dolarjev
DELRAY BEACH, 26. - Sosedje so ji pravili-«Garbage Mary«, kar bi po naše pomenilo Mary s smetišča», ker je ženska vedno brskala po smetnjakih, iz česar so 'ljudje sklepali, da je revna, da nima od česa živeti. Sedaj pa so odkrili, da je bogata, da je hči zelo bogatega odvetnika in bivšega bančnega direktorja, ki je umrl pred dvema letoma in ji zapustil veliko dediščino.
Mary bi še dolgo ostala «Mary s smetišča», če bi je pretekli teden ne ustavila policija, ker se je nekomu dekle zazdelo nenormalno. In ko so na policiji začeli brskati po njeni preteklosti, so ugotovili,' da ne gre ža neko Mary, pa naj gre s smetnjaka ali■ ne, pač pa da ji je ime Kathleen Nelson Collejj, da je hčerka znanega odvetnika in bančnega direktorja Nelsona starejšega iz Galesburga v državi Illinois. Sedaj, ko so jo «staknili», so jo spravili v umobolnico, kjer pa so ugotovili, da ženska ni umobolna, pač pa le hudo duševno pobita in da je svoj odpor proti razmeram, v katerih je živela, izražala v dejavnosti, ki je bila za normalnega človeka — nenormalna.
Ko je policija nekoliko pobrskala po njenem avtomobilu, preprostem, starem "hrošču*, torej starem tipu «volksuiagna*. je v njem našla ne le nekaj posod, iz katerih je smrdela stara že pokvarjena hrana, pač pa tudi veliko drugih prav nič «odvratnih* dokumentov: bančne knjižice, delnice, čeki, dokumenti, da je lastnica petrolejskih vrelcev in še marsikaj podobnega in tako so ugotovili, da ženska nikakor ni siromašna, pač pa zelo bogata, pa čeprav je stanovala v razmeroma skromnem stanovanju s samima dvema prostoroma, kar je za Ameriko daleč
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiimiMiiimiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii
NEW YORK, 26. - Lansko leto, torej leto 1976 je bilo — leto ženske. Na prvi pogled se to zdi sicer absurdno 'in nepotrebno, ko pa so nas «polna usta* zagotovil o ženski enakopravnosti, ko o tem govorijo ustave, statuti in tudi i-dejni in ideološki dokumenti. In vendar temu ni tako. Ne pri nas, ne drugod po svetu. Pri nas na primer se bahamo, da imartio eno najnaprednejših ustav na svetu, v kateri je popolna enakopravnost več kot zagotovljena. Kljub temu je ženska pri nas podrejena in zapostavljena. In to zelo konkretno, saj celo ne dobi iste plače za isto delo, da ne govorimo o marsikaterem položaju v javnem življenju, ki je v naši družbi rezerviran le moškemu. Res je, v zadnjih desetletjih smo tudi na tem področju napravili kak korak naprej, vendar smo še daleč od idealnega, rekli bi raje od normalnega stanja. Še najbolj daleč pa smo od tega, da se bo naša miselnost , prilagodila resnični enakopravnosti na vseh področjih’človekovega izživljanja. Glede tega je zelo značilen primer ZDA, kjer se bahajo z naprednostjo in kjer so materialne razmere veliko boljše kot marsikje drugje v svetu in bi torej lahko omogočile večjo enakopravnost. Glede tega bomo navedli najprej konkreten primer, nato pa prikazali neko pobudo.
Ženska, o kateri je govor, je stara 40 let. Čedna je, čedno oblečena in na prvi pogled mirna. In vendar ta ženska govori o petnajstih letih «pekla». In ta pekel ni nič drugega kot njen — dom. «Celo svojim prijateljicam se nisem upala povedati, sram me' je bilo jim priznati, da me mož, ki sem se z njim poročila iz ljubezni — pretepa, do krvi pretepa. Kadar je dobil v roko kak članek o tem, kako je nekdo pretepel svojo ženo, mi je zatrjeval, da je to nekaj normalnega, ker' da veliko mož pretepa svoje žene. In ko sem se zaradi tega obrnila na policijo, so mi enostavno rekli, naj poberem otroke in se vrnem k staršem. Toda staršev nimam več in ker nisem imela drugega izhoda, sem se zatekla v hotel*.
Če bi to bila le epizoda, enkraten in edini primer, bi rekli pač, da je ženska pač slabo izbirala, oziroma izbrala. Pa ni tako. V Združenih državah je to zelo pogost pojav, to se pravi, da je veliko mož, ki pretepajo svoje žene. Zadeva je tako res-nav da je bilo treba iskati rešitev in kaže, da' so vsaj za New York rešitev našli.
Newyorška občinska svetovalka Miriam Friedlander se je zavzela za to, da so ustanovili pribežališče za ženske, ki jih pretepajo možje, ter za njihove otroke. Pravzaprav ustanova še ne deluje, pač pa bo v kratkem odprla vrata prvim nesrečno poročenim ženam in materam, žal pa bo ta ustanova «le kapljica v morju*, kajti hotel, o katerem je govor, bo mogel sprejeti le šestdeset žensk in 140 otrok hkrati. Vrhu tega ima nova ustanova razmeroma malo sredstev na razpolago, komaj 125 tisoč dolarjev, kolikor so mogli «izcediti» iz newyorškega občinskega proračuna, za katerega je znano, da je v velikih težavah, saj smo že pred meseci beležili porazen podatek, da ima .................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Brez-upešno storjeni uradni koraki bodo rodili uspeh. Bodite bolj ljubeznivi s sodelavci.	_ ne prehitel. Manjše težave, kar se
BIK (od 21.4. do 20.5.) Upošte- tiče zdravja vajte težkoče, ki bodo nastale pri DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V delu. če se boste obvladali, se zadnjem trenutku boste z veliko
izpod minimuma.
Ko so dokumente in bančne knjižice pregledali, so ugotovili,- da ženska razpolaga s premoženjem, ki se vrli okoli enega milijona dolarjev, kar bi v naših skromnih lirah pomenilo 880 do 890 milijonov.
Njena povsem normalna sestra meni, da Margjino premoženje ni tako veliko, ker da ji oče ni zapustil vsega. Njen brat je istega mnenja, hkrati pa meni. da bi morale oblasti žensko zavarovati, kajti zelo možno je, da se pojavi nekdo, ki bi se hotel z njo poročiti, da bi prišel do njenega bogastva. Prav tako pa bi bilo možno, da žensko nekdo napade, da bi jih iztrgal vsaj del njenega premoženja. In v tem imata sestra in brat prav, pa čeprav se sama nočeta lotiti te hvalevredne naloge. Njuna sestra, za katero smo rekli, da je psihiatri ne smatrajo za slaboumno, je prav gotovo "preveč težka*, da bi jo prenašala.
Brat Mary s smetišča» pravi, da je njegova sestra stara 48 let, da jo je poslednjič videl na očetovem pogrebu 1974. leta in je ponovno izrazil svojo zaskrbljenost, da bi sedaj, ko se je zvedelo, da je bogata, ne postala žrtev kakega brezvestnega človeka.
Zdravniki, za katere smo že rekli, da so ugotovili', da ženska ni slabouijina, menijo, da je le «umsko dezorientirana*,- to pa iz nekakšnega podzavestnega odpora do družbe in zaradi podhranjenosti. In čeprav je ženska živela v tako neurejenih razmerah, je policija v njenem skromnem stanovanju našla veliko povsem novih in zelo dragih oblek iz znanih modnih trgovin. Sicer pa se je skrajno slabo oblačila in čeprav ima za seboj fakulteto, se je kazala skrajno "preprosto*, malone kot bi bila nepismena.
KRIŽANKA... z našim krajem
T	2	r*	T	r	6	9SS	7		9	10	11	12
w~							u					
15~						16					17“	
□	18~				19						W~	
21				22								
2T			25						26			d
27			2B					29				30
3f~		32				n	33					 j	
3T							35			'		
VODORAVNO: 1. «naš kraj*.
7.	fertilen, rodoviten, 13. izobražen, 14. ploščica, platica, 15. grški bajeslovni velikan, 16. je lahko prodajna ali odkupna, 17. Thomas Mann, 18. zgoraj, 19. avstralski teniški igralec (Ran), 20. Ujpest brez odsotnih, 27. Roksanda Nje-bodica, 22. osebno ime, 23. ONU,
24.	Ocvirk Anton, 25. ime najboljše ital. košarkarice Bocchi, 26. brez odstotnih, 27. Roksanda Nje-guš, 28. menično jamstvo, 29. ameriška valuta, 31. brezbarven, vnetljiv ogljikov vodik, 33. neumen,
34.	aktivni... ozoni, 35. četrtine.
NAVPIČNO: 1. biblijska oseba,
2.	priseljenci vseljenci, 3. vrsta velikih kač, 4. prvi letalec, 5. can-der na pol, 6. Ancona, 7. slaba trava, 8. iz tekstilnega vlakna,
9.	ime filmskega igralca Sharifa,
10.	Daneu Ivo, 11. navdušenec, za-
nesenjak, 12. cilj, 16. vrsta tujih cigaret, 19. so večkrat meti pri košarki, 21. dan v tednu, 22. taksa, 23. oslovski hlapec, gonjač,
25.	afriška republika, 26. življenjski element, 29. slovenski književnik (Dramascen), 30. konci otokov, 32. Igor Stravvinski, 33. Bratko Kreft.	(lako)
Horoskop
boste ognili nevšečnostim.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Za-pust:te svoje delovno področje. Ne bodite prehudo užaljeni, če vam bo kdo povedal resnico.
RAK (od 22.6. do 22.7.) V nobenem primeru ne zavrnite ponudbe. Ko bo nastopil nepredviden trenutek ,ne bodite omahljivi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte se uveljaviti, da bi vas namestnik
prisotnostjo duha rešili neko zapleteno zadevo. Krotite svoj jezik.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne sprejemajte novih odgovornosti, ne da bi za to prejeli ustrezne proti vrednosti. Nesporazum.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Samo s pomočjo solidne organizacije boste kos svojim nalogam. Čustven odnos se bo izboljšal.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bodite v svojem poklicnem delu previdni. Skušajte rešiti čimprej neko vprašanje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skrbno pripravljen podvig'vam bo zagotovil uspeh. Med starejšimi osebami bo prišlo do nesporazuma.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaše finančne perspektive se izboljšujejo, kljub nasprotovanjem nekaterih. Manjša družinska kriza.
RIBI (od 20.2, do 20.3.) Trenutek ni primeren za pogovore in kritike. Prišlo bo do važnega srečanja. Pismo ali darilo.
Navdihoval me je slovenski melos
(Nadaljevanje s 5. strani)
akademija znanosti in umetnosti, katere redni član sem.
— In za konec, kako bi ocenili sedanji glasbeni trenutek tako pri nas kot v svetu?
— Vsak čas in vsaka dežela ima svdjo glasbo. Le-ta pa zdaj, zlasti pa še po vojni ves čas ni evo-lucionirala, temveč revolucionira-la, prekinila je s tradicijo in šla na pot iskanja - eksperimenta. Mene osebno pa eksperimenti ne zanimajo toliko, kot me zanimajo rezultati. Teh pa še danes ni. Gotovo bo iz vsega tega nekaj nastalo — a kdaj in kako, je vprašanje časa.
Trenutno še ni izgledov, da bi se vsa zadeva ustalila in začela kazati zrele obrise, kar sicer najmlajši hočejo in po čemer stremijo. Meni osebno je popolnoma vseeno, v kakšnem stilu je kakšna muzika napisana, vendar pa od muzike zahtevam, da je iskrena in prepričevalna ter, kar je najpomembnejše, neposredna.
Kajti vsaka resnična umetnina mora človeka prizadeti na določen način, nekje ga mora zagrabiti.
Mi pa smo zdaj priča popolnemu prelomu z vso tradicijo, celo z načinom glasbene pisave, to je, kako se pišejo note in prišli smo celo tako daleč, da ima sleherni komponist svojo notno pisavo. V primerjavi s skrajnim individualizmom smo zdaj priča nekakšnemu skupnemu kolektivizmu v glasbi, ko skoraj ne moremo več ločevati modernih komponistov med seboj.
In še nekaj moram povedati — zdi se mi, da je, kar poslušam zdaj, do absurdnosti pripeljan impresionizem. Vsa ta muzika je obrnjena navzven, v barvitost, v kolorizem, v nenavadne zvoke, v opisovalno muziko.
Ko pa sva začela s Kogojem svojo glasbeno pot, smo vsi še tičali v tradiciji, vendar sva tudi takrat hotela oba izraziti nekaj novega in utirati poti novi, moderni slovenski glasbi,* je konča! naš razgovor jubilant, komponist Matija Bravničar.
SREČKO VILHAR • ALBERT KLUN
Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov	*i.
na Sardiniji,
Korziki in v južni Franciji
Na Korziki so Amerikanci pripadnike naših čet vnovič popisali. Vsak naš vojak je dobil novo matrikulo. Iz tistih, ki so bili specializirani za delo na posameznih področjih, so osnovali posebne skupine ali nove čele. Če je bila četa številčno močna, so iz nje osnovali še novo četo. Tako je npr. poleg 233. čete nastala še 1233. četa.
Po odhodu italijanskih oficirjev s Korzike so dobile bivše posebne delavske čete uradni naziv «Yugoslav Labor Companies* (jugoslovanske delovne čete). 2) Izraz «Yu-goslav*, ki so ga začele na pobudo naših ljudi uporabljati četne komande, pa ni bil všeč štabu NORBS. Zato je zaukazal, da ga je treba nadomestiti z izrazom «Slav» in da se zategadelj čete morajo imenovati «Slav Labor Compa-nies» («.slovanske delovne čete*).* V tej zvezi je prišel še ukaz, da morajo pripadniki «slovanskih delovnih čet* nositi na vojaški kapi in pa na levi strani prsi znak «S», kar je bila okrajšava za «Slav». Pri «slovanskih četah* se je začel sčasoma opuščati izraz «Labor» in se zanje uporabljal bolj vojaški izraz «Slav Companies* To pa je bila
splošna oznaka. Ker je bila vsaka četa specializirana, je dobila nazivu čete še poudarek na vrsti dela, ki ga je opravljala, kot npr.: «Slav Signal Company», »Slav Quar-termaster Company», «Slav Guard Company» («slovanska četa za zvezo*, «slovanska prištabna četa*,. «slovanska stražarska četa*) itd. čeprav je štab NORBS predpisal uporabo «Slav», se je ta izraz v vsakdanjem življenju le malo uporabljal.. Amerikanci so naše vojake imenovali «Yugo-slav* aii pa skrajšano «Yugo». Celo v uradnih spisih je bilo moč opaziti, da se je namesto izraza «Slav» pogosto-rna uporabljal izraz «Yugoslav». Naj tu omenimo, da ni bilo na zunaj nikakršne razlike med ameriškimi vojaki in pripadniki «sl6vanskih čet*.
Po odhodu italijanskih oficirjev so četne komande prevzeli ameriški oficirji. Vendar pa so si čete polagoma izoblikovale tudi svoje lastno poveljstvo. Ameriški oficirji so si pomagali tako, da so se oprli na naše podoficirje. Vsem tistim, ki so čine kakorkoli pridobili v italijanski vojski, so jim jih zdaj priznali. S tako rešitvijo vojaškega vprašanja «slovanskih čet* pa so bile odpravljene le nekatere naj večje vrzeli.
V prvi polovici avgusta 1944 je štab NORBS sklenil, da bo organiziral za «slovanske čete* dva oficirska tečaja. Razposlal je posebno okrožnico vsem «slovanskim četam* s pozivom, naj pripravijo kandidate. Pripadniki čet so kandidate izbirali med tistimi, ki so bili najbolj aktivni in ki So se v raznih političnih akcijah izkazali že na Sardiniji. Pri volitvah kandidatov so se pripadniki «slovanskih čet* dobro zavedali, da bo v bodoče položaj čet v marsičem odvisen od njihovih poveljnikov in ostalega starešinskega kadra. Oba tečaja sta loila na sedežu 1233. čete. Predavali so ameršiki oficirji večinoma v popačeni italiian-ščini ali pa srbohrvaščini, saj je bilo med njimi veliko takih, ki so bili sinovi Italijanov ali Jugoslovanov. Tečaia sta bila kratka in potekala prav v dneh, ko se je začela
invazija v južno Francijo. Poučevali pa so le tiste predmete, ki so bili posebno pomembni za tedanje razmere na Korziki, to je za naloge, ki naj bi jih opravljale «slovanske čete*.	•
Z uspehom je naredilo izpit skupaj 31 ljudi iz Primorske, Beneške Slovenije, Istre in Dalmacije. Dobili so čin poročnika. Prevzeli so poveljstva svojih čet in bili odgovorni za upravo in premoženje enot. Čete so vodili dokaj samostojno, toda v važnejših zadevah je veljala odločitev ameriškega oficirja. Ko so Slovenci in Hrvati prejeli čin poročnika, so bili opozorjeni, da je ta funkcija začasna in da je podvržena preklicu ameriških oblasti v vsakem času. Ukaz za razporeditev poročnikov v «slovanske čete* je podpisal komandant NORBS, brigadni general J. Ratay. 3) Poleg navedenih oficirjev so imele «slovanske čete* še oficirja za zvezo pri šatbu polka oziroma pri NORBS. Ce upoštevamo, da so «slovanske čete* nadomestile večje število ameriških specializiranih vojaških enot, smemo trditi, da so «26I5.th Technical Supervision Regiment» sestavljale «slovanske čete«, da je bil to polk Primorcev in Istranov v sklopu zaledju VII. ameriške armade.
2)	23.th Yugoslav Labo- Company (commanding: Lt. John J. Ma honey) to. Commandng Officer, Northern Base Section, APO, 386, U. S. Army (Tliru Channels), 16 May, 1944. Iz zapuščine poročnika Albina Marca. M-ONPPS-PAK.
* Badoglievska vojaška komanda je v zvezi s Primorci in Istrani uporabljala izraz «alloglotta» (tujerodec), večkrat pa tudi izraz »Slavo*, p -i čemer so bili mišljeni Slovenc: in Hrvati iz Julijske krajine. Iz izraza «SIavo». ki so ga Amerikanci prevzeli od Italijanov brez pomišljanja, je nastal »Slav*, ki so ga naši ljudje lahko prevedli le z besedo »Slovan* in »slovanski*.
3)	HQ Northern Base Section. By Command of Brigadir General Ralay: C. M. Christie, Major, AGD, Adjutant General, 24 August 1944. M-ONPPS-PAK.
(Nadaljevanje sledi)
Nedelja, 27. februarja 1977 Ponedeljek, 28. februarja 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Nabožna oddaja
13.30	DNEVNIK
13.30	Vesti Dnevnika 1
14.00	V teku nedelje
14.05	'Športni dogodki
14.30	Glasbena oddaja
15.15	Questa pazza, pazza neve
17.10	Na moj način
18.15	Polčas nogometne tekme B
19.20	MOJ SIN. TV film
20.40	Le uova fatali, 1. epizoda
21.45	športna nedelja
22.45	Napoved programa Dnevnik in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Viking Viki
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. URI
13.30	Ona druga nedelja
17.45	Napoved programov
18.05	Karovana, TV film
19.00	Polčas nogometne tekme A
19.50	DNEVNIK 2 — ODPRTI
STUDIO
20.00	Nedelja sprint
20.40	Caruso v kabaretu — glasbena oddaja
21.45	DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
22.00	DNEVNIK 2 - DOSSIER
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
7.55	Ža nedeljsko' dobro jutro
9.05	H. Fallada: KMETJE, BOMBE IN OBLAST
10.35	Raziskovalci:	Aleksander
von Humboldt
11.30	Kmetijska oddaja
12.30	POROČILA
13.00	NAMIZNI TENIS EVROPA 12
14.40	Križem, kražem
15.44 Morda vas zanima: Milena Župančič
15.25	Kulnndiič: KLARA DOM-BROVSICA, drama
16.55	TV žehtnik
17.30	čarobna temnica, film
19.30	DNEVNIK
20.00	A. Marodič: MARIJA, nadaljevanka
21.20	Na koncu sveta
22.25	DNEVNIK
Koprska barvna TV
19.30	Otroški kotiček
20.15	Veselje v vojaški suknji, film
21.55	Kopernik, nadaljevanka
22.55	Namizni tenis
Zagreb
15.20	Nedeljsko popoldne
TRST A
8.00,	12.00, 14.00, 19.00 Poročila;
10.00—13.00 Praznična nedelja: Nedeljski sestanek; Mladinski o-der; Nabožna glasba; Glasba po željah; 13.00—-15.00 Ljudje pred mikrofonom; Skjv. ljudske pesmi; Klasično’, a ric preresno; Operete:	Lahka glasba; 15.00—19.00
Šport in glasba; Odskočna deska.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 13.30, 14.30,
17.30	in 20.30 Poročila; 6.15, 7.00/
7.40	Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.15 Glasbeni portret:
10.30	Dogodki in odmevi; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Avto story; 15.30 Ansambel Cliocolafs;
16.00	Umetnost; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 18.00 Od Triglava do Jadrana; 18.30 Vedri zvoki; 19.30 Pop glasba; 20.00 Srečanja; 20.35 Športna nedelja.
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00, 17.00, 19.00,
21.00	Poročila; 6.00 Jutranja glasba: 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša; 10.20 Special Dapporto; 12.C0 Kabaret; 14.45 V prvi vrsti; 15.50 Šport: 17.30 Mille bolle blu: 18.10 Komedija; 19.30 Simf. glasba;
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 12.00. 13.00, 14.00,
19.00	Poročila: 6.15 Danes je ne
delja; 7.15 Zdravo vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalec; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 .še pomnite, tovariši. .	10.05 Koncert: 11.15—
13.00	Glasba po željah; 13.20 Nedeljska reportaža: 13.45 Orkester Heinza Kiesslinga; 14.05—18.50 Nedeljsko popoldne; 17.50 Radijska igra; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Glasbene razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 23.05 Literarni nokturno,
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti: Umetnost 13.(K) O knjižnih novostih
13.30	DNEVNIK
14.00	Oddaja iz parlamenta
14.25	Jezik za vsakogar: Angle-ščina
17.00	Srečanje z mladino
18.00	Argumenti: Kako pride do sklepa
18.30	Glasba in šport
19.00	Zapori
19.20	Furia:	Eksperimenti, TV
film
19.45	Almanah in Vremenska sliko
20.00	DNEVNIK
20.40 Duša in telo, film
22.45	Bonta loro
Ob zaključku DNEVNIK Drugi kanal >2.30 Vidim, slišim, govorim
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. &
13.30	Vzgoja in dežele
17.00	Prigode pustolovskega Si*1' bada
17.30	Mladina v svetu
18.00	Politehnika
18.20	DNEVNIK 2 — ŠPORT
18.30	Programi pristopanja k 1'
19.10	Vaillant: SEBRING, TV fil«!
19.45	DNEVNIK 2 - ODPR1J STUDIO
20.40	TAJNA POROKA, drama
Ob zaključku DNEVNIK 2" ZADNJE VESTI	.
JUGOSLOVANSKA Tv Ljubljana
8.10,	9.30, 10.05, lilO TV V J0,t
17.00	Glasbeni ciciban
Rojstni dan tete Eve j
17.10	Narava Japonske
17.40	Obzornik
17.55	Prvih 365 dni v otrokovc«1 življenju
18.30	Dogovorili smo se
18.45	Mladi za mlade
19.30	DNEVNIK
20.00	A. Nlcolaj: STARA GARD**' predstava SSG iz Trsta
22.05	DNEVNIK
Koprska barvna TV
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	Izumirajoči svet: Tuaregi
21.25	F. Cigliano v Portorožu
21.50	Baletni večer
Zagreb
17.15	DNEVNIK
18.45	Mladi za mlade
19.30	DNEVNIK
21.50	Partizanska pot
TRST A
7.00.	8.00. 11.30, 12.45, 15,30, H> n° Poročila; 7.20-12.45 Dobro jutro* Glasba in kramljanje; Obletnioj* tedna; Koncert; Iz svetovne f°’ klore; Glasbena šahovnica; Gla* ba po željah; 13.00—15.30 Šesta’ nek; Kulturna beležnica; Z gl«s’ bo po svetu; Mladina v zrcal1) časa; Glasba na našem val«1
KOPER
6.30,	7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14*3"'
17.30,	18.30, 20.30 Poročila: 6>
7.00,	7.40 Glasba za dobro .jutro-
8.35	Strani albuma; 9.30 Plošč®'
10.10	Življenje v šoli; 12.05 Gl®5' ba po željah; 14.10 Plošče: 15;® Bla-bla-bla: 16.45 Operne uverii re; 17.(K) športni pregled; 1?' Poje Dž. Peruzovič; 18.00 Glasb®' ni koktajl: 18.35 Zbori;
RADIO 1
7.00; 8.00, 10.00, 12.00, 13-00,
14.00,	15.00, 17.00, 19,00, 21.00 P0,' ročila; 6.00, 7.30 Jutranja glasb«’
9.00,	10.35 Vi in jaz; 11.00 Sreč«; n.ja; 11.30 Folk: 12.30 Samadb1.;
13.30	Lahka glasba: 14.30 Ra<L1, ska igra; 15.45, 17.30 Prvi N1«;
18.35	šola in delo: 19.25 Otros«) kotiček;. 19.40 Glasba v sve1«'
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 12.00, 18.00. 10f Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 D1 bro jutro, otroci! 7.20 Na današA dap; 7.30 Iz naših sporedov; C*11 Glasbena matineja; 9.05 P'sf svet; 9.20 Nova pesmica; 9.40 V) dre melodije; 10.45 Turistični n‘ potki; 11.03 Za vsakogar neb«)
12.10	Revijski orkestri; 12.30 K«3 tijskj nasveti; 12.40 Pihalne &°( bc; 13.30 Priporočajo vam- ]
14.05	Amaterski zbori; 14.30 Gl«1 ba po željah; 15.00 Dogodki in f mevi; 15.45 Kulturna kroni««
16.00	»Vrtiljak*.
JUG. TELEVIZIJA »D 1. D« 5. MARCA 1977
TOREK, 1. marca *
17.05	Zajčkova zadnja želja:
17.25	Pika Nogavička; 17.55 Obzornik; 18.10 Madžarski plesi;
18.45	Po sledeh napredka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.35 A. J. Cronin; Zvezde gledajo z neba; 21.25 Iz koncertnih dvoran.
Koprska barvna TV
19.30	Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Deviški vrelec, film; 21.55 Aktualna teijia; 22.25 Narodni plesi.
SREDA, 2. marca
8.10.	14.10 TV v šoli; 17.00 Kralj Matjaž in Alenčica; 17.10 Ukročeno oko; 17.40 Obzornik: 17.55 Od zore do mraka; 18.30 Glasba takšna in drugačna; 19.15 Risanka;-19.30 Dnevnik; 20.00 Nenadna osaml jenost Konrada Steinerja, film; 21.40 Majhne skrivnosti velikih mojstrov; 21.45 Dnevnik;
22.00	Prvenstvo v umetnostnem drsanju; 23.00 Nogomet: Bayern -Dihamo.
Koprska barvna TV
19.55	Nogomet: Bayern - Dinamo; 20.45 Dnevnik; 21.50 Blišč in beda kurtizan; 22.40 Pridite in zabavajte se; 22.50 Umetnostno drsanje.
ČETRTEK, 3. marca
9.30,	10.00, 143)0 TV v šoli; 15.00 Onesnaževanje morja; 17.15 Mala čebelica; 17.30 Obzornik; 17.50 S kajakom na Himalajo; 18.35 P. Zidar: Amerika je daleč: 19.30 Dnevnik: 20.00 V živo: Tabletoma nija; 23.00 Umetnostno drsanje.
Koprska barvna TV
19.55	Otroški kotiček; 20.15
Dnevnik; 20.35 Gospodar sv<^ film; 21.50 Skopje; 22.20 Uibe' nostno drsanje.
PETEK, 4. marca
8.10,	10.00, 14.10, TV v šoj'
16.10,	22.15 Umetnostno drsa Al
17.10	Križem, kražem; 17.20 Pj«! ni svet; 17.50 Obzornik: »Matasta* Primorska; 18.40 P«' pomoč: 19.00 Japonski športi: « do: 19.15 Risanka; 19.30 DneVn1^
19.55	Notranjepolitični komen1«.
20.05	P. Heriat:	Boussardelo'
21.00	Trilogija o Bombayu; Ulice San Francisca, film; 22'« Dnevnik.
Koprska barvna TV	.
19.55	Otroški	kotiček;	20-'
Dnevnik: 20.35	Obala v	rneP'
film; 22.06 Glasbeni nokturno, ri spiglii; 22.30 Umetnostno drsai'1
SOBOTA,	5. marca	»
10.00	Narava Japonske;
Po sledeh napredka; 11.00 Ne',e jetni stroj; 11.50 P. Heriat: B«1) sardelovi; 13.55 Nogomet: Bud« nost . Hajduk; 16.20 A. NegO?. Mafija; 17.30 Obzornik; 17.50 Z rota, film; 19.15 Risanka; Dnevnik; 19.50 Zunanjepolid« komentar; 20.00 Pogreb v Los -A, gelesu, film; 21.50 Moda za v«r
22.00	Dnevnik; 22.40 Evropsko P, venstvo v smučanju; 22.50 Ud1« nostno drsanje.
Koprska barvna TV
14.55	šport: Budučnost - B«j; duk; 19.30 Otroški kotiček; 29. Dnevnik; 20.35 Posebni
film: 21.25 Tfžaške narodne Pri. mi: 21.45 Ljubezen v Rimu, fujj
23.15	Umetnostno drsanje na
zi dnevni
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
27. februarja 1977
.................. *'■
nogomet
V C LIGI
Današnji gostje Triestine so zelo solidno moštvo
Tudi nastop proti Pergotremi bo za Tržačane dokaj težek
j riestina bo danes srečala na mačem terenu ekipo Pergocre-"le- Današnji gostje so zelo solid-Trt	sai imajo točko več kot
‘‘ačani; med tednom so odigrali
i,.0S a*° tokmo v Piacenzi, kjer so usPešno remizirali, f fl,di današnji nastop bo torej za estino zelo težek, saj bodo do-tucJi tokrat igrali v zelo (*rnjeni postavi. Poleg Polittija bo krat manjkal tudi Fontana, ki ,e je poškodoval med tednom. Sre-knje torej ne obeta nič dobrega, k] bo verjetno igrišče ravno tako °kro kot ob prejšnjih domačih astopih, Triestina pa je, žal, po-kzala, cja se na takih terenih Ploh ne znajde. Poškodba Fonta-j® je torej za ekipo zelo huda, saj I splošno znano, da je ta vezni .ofalec edini, ki lahko brez težav ijto na težkih terenih. Vezna li-■ lk Triestine se bo torej opirala na Traininija, ki je proti Udi-J/Seju ponovno zaigral odlično. Nje-•u bosta verjetno pomagala Berti mladi Franca, ki je ravno tako kpustil dober vtis v ^ Vidmu. Ostaja torej' odprto vprašanje še, za r^ga veznega igralca. Tagliavini J lahko poslal na igrišče tudi jkfcata: v tem primeru bi imela ri«stina na igrišču kar dva mla-nL '8ralca- ker pa je tržaški tre-/? ,zel° previden, se nam zdi ta ,a)?čitev zanj skoraj nesprejem-i!vk. Zaradi tega bi lahko igral k°P°Vno Rossi, ki je sicer tudi .J.0 mlad; igral pa bi kot napa-val®c, medtem ko bi Andreis pre-.ze' vlogo vezavca med obrambo n napadom. Na razpolago je tre rJU tudi Peressin, ki že dalj ksa redno trenira, njegov nastop k današnji tekmi pa lahko verjet-® Vključimo; Tagliavini je nam-p izjavil, da bi izkoristil tega na-padalca le v hudi stiski.
.Postava bo torej naslednja: Bar-, 'ni, Lucchetta, Zanini, Berti. De rjkPn, Monticolo, Andreis, Franca, ossj (Marcato, Peressin), Traini-• Dri. Tekma se bo pričela ob 15.
A. K.
V PRVENSTVU DEČKOV
Visoka zmaga domovccv
bom _ Intreplda 123:44 (52:29)
DOM: Waltritsch, Juren, Diego . kvetak 42, Vižintin 3, Igor Deve-<?* ■ Dornik (k) 37, Buzzinelli 12,
Vin 20.
, Domovci so zopet zmagali in to-tot tudi z obilno stotico proti še “zkušeni ekipi Intrepida iz Ma-v*na. Tekma ni bila zelo zanimi-a’ saj je potekala enosmerno.
Kljub temu je treba pohvaliti naše igralce, ki so skozi vso tekmo igrali z enakim elanom.
* * *
Bor — Ricreatort 27:122 (20:60)
BOR: Jankovič, Furlan 7, Vas-sallo 10, De Walderstein 2, Turk 2, Cej 6, Župančič, Pregare.
Taki hudi porazi so postali že običajni za mlado slovensko ekipo. Tokrat pa je treba reči, da nasprotnik ni pokazal nič posebnega in za poraz so krivi igralci sami. Po prvih potezah smo že upali, da bodo naši igralci resno ogrožali močnega nasprotnika, kajti z,aigrali so tako, kot jih nismo še nikoli videli. Vodili so do 9. minute. Takrat pa so odpovedali: zagrešili so nešteto naivnih napak, tako da je nasprotnik tudi tokrat visoko slavil. Najboljši je bil zaradi prizadevanja Vas-sallo.	Peter
Košarkarska ekipa goriškega Doma F,, trenerjem Vilijem Prinčičem), ki se bo udeležila bližnjega prvenstva <	«propaganda»
ATLETIKA
NA NIŽJI SREDNJI ŠOU NA PROSEKU
V'
Šolsko tekmovanje v krosu je lepo uspelo tudi letos
s	v	#
Nastopilo je več kot sto mladih atletov in atletinj
Mladinske igre so že v polnem teku. Ta tekmovanja, ki so bila do letos namenjena v glavnem srednješolskim otrokom, so letos dobila širši obseg, saj bodo na njih nastopali tudi otroci, ki obiskujejo osnovno šolo in pa višješolci.
Tekmovanja so, kot običajno, razdeljena na več faz: šolsko prvenstvo, občinsko, pokrajinsko, deželno, meddeželno in državno.
Na srednji šoli Fran Levstik na Proseku so v preteklih dneh organizirali šolsko tekmovanje v teku čez dm in stm, ki je med dijaki te šole zelo priljubljena športna panoga. Nastopili so skorajda vsi dijaki, med katerimi so nekateri že pravi mojstri v tej disciplini.
Oglejmo si rezultate:
PRVI RAZRED
Dečki: 1. Franko Raubar, 2. Pe-
NiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiinuiiiitiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHnifiiiiiiiiMiiiiiiiiitMiimiiiiii
naam pred veliko nedeljsko (6.3.) prireditvijo v trbižu v organizaciji spdt
Priprave za 11 zimske športne igre v polnem teka
Izredno visoko število udeležencev - Snežite razmere dokaj dobre - Tekmovanje se bo pričelo ob 10.15
Priprave za letošnje 11. zimske športne igre, ki bodo 6. 3., v Trbižu, so v polnem teku. Prvi del priprav je zaključen z objavo startnega vrstnega reda posameznih kategorij, ostale priprave pa so osredotočene na terenu samem. Po včerajšnjem telefonskem pogovoru z direkcijo trbiške smučarske šole smo izvedeli, da so snežne razmere dobre. Snega je dovolj, temperatura je nizka in sneg na progah trd. Prepričani so, da se bo to statjje obdržalo do iger.
V nedeljo -se bo tekmovanje pričelo ob 10.15, s startom prvega baby sprinta z nižjega startnega mesta. Številke se bodo razdeljevale na cilju od 9.30 dalje. Za časomerilstvo bo letos poskrbela urama Darka Malalana z Opčin, ki je dala na razpolago enajstim ZŠI moderno elektronsko aparaturo.
Prizivi objavljenega startnega reda se sprejemajo jutri, od 9. do 12. ure, v Ulici Geppa 9, telefon 31-119.
STARTNI VRSTNI RED
Nižje startno mesto ob 10.15 BABY SPRINT (70, 69, 68)
1.	Volpi Helena,' Čupa
2.	Gerdol Veronika, SPDT
3.	Hrovatin Tati, čupa
4.	Morpurgo Barbara, Polet
5.	Škrk Kristina, Polet

ODBOJKA
Deželno prvenstvo
Borove deklice
\
odlično igrale
«P!ave» so premagale ekipo Libertasa iz Pordenona
Bor.
|r.~v'n:	Jazbec, Glavina, Fičur,
ga s’ Zupančič, Veljak, Kalc, Sie-Zoch, Starc, Nacinovi,- Maver. ^BERTAS PN: Nappi, De Mar-L^.D Agostino, Simonella, Tantin, rp. Biondo, B ancolin.
. Prvenstvu deklic
<°V S0
Ve,
za deželni v četrtek predstavnice e odigrale zaključno tekmo pr-dela tega prvenstva v Fo-- ‘ du. v deželnem derbiju so pre-iz Pordečiš, 14:16,
tvegale ekipo Libertasa baa.5 3:2 (17:15, i® *n 15:11).
arije Je bilo v začetku zelo ^Ijivo, saj je izgledalo.' da bo D,iPa Libertasa gladko premagala vjaae borovke in si tako zagoto-Htv nastop v finalnem delu tega kptva. Lahko rečemo, da tudi 6;,J eVji optimist ni mogel verjeti, |gri?e hodo borovke tako borile na u in marsikatera ekipa, ki v višjih ligah, bi se lahko tj, ovala pri njih. Potek vseh pe-toftlfet°v -'e bil skora.i popolnoma jg Skoraj vedno so povedle »o T*6 Pordenona, na polovici seta *eta°°rovbe 'zenaide, proti koncu s0 a pa je popustila ekipa, kateri aa5prej popustili živci. Naj o» lt0 “no samo zadnji in peti set, So 1® Libertas že vo(lil s 7:0, nato ber7°,r°vke z zagrizenostjo in bor-je °st.io izenačile na 7:7 Pordenon nato vodil z 8:7, od tu dalje fgr ?' • je ekipa varovank Ani Ku-jjrf,'|nove tako opomogla, da je k Pustila nasprotnicam samo še 'točke.
t8|?trtk°va tekma nam je pokajo ’ da so mlade Borove igralke kih ne''zkušene, v kritičnih trenut-Ve‘ Prevladuje na igrišču trema, Hn7 pa smo lahko zadovoljni s pripravo celotne ekipe. O bli °?^i igralki ne bi spregovo lotrj. kajti v četrtek je zmagala ce-®ktti ek'Pa 'n seveda trener. Ne tet..° nastopajoče, marveč tudi re-hsrlt. So pripomogle h končnemu “U. Omeniti mor,
>rk
Omeniti moramo še. da je
Po -I?3 Anj Kufersin vodila ek:-
Uspešno
.80 bili klicani ob
Time-outi in me-,. , — bičani ob pravem 'n vsaka rezerva, ki je stoto* na igrišče, je doprinesla več j b* sicer pričakovali.
Vii rtkovo zraa§° si ie Bor Pri'
M Pravico do nastopg v final-
nem delu, ki bo 6. marca v Fiu-me Venetu pri Pordenonu. Poleg Bora bosta nastopili še dve ekipi, ime katerih pa bomo zvedeli šele 5. marca, po deželnem finalu ekip, ki so igrale v skupini nižjih lig.
šušta
SMUČANJE
fjA PIANCAVALLU
Mladi člani SK Devin so opravili dober nastop
V četrtek. 24. februarja, so se na Piancavallu zaključile mladinske zimske igre na deželni ravni. Nastopili so najboljši smučarji iz vseh treh pokrajin v veleslalomu in smučarskemu teku. Levi delež so imeli otroci iz Vidma, saj bodo v državnem merilu nastopila le dva Tržačana in dva otroka iz Pordenona.
Na to tekmovanje so bili povabljeni tudi trije člani Smučarskega kluba Devin in sicer Elio lori, Maura Spanghero in Roberta Sardoč. Mali Elio lori je zasedel 25. mesto, prvi od Tržačanov pa je bil Bertocchi z 20. mestom. Pri deklicah je že izgledalo, da bo Roberta Sardoč pripravila veliko presenečenje, saj je bila do sredine proge med vodečimi, nakar je s padcem izgubila veliko dragocenih sekund in se uvrstila na 13 mesto, kot prva Tržačanka z 80 sekundami zaostanka. Takoi' za njo se je uvrstila še Maura Spanghe-ro, ki je pustila še deseterico tekmovalk za seboj.
Poleg Smučarskega kluba Devin so na omenjenih šolskih igrah nastopili še otroci slovenske osnovne šole z Opčin in iz Gropade. Devan Košuta je zasedel v Ovčji vasi v veleslalomu 28. mesto. Marko Kralj iz Gropade pa na istem tekmovanju 35. mesto. Za Smučarski klub Devin je tekmovalo veliko otrok, naj navedemo njihove uvrstitve:
Alpsko smučanje: deklice 11. in
16.	mesto; dečki 42. mesto.
Nordijsko smučanje: cicibani 2. mesto; pionirji 1., 4. in 9. mesto; mlajši mladinci 2. mesto; ciciban k« 1. in 3. mesto.
6.	Benčič Sara, Čupa
7.	Fajt Maja, SPD Gorica
8.	Kralj Irene, Primorec
9.	Nanut Lara, SPD Gorica
10.	Lokar Marko, Čupa
11.	Sosič Boris, Polet
12 Bliiml Peter, Št. Janž
13.	Kokorovec Mojmir, Polet
14.	Kralj Maks, Primorec
15 Mičič Samo, SPD Gorica
16.	Gombač Davorin, SPDT
17.	Civardi Igor, SPDT
18.	Moschitz Tomaž, Št. Janž
19.	Kokorovec Samo. Polet
20.	Košuta Dušan, SPD Gorica
21.	Moschitz Martin, Št. Janž
MTŠKI-KE:
22.	Milič Monika, Polet
23.	Bliiml Kristina, Št. Janž
24.	Gerdol Ivana, SPDT
25.	Vekjet Dimitrij, SPDT
26.	Kralj Marko, Primorec
27.	Paoli Boris, SPDT
28.	Nanut Martin, SPD Goriča 29: Bogateč Igor, Primorec
30.	Bensa Erik, SPD Gorica
31.	Kalc Marko, SPDT
32.	Bradasši Darko
33.	Grendene Silvano, SPD Gorica
34.	Košuta Devan, Polet
35.	VValtritsch' Dimitrij, SPD Gorica
36.	Cesar Devan, SPDT
37.	Civardi Marko, SPDT
Vište startno mesto ob 11.15 MEDVEDKI-KE: (64, 65)
38.	'Rgašel Emanuela, Gregorčič
39.	Zobec Elena, Gregorčič
40.	Lutman Sonja, SPD Gorica
41.	Zobec Erika, SPDT
42.	Lokar Veronika, Čupa
43.	Kocjančič Eleonora, Gregorčič
44.	Košuta Jadranka, Polet
45.	Rebula Katja, Primorec
46.	Škrk Aleksandra, Polet
47.	Vižintin Beno, SPD Gorica
48.	Kalc Fabio, Primorec
49.	Cibic Guido, Primorec
50.	Kalc Paolo, Polet
51.	Baucon Mitja, SPD Gorica
52.	Pečar Franko, Gregorčič 53/ Kraljič Sergij, Gregorčič
54.	Maver Henrik, Gregorčič
55.	Pučnik Gorazd, Gregorčič
56.	Hrovatin Branko, Polet
57.	Tedesco Robert, Gregorčič
58.	Štefančič Aleš, Gregorčič
59.	Bliiml Miki, Št. Janž
60.	Vodopivec Damjan, Gregorčič
61.	Štoka Marko, Kontovel
62.	Antoni Robert, Polet
63.	Žerjal Florjan, Gregorčič
64.	Ferluga Maks, Polet
65.	Košuta Robert, SPD Gorica
66.	Gombač Igor, SPDT
67.	škerlavaj Edi, Primorec
68.	Taučer Franko, Polet
69.	Lovriha Franko, Gregorčič
70.	Paoli Peter, SPDT
71.	Starec Pavel, Gregorčič
CICIBANI-NKE: (63 - 621
72.	Benčina Damijana, Polet
73.	Tul Viviana, Gregorčič
74.	Štefančič Tatjana, Gregorčič
75.	Paoli Rosana, SPDT
76.	Weiss Ivana, Št. Janž
77.	Birsa Daniela, Bon
78.	Milič Makri, Polet
79.	Miljevič Nadja, Polet
80.	Vekjet Tanja, Bor
81.	Junc Erika, Bor
82.	Siega Marta, Bor
83.	Kuret Tanja, čupa
84.	Hedenig Lizi, Št. Janž
85.	Margon Adrijana, SPDT
86.	Baucon Katja, SPD Gorica
87.	Covacio Robert, Polet
88.	Medvešček Cinzia, Primorec
89.	Pertot Igor, Breg
90.	Kralj Rino, Primorec
91.	Rojc David, SPDT
92.	Pregare Robert, Gregorčič
93.	Košuta Igor, SPD Gorica
94.	Čorbo Lucio, Polet.
95.	Grgič Igor, Primorec
96.	Don Andrej, Primorec
97.	Sedmak Andrej, Polet
98.	Sahzin Samo, SPD Gorica
99.	Collerig Livio, Primorec
100.	Gerdol Peter, Bor
1.	Pertot Rajko, Breg
2.	Dornik Ugo, SPD Gorica
3.	Malalan Dejan, Primorec
4.	Benčina David, Polet
5.	Lokar Andrej, Čupa
6.	Kalc Valter, Primorec
7.	Vogrič Savo, SPD Gorica
8.	Waltritsch Aleš, SPD Gorica
9.	Cantelli Herman, SPD Gorica
10.	Cofetti Ivo, Gregorčič
11.	Devetak Diego, ŠpD Gorica
12.	Kralj Marko, Primorec
13.	Starec Robert, Gregorčič
14.	Novak Ivan, Gregorčič
PIONIRJI-RKE (60-61)
15.	Kalc Katja, SPDT
16.	Caharija Viviana, Primorec '17. Viž:ntin Marta, SPD Gorica
18.	Medvešček Marina, Primorec
19.	Zablatnik Ani, Št. Janž
20.	Tomšič Dora, čupa
21.	Udovič Andrej, Primorec Esch Alojz, Št. Janž Mazzucca Fabio, Primorec
SPDT prireja ob priliki 11. zimskih športnih iger avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovan.je je na sedežu ZSŠDI v Ul. Geppa 9, vsak dan od 9. do 14. ure. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
Weiss Tomo, Št. Janž
Malalan Egon, Polet Čorbo Robert, Polet Grgič Maks, Primorec Tomažič Bojan, SPD Gorica Turn R.enzo, SPD Gorica
29.	Turitto Livio, Primorec^
30.	Malalan David, Primorec ■TLJUipej B°ns, Primorec
31 Vogrič Marko, SPD Gorica
33.	Škerlavaj Franko, Primorec
34.	Štoka Vasilij, Primorec
35.	Lutman Marko, SPD Gorica
36.	IJorriik Mauro, SPD Qorica
MLADINCI - MLADINKE (58-59)
37.	Hrovatin Zdenka, Polet
38.	Udovič Saša, Primorec
39.	Osbat Katjuša, SPD Gorica
40.	Sosič Vesna, SPDT
41.	Faganel Renzo, SPD Gorica
42.	Siega Boris, Bor
43.	Kralj Igor, Primorec
44.	Markovič Boris, Primorec '
45.	Cibic Alfred, Primorec
46.	Nanut Loris, SPD Gorica
47.	Malalan Romeo, Primorec
48.	Kuret Igor, Čupa
49.	Rebula DavO, Primorec
50.	Malalan Valter, Primorec
1.	Milkovič Angelo, Primorec
2.	Taučer Rudi, Polet
3.	Štoka Egon, Kontovel
4.	Krečič Jurij, Primorec
5.	Sosič Paride, Polet
6.	Mazzucca Aleks, Primorec
'7. Osbat Aleksander, SPD Gorica
ČLANI in ČLANICE (od 1957 in starejši do ’42)
8.	Volpi Nataša, Čupa
Štartne številke se razdeljujejo ob CILJU od 9.30 dalje.
Start prvega tekmovalca bo ob 10.15,-
9.	Benčič Miranda, Čupa
10.	Fakin Majda, SPDT
11.	Kosmina Saška, Čupa
12.	Eva Daniela, Polet
13.	Bensa Milojka, SPD Gorica 11 Magajna Helena, Čupa
15.	Hrovatin Lučka, Čupa
16.	Bensa Dario, SPD Gorica
17.	Moschitz Vili, št. Janž
18.	Berdon Ivo, SPD Gorica
19.	Rolič Karlo, Čupa
20.	Moschitz Rudi, Št. Janž
21.	Baša Boris, SPD Gorica 22 Križnič Andrej, Polet
23.	Daneu Andrej, Polet
24.	Lapanja Dušan, SPD Gorica
25.	Baša .Vojko, SPD Gorica
26.	Kokorovec Marino, Polet
27.	Kuret Stojan, Čupa
28.	Brešan Niko, SPD Gorica
29.	Sancin Igrr, Polet
30.	Žetko Aleš, Kontovel
31.	Križman Edi, Polet
32.	Sosič Dani, Polet
33.	Kralj Vasilij, Primorec
34.	Gantar Robi, Polet
35.	Culot Natalino, SPD Gorica
36.	Volpi OsJ«if,, Čupa
37.	VatovamSavino
38.	Daneu Edi, Polet
39.	Zobec .Mirah,' Primorec
40.	‘ Guštin ' Boris, Polet " *
41.	Košuta Edi, Čupa
42.	Dolhar Miran, Čupa
43.	Fakin Pavel, SPDT
44.	Gabrich Alojz, Št. Janž
VETERANI In DAME:
45.	Milič Ester, Polet
46	Čorbo Marta, Polet
47	Bauzon Sandra, SPD Gorica
48.	Morpurgo Antonij'a, Polet
49.	Milič Pavel, Polet
50 Morpurgo Pavel, Polet
VETERANI:
51.	Kralj Angelo, Primorec
52.	Kralj Renato, Primorec
53.	Grendene Umberto, SPD
54.	Košuta Marino, Polet
55.	Čorbo Bibianb, Polet
56.	Kalc Severino, Primorec
57.	Kosmina Niko, Čupa
58.	Anteni Sergio, Polet
59.	Benčič Dario, Čupa
60.	Lokar Aleš, Čupa
61.	Baucon Aldo, SPD Gorica
62.	Cesar Sergij, SPDT
63.	Cantelli Rudi, SPD Gorica
S. M,—
NASTOPAJOČA DRUŠTVA
1.	ŠZ BOR
2.	ŠD BREG
3.	PK ČUPA
4.	SPD GORICA
5.	ŠT. JANŽ KOROŠKA
6.	ŠD KONTOVEL . *
7.	ŠOLA GREGORČIČ Dolina S. ŠD POLET
9.	ŠD PRIMOREC
10.	SPD TRST
ter Furlan, 3. Korado Čuk, 4. Martin Starc, 5. David Furlan, 6. Ervin Košuta, 7. Aleš Gruden. 8. Marko Danieli, 9. Igor Milič. 10. Franko Hrvatič, 11. Dejan Danieli,
12.	Massimo Celea. 13. MarČelo Ukmar, 14. Adrijano Gruden, 15. Aleksander Gruden, 16. Andrej Bla-žon, 17. Peter Micheli. 18. Marjan Kocman.
Deklice: 1. Andreina Menegatti 2. Elena Purč, 3. Alida Lorenzi, 4, Tanja Gruden, 5. Tamara Danieli, 6. Sonja Bucavelli, 7. Erika Štoka, 8. Rosana Pertot, 9 Sonja Rupel. 10. Mirjam Rebula, 11. Pavla Živic, 12. Darja Samar.
DRUGI RAZRED Dečki: 1. David Daneu, 2. Štefan Ukmar, 3. Peter Ugrin 4. Li-vijo Emili, 5. Aleksander Sedmak
6.	Sandor Sedmak, 7, Peter Starc, 8. Valter Rupel. 9. Andrej Bizjak, 10. Aleksander Švab, 11. -Peter Štoka, 12. David Antoni, 13. Mauro Delise. 14. Robert Pertot, 15. Li-vijo Sedmak, 16. Damjan Milič.
Deklice: 1. Nadja Menegatti. 2. Karmen Menegatti, 3. Tanja Furlan, 4. Rosana Raubar, 5. Sonja Doljak, 6. Nives ( .ištin, 7. Martina Slokar. 8. Valnea Cibic, 9. Gabrijela Daneu, 10. Erika Starc. 11. Paola Starc,- 12. Marina Štoka, 13. Ma^da Milič. 14. Klavdija Peric, 15. Rita Legiša.
1
TRETJI RAZRED Dečki: L Robert švje. 2, Robert Bogateč, 3. Mirko Sardo, 4. Boris Gruden, 5. David Metelko, 6. Mitja Ferluga, '7. Andrej Milič. 8. Aris Sedmak. 9. Marino Ukmar, 10. Pavel Furlan. 11. Marino Verša, 12. Fulvio Sferza. 13. Livio Milič.
Deklice:	1. Nadja Franchi, 2.
Morena Sedmak, 3. Alenka Peta ros, 4. Manuela Starc, 5. Nataša Štoka, 6. Dolores Husu, 7. Evgenija Starc, 8. Laura Kemperle. 9. Mihaela Skupek, 10. Alenka Furlan, 11. Katja Starc, 12. Zorka Danieli.
RAZREDI V SVETEM KRIŽU PRVI RAZRED
Dečki: 1. Robert Soave, 2. Darko Kobau, 3. Aleksander Kenda, 4. Franko Rebula, 5. Korado Košuta, 6. Klavdijo Kobau.
Deklice: 1. Kristina Guštin. 2. Sonja Košuta, 3. Elda Tence, 4. Tanja Caharija.
DRUGI RAZRED Dečki: 1. Andrej Kostnapfel, 2. Egon Stefančič. 3. Pavel De Lorenzi, 4. Edvin Guštinčič, 5. Pavel Vidoni. Zaradi poškodbe je odstopil Sandi Sedmak
-c Deklice: 1. Klara Stefani. 2. Gabrijela Bezin. 3. Suzana Zurzul, 4. Vanda Purič, 5. Aleksandra Guštin, 6. Nives Tretjak.
TRETJI RAZRED
Dečki: 1. Fabio Candotti 2 A-leksander Sedmak.
Deklice: 1. Sonja Savi, 2. Leti-cija Soave, 3. Melita Tence, 4. Tanja Sedmak.
Po tekmovanju so bili pivouvr-ščeni tekmovalci iz vsake kategorije, nagrajeni z diplomami mladinskih iger
MlNlBAŠKET
« iliKNlR BIASI*
Bor računa na visoko uvrstitev
i Prvi nastop Borove ekipe na turnirju «Biasi» bo jutri, 28. t. m., ob
17.30	v telovadnici v Ul. Caravaggio. Ekipa CAMB B, s katero se bodo naši fantje pomerili, ne bi smela predstavljati večje ovire.
Naša ekipa pričenja turnir z, namenom, da zasede v svoji skupini 1. ali 2. mesto in tako napreduje v finalni del tekmovanja.
Drugo srečanje bo že naslednjega dne, t. j. 1. marca, ob 18. urf na stadionu «1. maj». Za nasprotnika bodo fantje imeli ekipo CAMB B.
Tretja tekma bo v feosteh pri Sokolu, in sicer 3. marca, ob 17. uri v nabrežinski telovadnici.
Za turnir bo trener Bradassi sklical 15 igralcev, ki se bodo vrstili v nastopih okoli 5 stalnih ključnih igralcev.
Treningi v prihodnjem tednu, zaradi zaposlenosti trenerjev, odpadejo.
SGT - Sokol 69:28 (37:6)
SOKOL: Bandelli David, Žbogar, Grilanc, Klanjšček 4, Pertot Nevenko 1, Moimas, Bogatfc, Devetak 23, Pertot Niko, Della Schiava, Bandelli "Marko.
SODNIKA: Bertoldi in Pahor.
PROSTI METI: SGT 9:16, Sokol 6:10.
Kljub odsotnosti nekaterih boljših igralcev so Sokolovi cminikošarkar-ji» v tekmi z Ginnastico iz Trsta povsem zadovoljili. Po negotovem začetku, ko je mnoge zajela trema, so se opogumili ter v drugem delu bili enakovreden nasprotnik višjim in starejšim tekmecem. Skorajda n4-ustavljiv je za nasprotnike bil Mitja Devetak, napredek pa sta pokazala tudi Klanjšček in Nevenko Pertot, ki je dosegel svoj prvi koš na kakem prvenstvu.
Marko

DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 27. februarja 1977
Košarka
MLADINCI
11.00	na Opčinah
Polet - Ralsider
* * *
11.00	v Dolini
Bor - Barcolana • • *
KADETI
10.00	‘v Trstu, Ul. Caboto
Flaminio - Kontovel # * *
DEČKI
10.00	na Greti
Saba - Polet	r
• * *
13.00	v Trstu, Ul. della Valle Chiadino * Breg
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
10.30	na Opčinah Oplcina - Primorje
iiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiimuiiimninuiiimiiMiHiiHMiiiiiuiiiiiiiiOMiiiiiiiiiiiiiiii
ROD MODREGA £ >
TABORNIŠKI
KOTIČEK
H
50
GORICA 0
ZAPOJMO I
Mi taborniki imamo lepo navado, da veliko pojemo. Ob tabornih ognjih se zabavamo s tem, da pojemo partizanske, taborniške, narodne in zabavne pesmi. Zelo radi pojemo tudi parodije, ki jih sami sestavljamo, v katerih smešimo življenje na taborjenju in na drugih akcijah. Ena izmed naših najbolj priljubljenih pesmi je taborniška *Tam ob ognju našem*. Na isto melodijo smo sestavili še parodijo «Tam v šotoru našem*, ki je pravo nasprotje prejšnje.
TAM OB OGNJU NAŠEM
Tam ob ognju našem si sežemo v roke, plamen neugašen nam je srce.
Vedno te bom ljubil dih gozda, šum voda tu je moj dom in vedno bom tukaj 'rad ostal doma.
Kakor lepe sanje ' spomin bo na U dni,
ko se spomniš nanje srce vzdrhti.
Saj mladost je naša kot lepa maiska noč, vsak dan bo lep spomin krašan vedno lep in vedno vroč.
TAM V ŠOTORU NAŠEM
(parodija)
Tam v šotoru našem si sežemo v lase, plamen neugašen nas notri žge.
Vedno te sovražil bom, pograd, slamafca, tu ni moj dom in tud' ne bo drugič bom ostal doma.
Kakor lepe sanje spomin na posfljo je, ko se spomniš nanje vzdrhti srce.
Vedno te bom ljubil ti mehka postelja, tu jaz prav res ne morem spat, trda je ta slamafca.
12.30	v Dolini
Breg - Costalunga • • «
3.	AMATERSKA LIGA
8.45	na Opčindh Rozzol - Kras
• « •
15.00	v Trebčah
Primorec - Donator!
* • *
12.00	Trst, stadion «1. maj»
Union - Chiarbola » * •
15.00	na Proseku
Gaja - Valpadana Cave • * •
NARAŠČAJNIKI
12.00	v Trebčah Primorec - Chiarbola
, • • •
10.00	na Proseku Primorje - Giarizzole
• * *
10.45	v Miljah Muggesana - Breg
* • •
11.15	v Trstu, Sv. Sergij Inter SS - Union
• « •
NAJMLAJŠI
10.00	v Trebčah Primorec - S. Marco
• • «
11.45	na Proseku Primorje - Blue Star
* * *
10.30	v Dolini
Do mio - Breg
« • •
ZAČETNIKI
14.00	v Trstu, Ul. Flavia Soncinl - Kras
PRIJATELJSKA TEKMA
15.00	v Renčah
Renče - Zarja
NAMIZNI TENIS
DEŽELNO PRVENSTVO
9.00	v Gorici Nastopa tudi Kras
JUTRI
PONEDELJEK, 28. februarja 1977
ODBOJKA
3. MOŠKA DIVIZIJA
19.15	v Gorici, telovadnica ITI
Dom - Arcl PAV
MINIBASKET
TURNIR BIASI
17.30	v Trstu, Ul. Caravaggio Bor - CAMB B
OBVESTI!-O
ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 1. marca, ob 18. uri, na sedežu v Ul. Geppa 9, sestanek društev, ki goje odbojko.
ŠAHOVSKA PANORAMA
Čeprav se je 32.- državno jugoslovansko priveastvo že zaključilo, pa nam ime žmšgovalca vendar še ni znano,- Po 13, kolih izredno borbene igre sta prvo mesto z devetimi točkami in pol osvojila velemojster .Ljubomir Ljubojevič ter presenetljivi '33-letni mednarodni mojster iz Zagreba Srdjan - Maran-guhič. ki pa sploh ni spadal v krog favoritov. Oba šahista bosia tako morala odigrati dodatni dvoboj na dve osvojen', partiji, ali pa na zmago v meču na osem partij V primeru izenačenja bi državni naslov dsvojil Marangunič, ki se je na prvenstvu srečal z močnej širni nasprotniki kot pa Ljubojevič.
Čeprav se tega prvenstva ni u-deležila vrsta vrhunskih šah.stov, kot so Gligorič (ki je odpovedal udeležbo iz zdravstvenih razloeov). Matulovič, Ivkov, Matanovic, Veli-mirovič, Parma in še drugi, lah ko vendar rečemo, da je bilo prvenstvo na visoki tehnični ravni, pa tudi izredno borbeno, saj se je kar 58,5 odstotka partij končalo z zmago. Glavni favorit je bil seveda najmočnejši jugoslovanski velemojster Ljubojevič, velike možnosti pa so dajali tudi lanskoletnemu prvaku velejnojstru Kruno-slavu Hulaku. ki pa je popolnoma razočaral, saj je končal na spodnjem delu lestvice, nato še Rai-čeviču. ki je pristal prav pri dnu ter Vukiču, ki mu turnirji po švicarskem sistemu zelo prijajo. Nekaj več smo seveda pričakovali tudi od slovenskega velemojstra Albina Planinca, katerega je spet izdal njegov impulziven značaj ter od mladega slovenskega mednarodnega mojstra Barleta, ki nas je v zadnjem času s svojimi rezultati, prijetno presenetil.
V hudi konkurenci 11 velemojstrov, 15 mednarodnih mojstrov, 10 mojstrov in 4 mojstrskih kandidatov so dobro zaigrali mojster Branko Rogulj ter najmlajši udeleženec Slavoljub Marjanovič, poleg njih pa še Kneževič. ki je delil tretje mesto, Kurajica, ki se je s šestimi zaporednimi zmagami prav tako prebil do tretjega mesta ter črnogorski prvgk Ivanovič, ki si Je s porazom v zadnjem kolu zapra vil delitev prvega mesta.
Oba zmagovalca sta zaigrala spremenljivo, toda zelo učinkovito. Marangunič je edini udeleženec tega prvenstva, ki ni bil poražen. Ljubojevič pa je svoj edini poraz pretrpel prav z njim. Oba šahista sta bila vedno pri vrhu lestvice kar pomeni, da sta se srečala z vsemi najmočnejšimi udeleženci tega prvenstva ter tako dokazala, da
sta zaslužena zmagovalca.
Kaj sedaj? Ljubojevič in Macan-gunič bosta igrala svoj dvoboj, na katerem je le večji favorit Lju^o-jevič. saj se Marangunič le amatersko ukvarja s šshom. ker je inženir tehnologije v podjetju «Ju-vent» v Zagrebu. Vendar pa nam lahko prav on pripravi veliko presenečenje, saj je s svojo bur!>e-nostjo in solidnostjo na prvenstvu dokazal, da mu ni noben cilj nemogoč.
Lestvica 32. državnega jugoslovanskega šahovskega prvenstva je naslednja:
1.-2. Marangunič in Ljubojevič 9.5 točke; 3.-5. Kneževič. Ivanovič in Kurajica 8,5; 6.-7. Meštrovie in Rogulj 8; 8.-10. Marjanovič. Vukič in Kovačevič 7,5; 11.-16. Martinpvič, Ilijevski. Simič, Minič. Bertok in Planinc 7; 17.-25. Messing, Nemet, Karakljai č, Bjelajac, Marovič, Rajkovič, Šahovid, Barle in Ostojič 6.5; 26.-27. Janoševič in Nikolac 6; 28.-33. Govedariea. Bukal. Žarko-vič, Vulevič, Rukavina. Ničevski 5,5; -34.-36. Pavičič, Hulak. Brklja-ča 5; 37.-38. Raičevič in Mehmedovič 4,5; 39. čosič 4; 40. Ivačič
3,5	točke.	D. J.
SNEŽNE
RAZMERE
TRBIŽ	70 cm
2ABNICE	70 cm
OVČJA VAS	70 cm
VlšARJE	270 cm
MOKRINJE -	35(1 cm*
NEVEJSKO SEDLO	170 cm
FORNI DlSOPRA	100 cm
STUDENA	40 cm
RAVASCLETTO	60 cm
ZONCOLAN	330 cm
MATAJUR	100 cm
VELIKA PLANINA	_110 cm
KRVAVEC	IGO cm
VOGEL	330 cm
BOHINJ	20 cm
KOBLA	40 etn
KOMNA	270 cm
KRANJSKA GORA	35 cm
MARTULJK	40 cin
ZATRNIK	30 cm'
POKLJUKA	110 cm
GOLTE	40 cm
POHORJE	20 cm
OBVESTILO
ŠZ BOR priredi 20. marca izle v PLANICO ob priložnosti pole to na smučarski skakalnici. Cena li leta (potovanje in vstopnica) 400 lir za aktivne člane in 4500 lir z: vse ostale. Vpisovanje pri referen tih sekcij.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 7946 38 79 38 23 7614 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 . 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za -zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00. letno 470,00 din
Poltni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljafk
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob «•*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir ra mm vlJ|p* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško ijj
goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Ir vseh drufl'" pokrajin Italije pri SPI.
Stran 8
27. februarja 1977
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izda j in tiska
■■H
ZTT
Trst
Član italijansko zveze časopisnih založnikov FIEG
SMUČANJE
VČERAJ NA JAPONSKEM
Slalom za svetovni pokal v Furanu potekal v znamenju premoči Avstrijk
Zmagala je Avstrijka Saekl - Giordanijeva odlična Iretja
FURANO (Japonska). 26. — ženski rialom za svetovni pokal v Furanu je osvojila Avstrijka Regina Sadri, premoč Avstrijk v tej disciplini pa potrjuje dejstvo, da imajo v prvi čeri erici kar tri svoje tekmovalke. Italijanka Giordani je bila odlična tretja. LESTVICA SLALOMA
1.	Sackl (Av)	111"99
2.	Moser (Av)	112' 13
3.	Giordani (It)	112'76
4.	Solkner (Av)	112"88
6. Fischer (ZDA)	112"94
6.	Behr (ZRN)	113”18
7.	Pelen (Fr)	113”18
8.	VVenzel (Liech)	113'85
9.	Epple I. (ZRN)	113"89
10. Epple M. (ZRN)	113'90
LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL
L Morerod (Svi)
2.	Moser (Av)
3.	Kascrer (Av)
4.	Habersetter (Av)
5.	VVenzel (Liecht)
6.	Nadig (švi)
7.	Pelen (Fr)
8.	Giordani (It)
9.	Zurbriggen (Švi)
10.	Serrat (Fr)
MOŠKA C LIGA	i do članov. To ho praktično tudi pr-
Inter - Kras 3:2	(13. 8. -5. -10. 31 va letošnja preizkušnja za kolesar-
I je iz bližnje republike, ki so se do-
238
211
148
148
142
122
101
97
78
77
KOLESARSTVO
CIKLOKROS
DANES V POREČU
Vsi najboljši na državnem prvenstvu
Danes dopoldne bo v Poreču jugoslovansko državno prvenstvo v eiklokrosu, na katerem bodo nastopili tudi vs inajboljši jugoslovanski kolesarji, ki se trenutno pripravljajo ob istrski obali na začetek tekmovalne sezone, ki se bo v Jugoslaviji uradno pi*'čela 12. marca ž otvoritveno dirko v organizaciji ljubljanskega kolesarskega kluba Rog.
Na današnjem tekmovanju bodo podelili naslove državnih prvakov v vseh kategorijah, od najmlajših
slej pripravljal; skozi celo zimo za letošnja tekmovanja, na katerih bodo morali nastopiti tako doma kot klubov ali pa državne reprezen-v tujini, bodisi kot predstavniki tance. Koledar tekmovanj je za jugoslovanske amaterje zelo natrpan in naporen, saj je vanj vključena vrsta enodnevnih in etapih dirk Po današnjem nastopu v Poreču pa bodo amaterji iz raznih jugoslovanski klubov nastopili prihodnjo nedeljo na dirki amaterjev v Lo-njerju, in to bo zanje predstavljalo praktično prvi letošnji uradni nastop na cesti.
R. Pečar
SKLEPNA RESOLUCIJA SESTANKA V OGLEJSKI BAZILIKI
Furlansko ■ beneški duhovniki o perečih problemih po potresu
Pri obnovi je treba spoštovati voljo in potrebe domačega prebivalstva in zaščititi «nezamenljivo izvirnost» kulture, jezika in tradicij
Na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Sarajevu je Jugoslovan šurbek včeraj premagal vseh pet svojih nasprotnikov in je trenutno skupno z Jonierom na vrhu lestvice.

ATLETIKA
ZA KROS NIŽJEŠOLCEV
NA DIRKI PO SARDINIJI
Prva etapa za Maertensa
POMEZIA, 26. — Belgijec Maer-
tens je osvojil prvo etapo mednarodne kolesarske dirke po Sardiniji. Lesi vica:
1.	Maertens (Bel), ki je prevozil 129 km dolgo progo Rim - Pome zia v 3.19T2” s p.h. 38,854 km na uro. V njegovem času so nato prispeli na cilj še:
2.	K n ud.sen (Norv.)
3.	Van Linden (Bel.)
M. Patrick Sercu (Bel.)
5.	Basso (It.)
6.	Herman van der Slagmolen (Bel-Kija)
7.	Vicino (It.)
8.	Bitossi (It.)
9.	Saronni (It.)
10. Malfait (Bel.)
Merckx je bil 31., Gimondi pa 54.,
tudi onadva v času zmagovalca.
ODBOJKA
SINOČI V NABREŽINI
Blesteč nastop Borove šesterke
Bor — Legnago 3:2 (5:15, 16:14, 13:15, 15:13, 15:13)
BOR: Kodrič, Kralj. Milič. Neubauer. Požar, Ugrin, Zadnik.
LEGNAGO: Bonaldo. Capriglone, Graziani. Moratello, Moschetta, Pa-dovan, Roman, Testori, De Veis, Sa batini.
SODNIKA: Fabbri iz Ravene in Grassato iz Trevisa.
Tisti Borovi navijači, ki so jih medli nastopi slovenskih odbojkarjev prepričali, da ostanejo doma, so se tokrat pošteno ušteli. »Plavi* so namreč poskrbeli za precejšnje presenečenje in so po pravi maratonski bitki premagali tretjeuvr-ščeni Legnago. Bolj kot zmago samo pa velja podčrtati izvrstno igro naših fantov, k', so končno zaigra li borbeno in požrtvovalno, z veliko željo po uspehu.
Vendar pa začetek srečanja ni o-betal kaj posebnega. Borovci so pričeli kar »po starem* in Legnago je nizal točko za točko. Morda so »plavi* preveč spoštovali nasprotnika. ki je v prejšnjem kolu spravil na koiena sredi Trsta favorizirani CUS. Že v drugem setu pa smo videli prve znake preporoda. Bor je povedel s 5:1 in tega vodstva do konca ni več izpustil. Čeprav je Legnago pri 14. točki i-zenačil, se je set zaključil v korist »plavili*. Ti so v istem slogu zaigrali v naslednjem nizu, odlični gostje pa so predvsem po zaslugi nepremagljve obrambe osvojili set. Bali smo se že. da bo neuspeh bo rove? potrl, kot se je dogejalo na prejšnjih srečanjih. Pa ni bilo tako. Naši fantje so se zavedali, da morajo zmagati za vsako ceno in so se vrgli v igro s še večjim zanosom. V pravi igri živcev sta se ekipi v četrtem nizu stalno menja valj v vodstvu. Legnago je imel pri stanju 14:13 celo set-žogo, ki jo je Bor nevtraliziral in nato stanje izenačil na 2:2 v nizih.
V zadnjem in odločilnem nizu je bilo ob menjavi igrišča 8:4 za goste. Navdušujoče poteze so si sledile na obeh straneh mreže, borov, ci pa so začeli zaostanek manjšati, prešli so v vodstvo pri 14:13 pa so končno po sedmih menjavah le iztisnili še zadnjo, odločilno točko.
Za konec lahko k tej tekmi dodamo še, da je bila to vrhunska predstava, ki je navdušila vse prisotne in je bila za odbojkarsko i-gro najlepša propaganda. ČP bi bi le vse tekme take, b ob robovih naših igrišč videli veliko več na vijačev.
Mig
MOŠKA A LIGA
Novalinea - CUS	3:0 (13. 8, 9)
ŽtfNSKA B LIGA
Bolzano - Bor 3:1 (12, —10. 8. 7) Breg - AGI 1:3 (-14, 8, -6. -16) Sokol • Sala 1:4 (-*. -7. K -7)
ORGANIZACIJA JE V ZAKLJUČNI FAZI
lo Borovo tekmovanje bo čez teden dni na Opčinah
Organizacijske priprave za kros nižjih srednjih šol, katerega bo prihodnjo soboto. 5. marca, na Opčinah priredila atletska sekcija ŠZ Bor so prišle v zaključno fazo.
Proga je bila v bistvu že očiščena in pripravljena ter bo nudila precejšnjo raznolikost v primerjavi s tistimi na stadionu «1. maj* ali na šolskem stadionu na Kolonji, katere domači dijaki in dijakinje poznajo že na pamet. Tudi zaradi razvoja na dveh krogih bo proga zanimiva, ker bodo imeli gledalci možnost v večji meri slediti poteku posameznih tekmovanj.'
Podrobnosti, katere morajo tekmovalci upoštevati, so naslednje: Slačilnice
Prostore sta dala na razpolago Prosvetno društvo Tabor v Prosvetnem domu (Ul. Ricreatorio) in ŠD Polet v svojem krožku v Ul. Con-conello. Da ne bo nepotrebne zmešnjave so bili prostori dodeljeni takole: šole »Srečko Kosovel* z Opčin, »Igo Gruden* iz Nabrežine in »Ivan Cankar* od Sv. Jakoba bodo imele prostor na razpolago v krožku ŠD Polet, šple »Fran Levstik* s Proseka, »Simon Gregorčič* iz Doline, »Sv. Ciril in Metod* od Sv. Ivana in »Fran Erjavec* iz Rojana pa v Prosvetnem domu.
Od slačilnic bodo morali vsi tek movalci in tekmovalke na start peš (približno 500 - 600 m) vedno.po Ul. Ricreatorio do konca. Za varen prehod avtoceste bo skrbela prometna policija.
Vpisovanje
Včeraj so predstavniki Bora razdelili vsem šolah posebne kartončke na katerih bo vsak udeleženec napisal priimek, ime, šolo in svoj naslov. Primerno je, da se kartončke prinese na Opčine že izpolnjene, da ne bo pred posameznimi starti nepotrebnih zamud. Kartončki so treh različnih barv, in sicer: zeleni — za letnik 1963 rumeni — za letnik 1964 sivi — za letnik 1965 Takoj po cilju bodo tekači razvrščeni v posebnem «lijaku» in organizatorji jim bodo odvzemali kartončke ter imeli že pripravljen vrstr ni red brez zamudnega pregleda startnih številk. Prvih šest bo takoj po teku prejelo kolajne.
Spored
Tekmovanje se bo odvijalo po naslednjem urniku:
14.30	zbor vseh udeležencev pri ŠD
Polet in v Prosvetnem domu ter odhod na start
15.30	tek deklic letnika 1965
-	1000 m
15.45	tek dečkov letnika 1965
-	1000 m
16.00 tek deklic letnika 1964
-	1000 m
16.15 tek dečkov letnika 1964
-	1200 m
16.30	tek deklic letnika 1965
-	1200 m
16.45	tek dečkov letnika 1965
-	1200 m
16.55 nagrajevanje šol Zaradi velikega zanimanja, ki velja za to tekmovanje pričakujejo or ganizatorji, da se bo na startu zbralo okoli 250 dijakinj in dijakov. Vsem udeležencem bo atletska sekcija Bora podarila posebno lepljivo etiketo z atletskim motivom, ki je bila izdelana nalašč za to prireditev. Na prireditev vabi prireditelj tudi profesorske zbore posameznih šol in starše.
Pokale za ekipno lestvico so doslej prispevale občinske uprave Nabrežine, Zgonika, Repentabra in Doline, poleg njih pa tuJi druge ustanove in naše športno uredništvo.
Včerajšnji izidi 19. ' kola 1. jugoslovanske zvezne košarkarske lige so bili taki:
Bgko • Kvarner	122:166
Cibona - Crvena zvezda	88:79
Igman - Rabotnički	83:74
Metalac - Brest	98:97
Zadar - Bosna	88:83
Jugoplaslika - Industromontaža 107:78 Tekmo Partizan - Radnički bodo o-digrali danes.
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Jadran — Itala 81:66 (46:31)
77:88
KADETI Dom ,— Mobilcasa (36:48)
DOM: Sošol, Košuta, Dornik Mau-ro (k) 10, Bresciani, Devetak 3, Dornik Ugo 4, Bučinel, Prinčič 10, Fait 9, Semolič 34.
Domovci so zopet klonili, toda tokrat so prikazali boljšo igro v prvem srečanju s to ekipo. V Kr-minu so namreč izgubili s 50 točkami razlike, tokrat pa bi lahko tudi zmagali. Vsekakor je treba pohvaliti požrtvovalno igro vseh igralcev, ki so dali vse od sebe, da bi pripomogli k zmagi.
M. Č.
27. januarja t.l. se je pri oglejski baziliki sestalo preko 200 duhovnikov treh furlanskih škofij (Con-cordia - Pordenona, Gorica in Videm) furlanskega, slovenskega, italijanskega in nemškega rodu. da bi z «verskega stališča razmotrili tragedijo nedavnega potresa in obenem pastoralne in človeške probleme, ki težijo ljudstvo in ki so se še pred potresom pridružili nerešenim vprašanjem*. S temi besedami označuje sedaj pomen in vsebino tega sestanka sklepna resolucija, v kateri predlagajo duhovniki vsej »furlanski cerkvi* v premislek vrsto misli, ki so «konkreten predlog, po katerem naj bi se Furlanija obnovila, spoštujoč njeno nezamenljivo izvirnost*. Duhovniki pri tem ugotavljajo, da mora cerkev, izhajajoč iz svojega evangelijskega poslanstva, »poiskati nove oblike* in da morajo zato «zavzeti jasna stališča glede popotresne obnove*.
Ta stališča, ki so nanizana ,v trinajstih točkah sklepne resolucije, lahko takole povzamemo:
Ni pošteno, če se prezirajo kulturna, jezik, način molitve in življenja furlanskega ljudstva; ni pošteno, če sc Furlanom zanikajo radio, televizija, tisk, lastna šola in lastna univerza, ko se hkrati misli rešiti (n obnoviti Furlanija z vsemi svojirpi kulturnimi značilnostmi. Doslej je bilo zapravljenega že veliko denarja, verjetno zato, ker ni bilo jasno, kako ukrepati. Če pa se je s takim ravnanjem nameravalo izkoreniniti in oddaljiti ljudstvo od svoje rodne zemlje, potem je treba ugotoviti, da se je naredila neodpustljiva krivica. Zato hočejo duhovniki, da se Furlanija obnovi in ohrani s svojimi kulturnimi značilnostmi. Ne sme se dovoliti — pravijo, da bi hiše gradila italijanska vlada s svojo birokracijo — po-žiralnico denarja, ali dežela s svojim «Corif-om», ali pa občine, ki morajo biti podrejene določeivm gospodarjem, ki jih nadzorujejo. Nasprotno, družinam je treba pomagati in jim omogočiti, da svoje dotno-ve gradijo po lastnem okusu in po lastnih posebnih potrebah.
Prednost do delovnih mest v uradih in v tovarnah bi morali imeti domačini, ki bivajo v Furlaniji, nato emigranti, ki se želijo vrniti domov in šele nazadnje ostali. Ljudje morajo sami razpravljati o občinskih urbanističnih načrtih, vsaka •as posebej, kajti v novih bivališčih bodo živeli domači ljudje in ne načrtovalci. Sestavljavcem resolucije se zdi naravno, da bi se u-prave morale pri obnovi posvetovati tudi z duhovniki, ker predstavljajo določeno socialno sestavino, ki čuti in je tesno povezana s svojim ljudstvom. Menijo tudi, da je
nujno sensibilizirati ljudstvo, da pozna in točno ve, kaj politiki načrtujejo na njegov račun. Do tega je treba priti preko vaških in po potrebi 'drugih sestankov. Neobhod-no potrebno se jim zdi. da prizadete občine ustanovijo lastne -družbe ali konzorcije prizadetih občin, da bi se lotile težkih problemov, ki so povezani z obnovo. Pri tem posebej poudarjajo, da je v današnjem položaju treba z absolutno prednostjo popraviti ali ponovno zgraditi hi-
■ revnim ljudem in šele nato se lahko govori o obnovi občinskih hiš, pošt. sedežev strank ali kulturnih društev in celo cerkva, čeprav i-majo vse te ustanove velik pomen za ljudstvo.
Zato duhovniki vse narodnosti prosijo cerkvene in civilne oblasti, naj branijo z vso bdločnostjo in pogumom svoje ljudi pred vsako krivico, naj jasno in brez ovinkov po-
vedo, kaj mislijo, ne da bi uspavali ali oslabili zavest furlanskih ljudi, naj se ne bojijo postati nevšečni vsem tistim, ki nameravajo žadu šiti ljudstvo, naj tvegajo zoperstaviti se, če je potrebno v korist svo jega ljudstva, centralnim državnim in tudi cerkvenim oblastem.
Po teh odločnih besedah duhovniki v svoji resoluciji ponavljajo, kar so že zapisali videmski duhovniki v svoji resoluciji leta 1967, da mora namreč Furlanija imeti preko avtoceste in drugega prometnega o-rnrežja boljše zveze z Avstrijo, Nemčijo in vzhodnimi državami, da mora Furlanija dobiti lastno avtonomno univerzo, za kar je bilo zbranih 25.000 podpisov, da mora škofijski tisk menjati svoj slog in da mora pogumno objavljati, v spoštovanju resnic in ljubezni, vse, kar vznemirja in kar bi drugi hoteli zamolčati.
imilMlIlHIUIIIIIIIIIIIIliaMIIMIIIIHIIIIIHIIIMlIllllltlllMlllIlllilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliMHiiiHiiiiiiiitiiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
ŠE NEPOJASNJEN VZROK HUDE PROMETNE NESREČE PRI BERTOKIH
Pri trčenju sta izgubila življenje 39 - letna Marija Argenti in 15-mesečni Marko Tumpič, tri osebe pa so bile hudo ranjene
Za poimenovanje šole v Dolini
Albino Giorgi, Dolina 37 — 10.000: Eugenio Canciani, Dolina 201 — 10 tisoč; Laura Makovec, Ul. Boito 6 Trst — 1.000; Darjo Kraljič, Pre-beneg 69 — 2.000; Antoni ja, Kraljič. Prebeneg 69 — 1.000; Stano Stranj, Dolina 258 — Kroglje — 10.000; Angel Lovriha, Dolina 385 — 2.000; Boris Foraus, Dolina 424 — 10.000: Just Žerjal. Dolina 425 — 5.000; Mario Slavec, Dolina 376 — 5.000; Drago Slavec, Jtolina 247 — 10.000 Vojko Lovriha Dolina 252 — 10.000; Josip Lovriha. Dolina 252 — 7.000; Bernardo Slavec, Dolipa 88 — 3.000; Zdenka Furlanič, Dolina 351/A — 5.000; Elvira Prašelj, Dolina 351 — 5.000; N. N. — 1.000; Mario Cor-radini. Dolina 240 — 5.000; Palmira Samec, Dolina 2 — 2.000; Savina Sancin. Dolina 266 — 2.000; Zdravko Vodopivec, Dolina 189 — 5.000; Karlo Sancin, Dolina 7 — 3.000; Stojan Sancin, Dolina 7 — 10.000; Riccardo Vodopivec, Dolina 10 — 5.000; Lidija Bandi, Prebeneg 91 — 1.000; Ana Foraus, Dolina 8 — 2.000; Albin Primožič, Dolina 13 — 1.500; Edvin Prašelj, Dolina 13 — 10.000; Franco Govoni, Dolina 11 — 5.000; Luigi Fidel, Dolina 196 — 1.000; Ivan Stranj, Dolina 18 — 2.000; Pierina Svetina, Dolina 170, 3.000; Karlo Slavec. Dolina 20, 1.000; Žilko Cunja. Dolina Z32. 5.000: Egidij in Viktorija Pečar, Dolina 25 — 10.000; Elza Marži, Dolina 26 — 5.000; Mario Zupin, Dolina 27 — 5.000; Rado Lovriha, Dolina 28 — 3.000; Danilo Lovriha. Dolina 28 — 1.000.
Štefanija Štfanj, Dolina 130, 5.000 lir; Josip in Ana Prašelj, Dolina 29, 5.000; Armando De Piccoli, Dolina 191, 1.000; Fani Mihelin, Dolina 37, 1.000; Dario Hlabjan, Dolina 35, 5.000; Silvano Hlabjan, Dolina 35, 10.000; Marija Frani, Do lina 34 500; Josip Pangerc, Dolina 191, 2.000; Romano Hlabjan, Dolina 35, 2.000; N.N. 10.000; N.N. 2 000;	Josip	Sancin.	Dolina	100,
4.000;	Danilo	Bandi.	Dolina	370,
10.000;	Boris	Laurica,	Dolina	445,
10.000;	Albino Band.	Dolir.a	370,
5.000; Marjo Bandi, Dolina 329, 5 tisoč: Armando Bonazza, Dolina 377, 5.000: Gostilna pri občini. Do-lina 268, 3.000; Danilo Lovriha, Dolina 324 , 3.000; Miranda Primožič, Dolina 444, 3.000; Danilo Kocjančič.
Dolina 433, 1.000; Duilio Strajn, Dolina 271, 1.000; Klavdij Ota. Doli na 446. 10.000; Emil Ota, Dolina 407, 10.000; Danilo Purger, Dolina 456, 3.000; Meri Fumani, Dolina 325, 5.000; Mario Boneta, Dolina 167, 2.000: Vincenc Ota, Dolina 38, 1.000; Ana Martenelli, Dolina 38, 2.000; Gianni Čok, Dolina 48, 3.000; Franc Chermez, Dolina 220, 2.000; Marijan Gropajc, Dolina 290, 3.000; Rikardo Krmec, Dolina 422, 5.000; Marija in Franc Ferluga, Dolina 292, 4.000 Evgen Pancrazi. Dolina 241, 1.000; Sergio Kocijančič, Dolina 45, 5.000; Josip Pangerc, Dolina 43, 2.000; Maks Ota. Dolina 33, 5.000; Stojan Stanič. Dolina 44, 1.000; Dušan Ota. Kroglje 5, 5.000; VValter Perger, Kroglje 1, 3.000; Berto Ivančič, Kroglje 42, 1.500; Meri Gropajc, Kroglje 7, 1.000; David Ota, Kroglje 9, 2.000; Edi Cor-sini, Kroglje 24. 5.000; Pino Sodnik, Kroglje 16, 3.000; Viktorija Ota,- Kroglje 14, 4.000; Ana Korošec, Kroglje 13, 2.000; Vojko Kocijančič, Kroglje 11, 5.000; Natale Ota. Kroglje 26, 1.500; Raffaele Cisera, Kroglje 11. 1.500; Rozina Kocijančič, Kroglje 34 , 5.000; Gr bančič, Kroglje 20/a, 2.000; Giordano Parovel, Kroglje 25. 2.000; Majda Jercog, Kroglje 302, 2.000 lir.
KOPER, 26. — Kakor smo na kratko že poročali se je v petek zvečer ob 19.45 pripetila na cesti pri Bertokih huda prometna nesreča, v kateri sta izgubili življenje dve osebi, tri pa so bile hudo ranjene.
Do nesreče je prišlo na ravnem odseku ceste blizu odcepa za železniško postajo. Preiskovalci še ra« skujejo vzroke, vendar zaenkrat še ni mogoče reči, ali gre za okvaro na vozilu, ali morda za u-trujenost ali vinjenost šoferja.
Dejstvo je. da se je voznik Lud vik Finkšt, doma iz Zgornjih Ško fij, peljal iz Kopra proti (lomu in da je na ravnem delu ceste izgubil oblast nad vozilom. Najprej ga je zaneslo čez desni rob cestišča. kjer je nekaj metrov vozil po neutrjeni bankini, nato pa se je zaletel v drevo. Od tam ga je odbilo nazaj na cesto, kjer jd trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je pravilno na svoji desni strani vozil Antun Tumpič iz Kopra. Posledice trčenja so bile stra hovite. Na mestu je bila mrtva sopotnica v Tumpičevem avtomobilu. 39-letna Marija Argenti, voznikov sin, 15-mesečni Marko pa je podlegel poškodbam eno uro po nesreči v izolski bolnišnici. Hudo ranjene so prepeljali v izolsko bol-nišneo še oba voznika. Antuna Tumpiča in Ludvika Finkšta ter Tumpičevo ženo Marto.
RAZSTAVA DEL LOJZETA KRAIGHERJA
V prostorih Notranjskega muzeja v Postojni so odprli razstavo, po svečeno življenjskemu delu pisatelja dr. Lojzeta Kraigherja. Razstavi li so vsa njegova dela, med njimi Kontrolorja Škrobarja, školjko. Na fronti sestre Žive ter študije o Can karju. Hkrati so s fotografijami prikazali pisateljevo življenje. Razstavili so tudi njegove rokopise, razne diplome in druga priznanja. O pisateljevem življenju in delu je govorila prof. Boža Brecelj, otvoritvene slovesnosti pa so se udeležili številni ugledni družbeno politični delavci in pisateljevi sorodniki, med njimi njegova hčerka ter nečak, 'predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher.
Razstava, ki so jo posvetili Stoletnici pisateljevega rojstva, bo odprta mesec dni.
koprski škof
NA OBISKU
PRI MARIU ABRAMU
Predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram je v petek sprejel na vljudnostni obisk koprskega škofa dr. Janeza Jenka. Pogovora so se udeležili tudi predsednik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman,

danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10. ameriški: SVET AB-BOTTA IN COSTELLA; ob 16., 18. in 20. hongkonški: ZBOGOM BRUCE LEE.
IZOLA: ob 10. japonski: OBUTI MA ČEK:
ob 16. in 18.15 ameriški: MAN-DINGO:
ob 20.30 ameriški: DOLARJI. ŠKOFIJE: ob 17. ameriški: JAZ PETEK.
ŠMARJE: ob 18. italijanski: VONJ PO ŽENSKI.
PIRAN: ob 10. domači: KAPETAN MIKULA MALI;
ob 16., 18.15 in 20 30 francoski: VELIKA AVANTURA.
PORTOROŽ: ob 20. poljski: OB LJUBLJENA DEŽELA.
DEŽURNE TRGOVINE Redno nedeljsko dežurstvo v trgovinah na obali je ukinjeno do 1. maja. Dežurali bosta samo mesnica v Strunjanu in poslovalnica KZ v Luciji.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
V nedeljo je v vseh treh obalnih mestih organizirana dnevna in nočna zdravniška služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
ŠPORT
Koper, ob 15. uri: pokalha nogometna tekma Koper - Izola. V predtekmi, ob 13. erf se bosta pomerili v pokalnem srečanju mladinski ekipi.
sekretar te konrsije Peter Kastelic in predsednik občinske konference SZDL Franc Čehovin. V sproščenem pogovora so načeli različna vprašanja odnosov med katoliško versko skupnostjo in socialistično družbo, še posebej pa nekatere zadeve, povezane s predvideno cerkveno pravno ureditvijo škofije Slovensko Primorje.
Udeleženci pogovora so se ude Ježili, tudi kosila, ki ga je priredil predsednik koprske občinske skupščine.
20 LET KOVINARSKE ŠOLE V KOPRU
Poklicna kovinarska in avtonieha nična šola v Kopru slavi dvajsetletnico svojega obstoja. V dveh desetletjih je usposobila številne kvalificirane delavce kovinarske stroke, tehnike in strojne inženirje. Njen ravnatelj Slavko Brataševec je ob tej priložnosti poudaril, da se ta šolska ustanova tesno naslanja in pri-lagaje svoje učne programe potrebam in novi tehnologiji primorskih tovarn, piedvsem pa Tomosa, La me, TKG Šmarje, Tik Kobarid Transporta Ilirska Bistrica, Inter-evrope, Mehanotemke, Luke Koper, izolske ladjedelnice in drugim, šola tesno sodeluje z ljubljansko fakulteto za strojništvo, oddelek v, Kopra.
PREIZKUS PLOVNEGA OBJEKTA
ZA POBIRANJE NAFTE
V koprskem zalivu so preizkusili posebni plovni objekt za pobiranje nafte in naftnih derivatov z morske gladine. Demonstracijo so si ogledali tudi predstavniki vodno-gospo-darske skupnosti Slovenije. Plovilo, ki so ga naročili na Švedskem, lahko pobere z vodne gladine od 3 do 15 kubičnih metrov nafte na u-ro, z dodatnimi napravami pa lahko z razprševanjem vode vzpostavi zid pred prodirajočo nafto. Vsekakor gre za pomembno pridobitev v prizadevanjih za čistočo morja ob slovenski obali.
L. O.
—	Papa. kaj ne misliš še plačati naročnine za »Primorski*?
—	Ne da ne mislim, ne morem. Vse je drago, tako drago, da mama že ne more naprej...
—	To se pravi, da bomo ostali brez časopisa letos?
—	In kdo je to rekel? Zakaj pa ne bi dala za naročnino ti? Eno nedeljo manj na smučanje, pa bo vse leto «Primorski* t; hiši•
i
—	Pravzaprav imaš prav, papa. To nedeljo ne, ker smo že dogovorjeni. Zato pa bom drugo nedeljo ostala doma. Toda pod pogojem, da bom na izlet »Primorskega*, če bomo izžrebani, šla jaz . .,
—	Seveda, kdo bi ti branil.
(Vsi naročniki Primorskega dnevnika, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja, bodo vključeni v veliko nagradno žrebanje, na katerem bo izžrebanih 40 nagrad)
Mali oglasi
IŠČEMO SLUŽITELJA i nižjo sred nješolsko izobrazbo: pogoji znanje slovenščine in italijanščine v govoru in pisanju: opravljena vojaška služba; starost do 30 let ter primernega nastopa; 3-mesečna poskusna doba. Na roko pisane ponudbe na Banca di Credito di Trie-ste — Tržaška kreditna banka Spa. Ul. F. Filzi 10 - 34132 Trst ali poštni predal 403.
4H.ITE se poročiti? Informacije a gencija « Conoscersl *, Ul. Pelllcce ne 6. Videm — odprto ob sredah sobotah popoldan in ob nedeljah do oolrian. Tel. 65923.
KUPIM avto apecar. Klančnik ^ gust. Jezero 1 61352 Preserje.
CARLI VIRGILIO vas vabi. d« j**’ ščete Autosalone Trieste za na u, novih avtomobilov FIAT vseh vrL Imamo tudi rabljene 500 68 70 coupe 69. 127 >71. 75. 128 71. 72. * pel ! 000 71	1300 66. 124 69. si"1’
1000 70. mercedes 220 D 69.
1500 71.	124 coupe 69. Obisc|lt
nas v Ul. Giulia 10.
SAMA GOSPA ponuja sobo. brana manjšo plačo zanesljivi upokoji’ v zameno za družbo in za hišna dela. Telefon: 418869.
PRODAM GOSTILNO, kuhinja ''!? v Ul, Veltro 63/1. Telefonij 741-921.
sveže pražena kara = prihranek
S vrže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da ver skodelic
okusne in dišeče kave.
CR EM CA l'lk praži kavo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
C REMCA F F h' Vam daje vedno vse najboljše

PRIMO
R OV's
PRAiARNAi UL PIGAFETIA 6/1 lei 820-/4/ Industrie« c°r*a PUNTO FRANCO VECCHlO Skladišče 10 • Tel. 29'21
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - TEL. /93-735 - /50-57*
TRST
Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi * inozemstvo
KORZO ITALIA
VOGAL
ULICA IMBRIANI
VSE NAPRODAJ S POPUSTOM
OD 20% DO 50%
— VELIKO IN MALO TRADICIONALNO OREHOVO POHIŠTVO — POHIŠTVO V KOLONIALNEM IN ŠPANSKEM STILU — SPREJEMNICE, MIZICE IN KNJIŽNE POLICE — POHIŠTVO ZA NA VRT — OTROŠKE POSTELJICE IN OMARICE — PREDMEtl, LESTENCI, SLIKE — NASLANJAČI IN DIVANI — SESTAVLJIVO POHIŠTVO — IGRALNE MIZE
— ŽIMNICE NA VZMETI IN PREGRINJALA
ZERIAL ARREDAMENTI SPA — TRST — TELEFON 37-838