Rusko šolstvo. Ljudsko šolstro. V seji ruske dume dne 17. pret. m. so obravnavali vprašanje ljudske šole. Šolski zakon je bil v dumi sprejet že v prvem branju, toda ruski nacioualisti so hoteli ravuo r tem zakonu pokazati svojo moč in so ga izpremenili prav temeljito, Odstraniii so vse reforme, ki so jih dosegli opozicionalci in oktobristi v odseku in plenumu, in so zopet celo predlogo spravili v isto obliko, v kakršui je izšla iz rok uaučnega miuistrstva. Opozicija in oktobristi so sklenili braniti prvotui tekst do skrajnosti. Zato so bile seje prav burne. Desnica in nacionalisti so hvalili nori izpolnjeni tekst. S pomočjo centra se jim je posrečilo izpremeniti le nekaj manj važnih točk v 15 členih. Opozicija in oktobristi so dosegli nekaj poprav, toda pri predlogu temeljnih reform so jih nacionalisti preglasovali. Še večji boj je nastal pri organizaciji neruskih šol. Prvotno so rekli, da se ima verouk neruskih narodov poučevati v njih jeziku. Nacionalisti so bili 8 tem zadovoljni, ampak so zahtevali, da se v zapadnih gubernijah za Beloruse in Maloruse poučuje verouk v ruskem jeziku. Ker so oktobristi glasovali z nacionalisti, je bil predlog sprejet z ve&ino 183 glasov proti 115. Največji boj je nastal pri 16. čleuu, ki določa, da se morajo ustanoviti enorazredae šole za otroke priznanih 13 neruskih narodnosti, ako jih je več nego 50. Predlog je bil sprejet s 190 glasovi večiue. Premagani uacionalisti so proglasili, da se ne udeleže več posvetovanj. Štrajk na ruskih unfverzah traja še dalje. Dijaštvo dela takozvano kemično rezistenco s tem, da z raznimi kemičnimi sredstvi okužuje žrak v dvoranah ža predavanja in se ta zaradi tega ne morejo vršiti. Štrajku se je pridružila tudi montanistična akademija. Govore, da dobivajo štrajkovci velike denarne vsote od revolucionarcev, živečih na Angleškem. Ctibanje na ruskih unlrerzah. Zaradi nemirov na moskovski univerzi je bilo aretovanih 120 dijakov, 55 jib je bilo izgnanih iz raesta. Policija je vdrla v univerzo. Rektor Manujlov je sklical profesorje in je proglasil, da v takib razmerah univerza ne more vršiti svojib. dolžaosti. Zato je resigniral na svoje mesto in z njim tudi prorektor Minakov in poraočnik rektorjev Menzbir. Zato so bili vsi trije odpuščeni in prideljeni uaučnemu ministrstvu, Profesorski zbor je imel na to svojo sejo, na kateri je protestoval proti vladnemu odloku, ker je senat branil le svobodo univerze. Izvolili so posebno deputacijo, ki se je imela pritožiti na miuistrstvo. Bektorsko mesto je sprejel, dasi nerad, prof. Kamorovski. Nato je podala cela vrsta profesorjev prošujo za odpust, tako da je ostaio na univerzi le par profesorjev. Deputacija profesorjev v naučnem ministrstvu baje ne bo sprejeta. Neki zasebnik je dal 18.000 rubljev na ražpolago ža one profesorje, ki bi trpeli zaradi stavke. Študeati so skleuili stavkati cel semester. Boj ruskib univerz postaja čimdalje odločnejši.