POLACINE PR I FERENCIH, NOVO ZGODNJESREDNJEVEŠKO N AJD IŠČE V ISTRI BRANKO MARUŠIČ V mesecu ap rilu le ta 1955 so začeli delavci istrskih boksitnih rudnikov izkopavati boksitno rudo na področju jam e 0669. Jam a je v bližini predzgodo­ vinskega najdišča G radina, n ekaj m etrov ju žn o od kolovoza, k i pelje od zaselka Velici do naselja Brig. Ledinsko ime zem ljišča je Polačina, njegov la stn ik p a je Pahović Josip iz Briga. Pogled na geografsko k arto (gl. situacijo na risbi 1) pove, d a leži omenjeno zemljišče ob stari vdorni poti, ki je vodila od Učke preko P azina do K arojbe (z odcepom v dolino rek e M irne p ro ti M otovunu) in od tod brez izrazitih višinskih raz lik po planoti, k i se strm o dviga nad dolino rek e M irne, po n a jk ra jši poti m ed dvem a vrstam a vzporedno tekočih hribčkov proti Božjem u p o lju in v severni obm orski del P oreštine n a eni, a preko V ižinade v bogati p red el B ujštine na drugi strani. Ko so delavci o d stran jev ali sloj zem lje n ad boksitno rudo, so n aleteli n a 14 skeletnih grobov; 3 od teh so bili n a sam em robu boksitne jam e, 1 pa izven jam e (glej tloris). V naglici prekopani grobovi so bili po izjavah delavcev obloženi s kam nitim i ploščam i, pod glavo so običajno naleteli n a kam nito blazino, okostnjaki so ležali n a v rh u boksitnega sloja, grobovi sami so b ili raz­ p o rejen i v nekakšnih vzporednih vrstah, od in v e n ta rja pa so našli 5 b ro n astih uhanov in 1 koščen glavnik. Y sloju zem lje nad boksitno rudo je b ilo m nogo kam enja, antične opeke, bronasta ponvica, n e k a j antičnega stekla in lončarije, del žrm elj in škropilnica (?) brez okrasa. D elavci so naleteli tudi na n ek e zidove. Poleg m anj pom em bnega gradiva sta b ila m eseca ju n ija izročena A rheo­ loškem u m uzeju Istre v P uli n asled n ja dva b ro n asta uhana: 1. B ronasti uhan (inv. št. S 2954, tab. I, 1) ovalne oblike. Spodnji del obroča je okrašen s trem i m ed seboj spojenim i obročki. N a enem koncu je u h an za­ k lju čen koničasto, n a drugem pa je odebeljen, dvakratno razčlenjen in gladko zaključen. Y isti višini je obroč odebeljen in trik ra tn o razčlenjen tu d i n a drugi strani. V elikost u h an a je 4 X 5,2 cm. 2. Kot zgoraj (inv. št. S 2955, tab. I, 2), sam o da je velikost uhana 4,1 X 4,8 cm. K akor je razvidno iz opisa, gre za tako im enovane »sicilijanske« uhane, ki so bili n ajd en i v Istri n a raznih najdiščih, d a tira n i p a so dokaj točno v VI. sto­ le tje .1 K er pa so ostali m nogi zanim ivi problem i v zvezi z njihovim i etničnim i 1 B. M arušič, S taroslovanske in neke zgodnje srednjeveške n ajd b e v Istri, A rheološki vestnik VI/I, L ju b ljan a 1955, str. 108—115, tab. III, 1—6; V, 3, 7—10; tab . VI, 1—3. nosilci nejasni, sem v m esecu avgustu leta 1955 prišel k m anjšem u izkopavanju na zem ljišču okoli boksitne jam e. K ratka sonda na severni in severovzhodni stran i jam e je pokazala, da je tu sloj zem lje nad živo skalo debel le 10—15 cm. Zato sem prenesel težišče izko- P O L A Č IN E . P R I p av a n ja na področje zahodno in jugozahodno (področje A) ter južno in jugo­ vzhodno (področje B) od boksitne jam e. Med obem a sektorjem a je okoli 2 m globoka, s kam enjem in zem ljo napolnjena jam a (sl. 1; po ljudskem izročilu so tu žgali oglje). Ker niso kopači boksita našli v drugi polovici jam e, k i se je n ad aljev ala v njihov izkop, nič omembe vrednega, se zaenkrat nisem dotaknil tega področja. I. Izkopavanje na p o d ro čju A R ahlo valovito zem ljišče je bilo n a redko zarastlo z m ladim i h ra sti in po­ k rito s travo. P rirodna apnenčasta form acija — živa skala — se je ja v lja la na 90 m2 prekopane površine po 40—60 cm. Samo v sk rajn em zahodnem in jugo- 307 R isba 1. S ituacijska k a rta zahodnem delu izkopa je bil sloj zem lje debel 80—100 cm. C rna zem lja je bila pom ešana s kam enjem in antičnim i opekam i, drobno arheološko gradivo pa je bilo precej redko zastopano. N ajdeno je le n ek aj antične keram ike, m ed n jo tudi odlom ek fine čašice sive b arv e (tab. I, 3), n ek a j antičnega stekla, 1 železen žebelj z okroglo glavico, drobec krem enčastega je d ra in odlom ki zgodnje- srednjeveške keram ike. N a samo živo skalo je bil postavljen v suhozidni tehniki tem eljni zid neke nepravilno zidane, v tlorisu trapezoidne stavbe z m ajhno pravokotno izboklino na zahodni stran i (glej tloris in sl. 2—4). Južni zid je na zunanji strani n a dnu razširjen za 17 cm (sl. 5). O d njega se pravokotno odvaja 75 cm široki, istotako v suhozidni tehniki g rajen zid, ki ni z njim organsko povezan, tem več se n an j samo n aslan ja (sl. 5). Sledil sem ga le do recentne kam nitne o g raje (m eja izkopa na te j strani), predpostavljam pa, da je bil poleg o b jek ta trapezoidne oblike na jugozahodni stran i še en prostor. Med obem a zidovoma je bilo pravo pokopališče antične krovne opeke (sl. 6). Tegule so bile v glavnem brez žigov, ki so ugotovljeni le na tre h odlom kih: na prvem v obliki vtisnjenega kroga, na drugem sta bila dva koncentrična kroga, na tretjem pa dvotračna p en tlja. V m anjši m eri je bila k rovna opeka n ajd en a tudi ob vzhodnem zidu. Tudi južni del zahodnega zida stavbe se je samo n aslan jal na vzhodni zak lju ček južnega zida pravokotne izbokline. V notran jo sti stavbe je bila ugotovljena le pravokotna, v suhozidni tehniki zidana baza, ki je bila v bližini južnega zida. D elavci p a so naleteli sk o raj ob robu boksitne jam e na dobro o h ran jen skeletni grob s kam nito oblogo; po njihovih izjavah ni bilo v grobu nikakega in v en tarja. Za zahodnim zidom stavbe je prišel na dan spolirani grob s popločenim dnom in delno o h ran je n o kam nito oblogo na severni strani groba (sl. 7). Severno od groba je potekal v sm eri severozahod-jugovzhod 20 cm visoki in 200 cm dolgi pas, sestavljen iz grobega kam enja. II. Izkopavanja na področju B Med izkopavanjem na 35 m5 zem ljišča sta bila ugotovljena dva sloja. Y zgornjem , ki je debel 30 cm, je bilo v črni zem lji mnogo k am en ja in n ek aj antične krovne opeke. Spodnji sloj, ki je tudi debel 30 cm, pa je bil sestavljen iz m ehke črne zem lje, pom ešane z drobnim kam enjem . Po 60 cm se je pojavila delom a p riro d n a apnenčasta form acija, delom a pa nikoli prekopana zem lja rdeče barve. N ajden je bil le 1 grob ovalne oblike, z oblogo iz apnenčastih klesancev in plošč, v katerem je bil okostnjak 6—7 let stare deklice (sl. 8). G rob je bil usm erjen od jugovzhoda proti severozahodu, z odklonom 11° proti zahodu na zgornji, severozahodni strani, k je r je bila glava. R elativno dobro o hranjen okostnjak je ležal na tenkem sloju zem lje. Roki sta bili položeni ob telo, spodnji del lobanje pa je zaradi p ritisk a zem lje zdrsnil nekoliko na levo. Skelet je bil tesno prislonjen ob desno oblogo groba, pa je zato nastal med njim in levo oblogo precej širok prazen prostor. K er je bil grob dolg 125 cm, dolžina okost­ n ja k a pa sam o 100 cm, je nastal prazen prostor tudi na spodnji strani groba. Poleg prstov desne roke je bilo n ajd en o ploščnato vreteno (inv. št. S 2957, tab. I, 4), izdelano iz odlom ka antične tegule. P rem er v reten a je 4 cm, višina 1,1 cm. Na pokojničini levi strani pa je v višini pasa ležala zaponka (inv. št. S 2985, tab. I, 5), sestav ljen a iz dveh p rep letajo čih se obročev. M anjši obroč im a še k ra te k v ra t z rogovilastim zatikačem . P rem er večjega obroča je 2,8 cm, debelina Sl. 1. Profil s kam enjem in zem ljo napolnjene jam e med področjem A in B Sl. 2. Pogled z vzhodne strani na tem eljne zidove stavbnega objekta v področju A Sl. 3. Pogled z zahodne strani na tem eljne zidove stavbnega o b jek ta v področju A Sl. 4. Severni tem eljni zidovi stavbnega o b jek ta v področju A 0. 5 cm, višina 0,4 cm, dolžina m anjšega obroča z vratom pa je 3,3 cm. O koli groba in nad njim , k ak o r tu d i okoli grobov, ki so jib izkopali boksitni ru d a rji ob robu jam e, so bili n ajd en i v glavnem n a prehodu m ed slojem a odlomki, zgodnje srednjeveške keram ike. III. Opis najdene zgodnje srednjeveške keramike Na področju A in B n ajd en a zgodnje srednjeveška keram ika im a isti značaj. P rev lad u je zelo porozno pečena groba k eram ik a rjav k aste in rdečkaste barve. G lini so prim ešani drobci stolčene antične opeke te r sem in tja tudi drobci kvarcitnega peska. Stene so v glavnem precej m očne (tab. II, 3), na zu n an ji po­ vršini enega odlom ka so vidni tudi prstni odtisi. U stja loncev so različno ob li­ kovana: močno navzven zavihana, s polcilindričnim vratom in rahlo konično zaključenim i usti (tab. II, 1), navzven zavihana, z enostavno zaključenim i u sti in poudarjenim ustnim robom na zu n an ji stran i (tab. II, 2) te r skoraj neopazno navzven zavihana s p rep ro stim zaključkom in blagim polkrožnim prehodom v ram e (tab. II, 3). O dlom ek skodelice inv. št. S 2966 (tab. II, 5) kaže na skodelice v obliki prisekanega liv k a z navznoter zavihanim ustjem . V odoravno zak lju čen o u stje inv. št. S 2959 (tab. II, 4) z ojačenim ustnim robom na n o tran ji stran i p ri­ pada skodelici v obliki prisekanega livka. Za dna so značilne na zunanji površini vtisnjene polkrožne b razde (tab. I, 6, 7), k i so nastale pri odv ajan ju dna od deske z vrvico. N o tran ja površina ostenja je na prehodu iz dna v tru p odebe­ ljena, na zunanji površini p a je prehod izveden različno: z ostrim robom (tab. 1, 6), skoraj neopazno (tab. I, 8) ali p a v obliki polno izdelane p rstan aste noge (tab. I, 7). Od opisane k eram ik e se razlik u jejo lončeni izdelki rjav k asto črn ik aste in črnikaste barve, z m nogo tanjšim ostenjem . G lini so prim ešani le drobci k v a r­ citnega peska. Število n ajd en ih odlomkov je m anjše, med n jim i bi om enil samo navzven zavihano u stje jajčasteg a lonca s zaobljenim i usti (risba 2) in del rahlo navznoter u k riv ljen eg a dna s polkrožnim i brazdam i n a zunanji površini (tab. II, 6). Med obem a skupinam a ni časovne razlike, saj sta odlomek na tab. II, 1 (prva grupa) in odlomek n a risbi 2 (druga skupina) n a jd e n a skupaj ob zu n an ji stran i južnega tem eljnega zida, pod slojem antične k ro v n e opeke. IV. Začasni zaključki Ker izkopavanja niso zaključena, je sedaj še p reu ran je n o po d ajati končno sodbo o najdišču Polačine p ri Ferencih. Zato se bom om ejil le na n ek atere ugo­ tovitve in domneve. D osedanje izkopavanje je prineslo v znanstveno evidenco b arb a rsk o gro­ bišče iz VI. stoletja, tem eljn e zidove neke v suhozidni tehniki g rajen e zgodnje srednjeveške stavbe in zanim ivo istočasno keram iko. K ar se tiče sam ega grobišča, je izkopavanje pokazalo, da so ga p ri k o panju boksitne rude v glavnem uničili, a to govori za obstoj m anjšega pokopališča. K er sta bila na 125 m 2 prekopane površine v področju A in B n ajd en a samo 1 spoliran in 1 otroški grob, je verjetno, da je grobišče na te j strani zaključeno. Sl. 5. Zunanja stran južnega tem eljnega zida stavbnega objekta v področju A in neorganski spoj z istočasnim zidom, ki se pravokotno odvaja od njega Sl. 6. Sloj antične krovne opeke ob zunanji strani južnega tem eljnega zida stavbnega objekta v področju A Sl. 7. Spolirani grob v področju A Sl. 8. O troški grob v področju B Poleg tega je 3 m južno od področja B ornica, na k ateri niso po izjavi gospo­ d a rja nikoli n aleteli na grobove, m edtem ko je jugozahodno od področja A vinograd. K olikor so še na nepreiskanem delu hrastovega gozdička grobovi, gre zaradi m ajhne v poštev p rih ajajo č e površine le za n ek aj grobov. Sum ljiv je še teren okoli 30 m severno od boksitne jam e, v sm eri G radine, ki bo son­ diran m ed n ad a ljn jim i izkopavanji. N ajd b a otroškega skeleta kaže n a več ali m anj stalno naseljeno prebivalstvo, k i je m oralo živeti v nekem m anjšem naselju. Po načinu pokopavanja in po pogrebnih običajih to prebivalstvo ni pripadalo starorom anskem u krščanskem u življu. G robovi so u re je n i lepo po Risba 2. O dlom ek ustja, v ra ta in ram ena jajčasteg a lonca vrstah, usm erjeni so tako, da gleda glava proti vzhodu, n a jd e n a k eram ik a v njihovi okolici kaže na določene posm rtne obrede in, če p rip ad a železna sponka2 noši, je sicer za etnično o p red e ljev a n je atipično ploščnato v reten o vsekakor grobni pridatek, ki so ga ta k o radi sta v lja li v ženske grobove v raznih b a r ­ b arsk ih grobiščih iz časa p re se lje v a n ja narodov.3 Po J. H am pelu se navezujejo ploščnata v rete n a n a antično izročilo.4 V endar m oram pripom niti, da so v Istri n ajd en a podobna vretena, izdelana iz odlomkov antičnih tegul, ne sam o v izkopanih zgodnje srednjeveških stan o v an jsk ih o b jek tih ta k o im enovanih Ka- strum ov na B rionih5 in sk u p aj z zgodnje srednjeveško keram iko v B arbarigi,6 2 Tudi v istočasnem in enakem grobišču na V rhu nad n aseljem B rkač pri M otovunu je bila najd en a b ro n asta zaponka enakega tip a; prvotno sem jo označil kot priv esek (B. M arušič, n. d. str. 110, tab. IV, 5). 3 J. H am pel, A lterthiim er des frü h e n M ittelalterns in U ngarn, B raunschw eig 1905, Bd. I, str. 118. 4 J. H am pel, n. d., str. 119. 5 N eobjavljeno; izkopavanja je vodil v letu 1951, 1952 prof. M lakar Štefan, kustos A rheološkega m uzeja Istre (odslej AMI), v reten a p a so sedaj v m uzejski zbirki na Brionih. ° N eobjavljeno; izkopavanje je vodil v letu 1953 prof. M lakar Štefan, kustos AMI, vretena pa so sedaj v m uzejski zbirki na Brionih. tem več tudi v srednjeveškem n aselju S tari Gočan,7 katereg a n a jsta re jši začetki segajo v IX. ali pa celo v X. stoletje. Mislim, da oblika teh v reten n i odvisna v toliki m eri od antičnih vzorov, tem več da jo je določilo za izdelavo prikladno in v antičnih ruševinah lahko n ajd en o gradivo (antične tegule), iz k a tereg a so vretena izdelana. Stavbo v področju A, ki ji še ne želim določno odrediti funkcije (po dim en­ zijah, apsidni izboklini, dom nevi, da je ugotovljena osnova am bona, najdeni škropilnici (?) in usm eritvi o b je k ta od vzhoda proti zahodu8 m enim , da gre za neko prim itivno kultno stavbo), stav ljam po najdenem drobnem gradivu in n je n i usm eritvi v prehodno razd o b je iz an tik e v sred n ji vek. D robno gradivo in pok riv an ja k ro v a z antično krovno opeko iz k lju č u jejo m ožnost predzgodo­ vinskega objekta, suhozidna teh n ik a g ra d n je pa antično razdobje. K er so bili v grobovih n ajd en i »sicilijanski« uhani, je vsekakor zanim ivo dejstvo, da so ponekod v Siciliji zgodnje srednjeveške hišice kvadratnega in pravokotnega tlorisa grajene v suhozidni tehniki,9 m edtem ko so sam a grobišča v neposredni bližini n aselja.1 0 Žal mi ni znano, kakšna je groba naselbinska keram ika, k i jo je P. Orsi našel pri izk o p av an ju pravokotnih hišic v naselju, k i je p rip ad a lo zgodnje srednjeveškem u pokopališču Cotom inello.1 1 Pač pa se keram ika, k i je bila n ajd en a v zgodnje srednjeveških grobiščih Sicilije in k i je ista v bližini večjih središč in v odročnih predelih,1 2 1 3 ra z lik u je p o oblikah od keram ike, k i je bila n ajd en a v P olačinah na področju A in B. Tudi grobna a rh ite k tu ra zgodnje srednjeveških grobov v Siciliji je povsem drugačna, kot ona v doslej znanih grobovih v Polačinah. Zato ostane navzlic m nogim podobnostim (uhani, suhozidna teh n ik a in m orda grobišče ob samem naselju) že izrečena dom neva1 4 o b izan tin sk ih najem ­ niških četah iz Sicilije, ki n aj bi bile po le tu 539 n astanjene v Istri na različnih strateških m estih Istre (eno ta k ih so po že opisanem položaju tu d i P olačine pri Ferencih), še n ad a lje samo dom neva. 7 N eobjavljeno; izkopavanja je vodil v letu 1950, 1951 prof. Bačič Boris, rav n atelj AMI, vretena pa so sedaj v zgodnje srednjeveškem oddelku AMI. 8 O usm eritvi kultnih objektov od vzhoda pro ti zahodu glej p ri F. X. K rausu, G eschichte der christlischen K unst, F reiburg in Breisgau, 1896, Bd. I, str. 281 sl. 9 G. Agnello, L’arc h itettu ra bizantina in Sicilia, F irenze 1942, str. 145. 1 0 P. O rsi, Sicilia bizantina, Rom a 1942, str. 125—126. 1 1 Istotam . 1 2 Notizie degli scavi, Rom a 1896, str. 334 sl. obravnava m ed drugim tudi keram iko, n ajd en o v kasno antičnem in zgodnje srednjeveškem pokopališču G roticella p ri Siracusi; P. O rsi, n. d., str. 115 in si. 50 (zgodnje srednjeveško po­ kopališče S. M auro Sotto — C oltagirone iz VI. stoletja), str. 126 in sl. 55 (zgodnje srednjeveško pokopališče C otom inello — C oltagirone iz VI. stoletja). 1 3 P. O rsi, n. d., str. 115—116 in sl. 41—46, 49 (S. M auro Sotto), str. 126—127 in sl. 52, 53 (Cotominello). 1 4 B. M arušič, n. d., str. 113. RÉSUMÉ Polačine près Ferenci. Fouilles nouvelles de l’ancien moyen-âge En e x tra y a n t du m inerai de b au x ite du te rra in de Polačine près de F erenci les ouvriers d éterrè re n t, au mois d’avril 1955, 14 tom beaux avec squelettes. On y trouva 5 boucles d’oreille en bronze du ty p e «sicilien» (tab. I, 1, 2), datées en Sicilie et en Istrie du VIe siècle de n o tre ère, et 1 peigne d’ os. P endant les excavations secondaires dans le te rrain au to u r de la m ine de b au x ite, exécutées au moi d ’août 1955 p a r le M usée archéologique d’Istrie, on tro u v a 1 tom beau d’enfant en ovale recouvert de p ie rre (fig. 8) e t avec inventaire fu n éraire (boucle en fer — tab. I, 5 et 1 fuseau p la t fait d’un fragm ent d’une teg u la ancienne — tab. I, 4), un tom beau dépouillé (fig. 7) e t m açonnerie d’em basem ent d’une con­ struction cultuelle prim itive trapézoïdale avec un évasem ent rectangulaire. C ette construction est bâtie en technique de m açonnerie sèche. D ’après le m enu inventaire (tab. I, 6—8 et tab. II, 1—6 m o n tre n t les frag­ m ents de la céram ique trouvée), les tuiles antiques et d’après la direction de l’est vers l’ouest l’a u te u r rap p o rte cette construction à l’époque de transition de l’antiquité avancée au prem ier m oyen âge. L’au teu r pense que les tom beaux ap p a rten a ien t à quelque p e tit lieu habité p ar les gardes de fro n tière — paysans siciliens que l’adm inistration de l’arm ée byzantine "établissait, après 539, sur des places istriennes d’im portance stra ­ tégique.