IV 51231
Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
5. ŠTEVILKA.
JOLIET, ILLINOIS. 6. J\NUaRJA, 1911.
LETNIK XX.
SGHWAB PROROKUJE BOLJŠE ČASE.
X 3ivši načelnik "United States Steel"-es korporacije upapoln glede jeklene industrije.
$ T
BREZDELNOST SEDAJ VELIKA.
Pa kupčija z jeklom se obrača na bolje in bodočnost baje sijajna.
"Res imamo sedaj kratko dobo stiske in brezdelnosti, ampak to kmalu : ■ mine. Kmalu spet bo toliko povpra-\ "v sevanje, da ga ne bodo mogli zalagati )jgvsi rudniki, niti vse železnice." Tako ' 'r'ie rekel te dni Charles M. Schwab v 'nekem interviewu o jekleni obrti.
Črnogledstvo je nepotrebno, kakor misli Charles M. Schwab, bivši načelnik "United States Steel"-korpora-cije, ki prorokuje v omenjenem interviewu doslej nedoseženo dobo prospe-ritete v jekleni kupčiji v prihodnjih desetih letih. Celo že sedaj, pravi g. Schwab, kupuje Krupp, najslavnejši
izdelovatelj topov, to blago v Zdru^ i	aH m glavVokolT'^"
nih Državah in ta dežela izdeluje naj-	.	*......
\ večje bojne ladje za vse narode. Ce- 1 Večna priseljencev pnhaja .z južne
1,198,037 priseljencev.
Washington, D. C., 31. dec. — Letno poročilo tajnika Charles Nagela, poslano predsedniku, vsebuje mnogo važnih priporočil za izpremembe in zboljšave v raznih uradih in podružnicah departmenta za kupčijo in delo. V veliki meri se bavi s priseljevanjem in naturalizacijo inozemcev.
Ena izmed pomanjkljivosti v sedanjih priselitvenih zakonih, pravi tajnik Nagel, je ločevanje družin. V mnogih slučajih se oče pripušča, a njegovi ženi in otrokom je vhod zaprt, ko je prvi že oskrbel novo domačijo. To bo treba predrugačiti v prid priseljencem, pravi g. Nagel.
Na Ellis Islandu bo treba mnogo izprememb v olajšavo sprejemanja priseljencev. Parobrodarstvene družbe se bodo morale strože nadzorovati, da ne bodo dovažale umobolnih priseljencev ali z nalezljivimi boleznimi.
Dočim je fiskalno leto 1910 doneslo skupaj 1,198,037 priseljencev v Združene Države, se že zdaj prorokuje, da se leto 1911. približa rekordnemu letu 1907., ko je prišlo nad 1,285,000 priseljencev v to deželo. Vsi priseljenci v tem letu so prinesli s seboj skupaj $28,
neno delo evropsko ne more ovirati napredovanja ameriške prosperitete, pravi g. Schwab.
"Res imamo sedaj kratko dobo stiske in brezdelnosti, ampak to kmalu tine. Kmalu spet bo toliko povpra-vanje, da ga ne bodo mogli zalagati ,/si rudniki, niti vse železnice. • "Samo pridelek koruze in pšenice sedaj presega jekleni produkt v tej deželi. Leta 1880., ko sem se začel
fbaviti z jekleno industrijo, je znašala skupna produkcija sirovega železa sail mo en milijon ton na leto. Pa rasla je in rasla, dokler ni leta 1908. znašala 25,000,000 ton na leto.
"In celo lansko leto, ko je bila kupčija z jeklom pičla, kakor smo mislili,
in vzhodne Evrope. Dva odstotka vseh, ki so prosili pripusta, je bilo zavrnjenih, skupaj 24,270, proti 10,411 leta 1909.
Gneča na Ellis Islandu.
New York, 2. jan. — Brez pomoči in sveta so uradniki v tukajšnjih uradih prekomorskih parobrodarstvenih družb nasproti ogromnemu številu pri-držancev na Ellis Islandu. Nič manj nego 2336 priseljencev je bilo stlačenih v pridržne prostore, dasi je tam prostora samo za 1500 oseb. Pritožbe se čujejo od vseh strani. Nele na Ellis Islandu, marveč tudi v agenturah parniških črt. Iz vseh delov dežele
je skoro dosegla 25,000,000 ton. Na-	višanja, kaj da je s priča-
'	.	kovanimi priseljenci. Uradnikom pri-
B9J Z ANARHISTI
V LONDONU.
Na stotine policistov, vojakov in gasilcev obkolilo "anarhistovsko trdnjavo".
SMEŠNO OBLEGANJE DVOJICE.
Fosebno izvenlondonsko časopisje se norčuje z oblegovavci.
„ prej gremo in navzgori. Ustaviti se 11 ne moremo. Prirodne zaklade imamo,
ki. nas podpirajo. Zanesljivo proro- . yendar z d& se(Jaj iiem, da bo cez deset let ta dežela ... ., .... delala 40,000,000 ton jekla na leto. I ",SO baS najb°,js'-"Dandanašnji izvaža Pennsylvania )pove v Kruppove tovarne v Essenu, remčija, ki se izdelujejo v mestu o»«*^etlehemu, Pa. Največje bojne ladje Tza vse dežele na svetu se izdelujejo v ^tej deželi. Nobena inozemska dežela e vsem svojim cenenim delom nas ne nore nadkriliti v gradnji teh ladij."
"Kako je upanje za trgovinsko mornarico, izdelano v Ameriki in broda-rečo pod ameriškim praporom?" je bil vprašan g. Schwab.
selitvenega urada je nerazumljivo, zakaj prihaja toliko ljudi v Ameriko, ko i časi sedaj tukaj Okrutno se zavračajo oni, ki niso sposobni za izkrcanje in pripust v deželo. Kdor nima najmanj $25 s seboj, mora nazaj, čeprav bi hotel kdo drug zanj plačati.
Deneenova poslanica.
Springfield, 111., 5. jan. — V svoji poslanici na 47. illinoiško zakonodajo, ki je otvorila svoje zasedanje, obrača guverner Charles S. Deneen pozornost posebno na dobro stanje državnih financ, predlaga razširjenje polnopiočja
v "Jaz mislim, da bodo imele Zdru- komi'slje za želez„iCe in žitnice, zago--.ene Države v kratkem času veliko varja ohranitev prirodnih zakladov,
.tn govinsko mornarico, ki bo vladala n^brja in katere prapor bo videti v sle&Jnji luki na svetu."
Nad^aljnja žrtev štrajka v Chicagi.
Chicbago, 111., 4. jan. — Zopet je zahteval ji krojaški štrajk človeško žrtev včeraj} popoludne, ko je bil ustreljen pri tvirdki Hart, Schaffner & Marx kot pcjaseben policist nastavljeni 25 letni Frerd. Reinhard, stanujoč pod h. št. 3204 Wallace st. Reinhard je sprem-lUil Salomona Horwitza in Edwarda
pravtako zboljšavo volilnih zakonov in postav glede odgovornosti delodav-cev. Nadalje kaže na slabe načine v obratu premogovnikov, vsled česar se izgublja do 50 odstotkov prerpoga in usmrčajo po trije izmed vsakih tisoč delavcev. Priporoča ne tako napeto, a zato enakomernejše obratovanje premogovnikov. Potem navaja še več drugih važnih priporočil.
Springfield, 111., 4. jan. — 47. državna zakonodaja je bila tukaj otvorjena. Državni tajnik Rose je poklical poslan
ld/nanna, dva pri omenjeni tvrdki I sJi°z1bornico k redu- V senatu je o-Mstavljena stavkokaza, v njuno sta-1 skrbcl to P°dguverner Oglesby. Repu-
lubvanje, št. 1376 Spaulding ave., ko st';a mu nenadno stopila nasproti dva ni oška z revolverji in ga ustrelila, na-ka r sta utekla po stranskih ulicah.
i
Da preprečijo štrajk.
New York, 30. dec. — Da preprečijo štrajk, so newyorški smotkarni-ča rji sklenili, da ob nedeljah ne bodo pu stili delati. Po njihovi trditvi delaj o njihovi zaposlenci radi ob nedelj h, ker jim donaša to delo precejšnjo duplačo, ampak unijski uradniki drugače mislijo. Ti trde, da nekatere > .otkarnice delajo za smotkarničarje Tampi, kateri so zapleteni v tamoš-ii štrajk. Da preprečijo nemire, so ivarnarji popustili.
V	Pravična odloka.
\ Vashington, D. C., 3. jan. — Najvišji. . zavczno sodišče je proglasilo tako-.zj vani alabamski delopogodbeni zakon *:a protiustaven.
Omenjeni zakon je odrejal, da je riv prestopka delavec, ki se je z namenom goljufati dal od koga najeti in potem delo ostavil, predno je vrnil nar, ki se mu je plačal vnaprej. Do-zan je bil sleparski namen s prene-hjem dela. Ta zakon je služil predan v to, obdrzayati črnce, najete kot ntažne delavce, v nekaki sužnosti :m, da se jim je neprestano plače-p vnaprej toliko denarja, da so bili no na dolgu svojemu delodavcu. odišče je odločilo, da ta zakon na Huje ustavi, ker služi v to, držati ' v odvisnosti od drugih, in se popri ubogih in nevednih ljudeh l "'ahko uporablja.
| \ , /;
blikanec Adkins je bil izvoljen za govornika (speakerja).
Pet otrok zgorelo.
Pottsville, Pa., 2. jan. — Pri požaru stanovanja staršev je zgorelo petero otrok v tu blizu ležečem kraju Miners-ville. Oče zgorelih otrok v starosti od dveh mesecev do osmih let se imenuje John Markasavage (Markaso-vič?). Razun njegove hiše sta zgoreli še dve sosedni stanovališči.
Požar je bržkone povzročil neki "boarder", ki je stanoval v eni izmed hiš in med novoletno gostijo prevrnil svetiljko. "Markasavage" in njegova žena sta hitela na cesto, a ker ne govorita po angleško, ju ljudje niso mo gli razumeti, in nihče ni poskušal priti v hišo. Oče je pa pozneje prodrl v goreče poslopje, a ni mogel do otrok in je bil težko opečen.
Potres.
St. Louis, Mo., 3. jan. — Potreso-mer tukajšnjega vseučilišča naznanja močan potres, ki se je primeril bržkone blizu Islanda. Zaznamovanih je bilo skupaj 24 stresov.
Lawrence, Kans., 3. jan. — Nastroji kansaškega vseučilišča so naznanjali od 5. ure 40 minut do 8. ure močne zemeljske strese v oddaljenosti približno 5000 milj od tukaj. Po mislih pro fesorja Codyja se je pripetil potres v ljudovladi Chile.
Washington, 3. jan. — Georgetown sko vseučilišče poroča, da so njegovi potresomeri nazn 'tHj^P moča" zemeljski stres v otfc Jakojk' kacih 3500 milj.
London, 4. jan. — Kakor poroča "Daily Telegraph", je policija v posesti dopisov o daleko razširjeni zaroti anarhistov, katero je smatrati za zelo resno. Podrobnosti se prikrivajo.
East End ali vzhodni konec londonski je bil včeraj zelo vznemirjen vsled boja med več sto policisti in tolpo ljudi, ki so na sumu, da so morilci ali prijatelji morilcev treh policistov, katere je nedavno usmrtila anarhistovska tolpa. Ti ljudje, katerih število ni znano, so se skrivali v četveronad-stropni hiši iz opeke ob Sidney streetu, ozki ulici. Policija, ki je odkrila glavni stan in obkolila poslopje, je bila sprejeta s streljanjem. Začele so frčati krogle semtertja. Dva detektiva sta bila ranjena, eden smrtno. Nad sto strelov je bilo oddanih, ko se je hiša užgala, nakar je bila poklicana požarna bramba. Ko je policija zasledila skrivališče streljavcev, je bilo ukazano, izprazniti več hiš po soseščini, ker je bilo verjetno, da pride do Iju-tega boja. Potem so policisti obkolili hišo, da ni mogel nihče blizu in nihče ven. Policija je bila prepričana, da se nahajata iskana morilca v dotični hiši, kjer sta se s svojimi prijatelji za-gradila. Izza umora policajev so skoro vsi redarji londonski nadzorovali anarhiste.
Včerajšnji boj je razburil ves East End in na stotisoče ljudi je hitelo na lice mesta. Na pogorišču so bili pozneje najdeni ostanki dveh trupel. Koliko anarhistov se je skrivalo v hiši, še ni dogriano ali pa se prikriva.
London, 4. jan. — Javnost je še vedno razburjena nad uničenjem anarhi-stovske tolpe. Velike množice ljudi so se gnetle ob ulici v umazanem East Endu, kjer se je vršil boj, kakršnega doslej še ni bilo zaznamovati v zgodovini londonske policije. Policija je komaj vzdrževala promet po cestah v soseščini. Iz razvalin zgorele hiše so bila doslej spravljena trupla treh anarhistov, ustreljenih od policajev in vojakov, ki so bili tudi klicani v boj.
Sedaj smatrajo za verjetno, da so anarhisti sami zažgali hišo, ko jim je zmanjkalo streliva. Nobene listine niso bile najdene, ki bi količkaj pojasnile delovanje anarhistovske tolpe. Toliko je dognano, da so s tolpo imele o-praviti tudi ženske. Tri sumljive so zdaj v zaporu. V boju je bilo usmr-čenih pet policistov, en seržant od škotske garde in pol tucata gledalcev je bilo obstreljenih, a ranjenih še več drugih oseb, med njimi dva gasilca.
Londončani so zelo vznemirjeni vsled premnogih umorov, da jih toliko Anglija doslej ni poznala. Konservativni listi grajajo liberalno vlado ter jo obdolžujejo, da ne izvaja zakonov glede inozemcev, izmed katerih se nabirajo anarhisti. "Times" graja, da so se klicali na pomoč vojaki. Mnogi, posebno izvenlondonski časopisi se naravnost norčujejo iz dejstva, da se je rabila tolika oborožena sila iz policajev in vojakov proti tako majhni roparski tolpi. "Manchester Dispatch" pravi) da so se Angleži osmešili, in da je zadeva taka, da jo bo dežela rada pozabila. "Boja" se je udeleževalo več sto policistov, potem par sto škotskih gardistov, oddelek topništva na konjih z dvema strojnima topovoma in enim gatling-topom, cela brigada požarne brambe —: proti dvema anarhistoma! In polegtega je na tisoče kričečih gledalcev moralno podpiralo "hrabre" naskokovavce napolrazdrte hiše. Usmrčena anarhista sta bila znana kot "Peter slikar" in "Fric".
Ponesrečena zrakoplovca.
Los Angeles, Cal., 31. dec. — Zra-koplovec Hoxsey je strmoglavil s svojim W'rightovim dvokrovcem 516 čev-
/
ljev visoko iz zraka in bil na mestu mrtev. Na tisoče ljudi je gledalo padec. Hoxsey, ki je v zadnjih dneh dosegel nov višinski rekord, je upal vzleteti do višine 12,000 čevljev. Pa vetrovi so se maščevali nad njegovo drznostjo, s katero se je upal v njihovo kraljestvo.
New Orleans, La., 31. dec. — John B. Moisant, zrakoplovec, je bil usmr-čen pri Harahan Station, 12 milj nad New Orleansom, ko se je njegov stroj prevrni! v višini 100 čevljev, vsled česar je Moisant strmoglavil iz njega in se ubil.
SPET BIENERTH
NA KRMILU.
Cesar Franc Jožef mu naročil, sestaviti novo vlado iz parlamentarcev in uradnikov.
VTRSTU ZAPRTE VSE MESNICE
Kotel eksplodiral.
Pittsfield, Mass., 29. dec.—Šestnajst delavcev je bilo usmrčenih in dvanajst ranjenih vsled eksplozije kotla v tovarni tvrdke Morewood Ice Co. na bregu Morewood Lake-a dve milji od tu. Eno truplo je bilo vrženo 150 čevljev daleč, drugo 100.
Požari.
Little Rock, Ark., 3. jan. — Ogenj, ki je nastal v poslopju tvrdke Hollen-berg Musical Co., je razdejal tukaj cel blok prodajalnic. Škoda na poslopjih in vsebini znaša $1,000,000.
Troy, N. Y., 3. jan. — Ves kupčijski del mesta in del stanovališčnega okraja v Granvillu, Washington county, je zgorel in škodo cenijo na $250,000.
Beatrice, Nebr., 3. jan. — Ogenj je razdejal tu več malih prodajalnic in napravil škode čez $50,000.
Govorice o cesarjevi bolezni pretirane. Dunajski krojači štrajkajo.
17 mrtvih vsled panike.
Mesto Mexico, 4. jan. — Požar v zvezi s paniko med novoletno službo božjo v cerkvi na neki haziendi blizu kraja San Luis Petosi je zahteval 17 človeških žrtev, dočim je bilo več nego 80 oseb, večinoma žensk in otrok, težko ranjenih. Žrtve so bili zaposlenci na hazfendi ali člani njihovih družin.
CiliRjv, mrlo poslopje, je bila napolnjena do zadnjega kotička. Med službo božjo je padla goreča sveča iz svojega svečnika in užgala nekaj suhega mahu, s katerim je bila cerkev ozaljšana. Hipoma je bilo celo poslopje v plamenih.
Izmed onih, ki niso zgoreli ali se zadušili, so bili mnogi usmrčeni ali ranjeni, ker so bili pohojeni v divjem navalu proti izhodu. Le malo jih je uteklo nepoškodovanih.
Poštna hranilnica otvorjena.
Peoria, 111., 3. jan. — Z izjemo, da je nastala precejšna gneča za to, kdo bo prvi vložitelj v poštni hranilnici države Illinois, ki je bila otvorjena v Pekinu, ni bilo nadalje nobenih po sebnih dogodkov. Več sto oseb je čakalo na otvoritev hranilnice. Prvi vložitelj je bil 11 leten deček, imenoma Paul Conaghan, ki je vložil $2 v vsakojakem drobižu.
Ni "zmešan".
Na Portugalskem se nekaj plete.
Madrid, 3. jan. — Brzojavka iz mesta Vigo poroča, da je posadka v mestu Valenca-do-Minho na Portugalskem na povelje iz Lizbone v svojih vojašnicah zbrana in pripravljena, takoj odkorakati, bržko pride tak ukaz. Po istej brzojavki sta bila v mestecu Moncao, 28 milj severno od mesta Vigo, zaplenjena dva avtomobila, polna pušk, na poti v notranje Portugalsko. Baje preti začasni vladi resen upor.
Položaj prognanega kralja Manuela je zelo žalosten. Tako n. pr. kralj Manuel ni mogel še določiti svojega stalnega bivališča, ker mu manjka denarnih sredstev. Že tri mesece nima sredstev, da bi plačal svoje sluge in če bi ne skrbel zanj orleanski vojvoda, bi kralj Manuel ne vedel niti, kam naj se obrne. Premoženje kraljice Amalije, ki znaša 15 milijonov frankov, je naloženo v portugalskih železnicah in ga je zaplenila nova vlada. Londonska "Tribune", ki navedeno poroča, piše končno, da so ostali vsi vladarji v prijateljskih odnošajih s kraljem Manuelom, zlasti pa še španski kralj Alfonz, ki je od prvih revolucijskih dni dal na razpolago svoje poslaništvo kralju zvestim Portugalcem. Kralj Manuel in njegovi pristaši še vedno upajo, da se bo na Portugalskem zopet uveljavila monarhija. Številne visoke osebe skušajo vplivati ne evropskih dvorih, da se obravnava portugalsko vprašanje na kongresu velevla-sti.	_
Učenjaki žrtve ljudožreev.
Po 14 letih so našli na otoku Qua-dalcanar v salomonskem otočju ostanke trupel raziskovalca barona Nor-beeka in njegovih 11 spremljevalcev, ki so leta 1896. odpotovali z avstrijsko bojno ladjo "Albatros" na triletno znanstveno ekspedicijo in postali na omenjenem otoku žrtve ljudožreev.
Dunaj, 4. jan. — V Trstu so mesarji zaprli svoje mesnice po skupnem dogovoru. To postopanje tvori protest proti izredni stiski za meso, v katere odstranitev se zahtevajo izdatne odredbe.
Usodepolna nesreča, ki je zahtevala pet človeških žrtev, se poroča iz Blu-denca na Predarelskem. Na tamošnji železnici se je prevrnil snežen plug in peter? delavce, ki so imeli opraviti z njim, je povozila mimovozeča lokomotiva. Bili so na mestu usmrčeni.
Dunaj, 3. jan. — Cesar Franc Jožef je v lastnoročnem pisanju naročil ura-dujočemu ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu, sestaviti novo vlado. Ta bo osrednja stvar med parlamentarno in uradniško vlado. Od ministrov, ki so pripadali Bienerthovi vladi, odstopivši v drugem tednu meseca decembra, in so na posebno željo vladarjevo nadalje vodili tekoča državna opravila, ostanejo v službi pravosodni minister dr. pl. Hochenburger, naučni minister grof Stuergkh, domo branski minister feldmaršal-lajtnant pl. Georgi in trgovinski minister dr. Weiskirchner. Vstop načelnika Pol-skega kola pl. Glombinskega v novo vlado je verjeten. Tej okolnosti se pripisuje poseben pomen. Kajti se danjo krizo je povzročilo Polsko kolo, ki je zahtevalo, da se takoj izvede pod Koerberjem sklenjeni zakon o vodnih cestah, namreč gradnja kanalov v Galiciji, dasi je izpolnitev zahteve nemogoča, ker pri sedanjem finančnem položaju državnem ni mogoče nakazati v izplačilo potrebnih ogromnih svot. Imena "novih mož" se razglase kar mogoče hitro.
Dunaj, 3. jan. — Poročilo, da se na merava cesar Franc Jožef odpovedati prestolu v prid nadvojvodi Francu Ferdinandu, je bilo oživljeno danes po novici o resnem obolenju cesarjevem in dosledni odpovedi vseh uradnih nastopov.
Dočim je bilo danes razglašeno,. da je cesar zbolel, samo za hudim prehladom, je znano, da ne more zapustiti svoje postelje in je v neprestani oskrbi dvornega zdravnika. Vsled cesarjeve priletnosti je zavladala resna bojazen in čeprav okreva, ne bo baje mogel nikdar več nositi bremen svoje krone.
Nedavno med skupščino avstro-ogr-skih delegatov v Budimpešti je bil odposlan nadvojvoda Franc Ferdinand, da jih sprejme. To je bilo prvikrat med cesarjevanjem Franca Jožefa I., da vladar ni pozdravil delegatov osebno, in to je povzročilo prvotno govorico, da se Franc Jožef mirno pripravlja za odstop.
Dunaj, 4. jan. — Zdravje cesarja Franca Jožefa, ki je vzbujalo nekaj časa med prebivalstvom bojazen, ozna-čajo zdravniki kot dobro. Gre za la hen katar, ki preteka redno. Nekaj dni pa mora belolasi vladar ostati sobi, da popolnoma okreva. Vendar vstaja zar?.na in izvršuje svoje zasebno dopisovanje. Pri požiranju ima cesar pač nekaj težav, a grlo je samo nekoliko prehlajeno. Sicer so pa sprejemi v gradu Schoenbrunn začasno omejeni.
"Ze dne 17. decembra m. 1. se je na bogve kakšen način v Rimu razširila okoli treh popoldne vest, da je umrl avstrijski cesar Franc Jožef. Pravijo, da se je telefoniralo iz Pariza v Genovo, iz Genove pa v Rim. Vest je avstnyogrsko poslaništvo nemudoma dementiralo. Prišla je tudi v zbornico, kjer se pa ni dolgo držala. Tudi Londonu se je, kakor tudi na pariški borzi pojavila. Na milanski borzi so jo dobili mnogi bankirji in je imela takoj vpliv na papirje: rente so od 105.07 padle na 104.85. To je jako značilno, da so v Italiji na to vest pa pirji takoj padli—dokaz, česa se mnogi boje glede avstrij. razmerja z Ita lijo, ako bi cesar res umrl. Seveda so takoj spoznali, da je bila vest le borzen manever.
Papeževo pismo.
Rim, 2. jan. — "Osservatore Romano", tukajšnje vatikansko glasilo, objavlja papeževo pismo na vse ori-jentalne cerkve, ki ima namen, nevtra-lizovati in ublažiti učinek nedavno objavljenega članka saksonskega princa Maksimiljana, ki je zdaj jezuit in učitelj cerkvenega prava na vseučilišču freiburškem v Švici.
V	papeževem pismu je rečeno, da so izza ločitve rimske in orijentalne cerkve v devetem stoletju papeži vedno poskušali zaceliti razpoko, ki je bila za vzhod in zapad enako škodljiva. Poudarjajo se šestere dogme, ki naj bi se po mislih princa in profesorja opustile, da se doseže povratek orijentalne cerkve k rimski. Papež poudarja, da je to nemogoče, ker je dogma resnica in resnica se ne more opustiti.
V	pismu je rečeno nadalje, da je princ Maksimiljan vpričo papeža slovesno obljubil, "učiti, kar cerkev uči, ter zavračati in obsojati, kar cerkev zavrača in obsoja." Nadalje se poudarja, da je bil dotični članek pisan nepremišljeno, ampak v dobri veri.
Dunajski krojači zaštrajkali.
Dunaj, 3. jan. — Osemtisoč dunajskih krojačev je zaštrajkalo, zahtevajoč krajši delavnik in višjo plačo. Njihovi voditelji se pritožujejo, da pome-njajo sedanje plače stradanje z ozi-rom na draginjo živka.
Redne plačilne lestvice sploh ni v veljavi, in delodavci plačujejo po svoji volji. Plače so od $4 do $5, to je, 20 do 25 kron na teden za 16 do 18 urno delo na dan. Suknjarjem se plačuje od 70c do $1 za suknjo in 23 c za vsak telovnik in vsake hlače. Najboljši delavci ne morejo izdelati več nego dvajset telovnikov ali hlač na teden.
Štrajkarji imajo na razpolaganje $12,000. Krojačice se plačujejo pravtako borno, povprečno po samo 60c za celo obleko. Obljubljajo, da se pridružijo štrajku pozneje.
New York, 3. jan. — James J. Gallagher, bivši newyorški mestni uslužbenec, ki je poskušal umoriti župana Gay nor j a, kateri je bil smrtnonevarno ranjen, je bil po poroti v višjem sodišču v Jersey City spoznan za duševno j gentiniji in Severni Ameriki presedel zdravega,- Gallagherjeva pravda se; že 18 let po ječah zaradi številnih go-prične ju,tri.	ljufij in zločinov.
Trgovec z dekleti.
V Črnovicah je policija aretovala internacionalnega pustolovca Jožefa Moritzsohn, ki je obdolžen, da se je pečal s trgovino z'dekleti ter da je zakrivil razne druge sleparije. Moritzsohn je na Angleškem, Francoskem, v Belgiji, na Nemškem, Južni Afriki, Ar-
Vaše zadnje dejanje
vsacega dneva bodi použitje dveh treh Severovih Jetrnih kroglic, da si zagotovite dober nočni počitek, iz podbudite zdravo delovanje jeter in zabranite nagnjenost k zapeki. To vam učinijo in še nekoliko več. Poizkusite jih, in zopet boste vzljubili živ ljenje. Vprašajte svojega lekarnika in zahtevajte Severovih. Cena 25c škat lica. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, j Iowa.
Prorokovanje vojne.
Srbski bivši minister Čeda Mijatovič Vi se je več let bavil v Londonu s spi-ritisiičnimi seansami, je priobčil v 'Belgrajskili Novinah", da se je na eni seansi izjavil duh pokojnega srbskega kralja Aleksandra, da izbruhne čez štiri leta velika evropska vojna. Slično vest je prinesla te dni tudi bel-grajska "Depeša", pretvezno tudi po spiritistični inspiraciji. Vojna bi izbruhnila med Avstro-Ogrsko jn Srbijo in to radi ustaje proti avstro-ogrski posadki povodom pohoda avstro-ogr-ske vojske za pacifikapjo Makedonije.
Potres v Turkestanu.
Taškent, 4. jan. — Močan potres se je davi primeril v raznih krajih Ruskega Turkestana. Mnogo poslopij je bilo razdejanih in mnogo ljudi usmrčenih, a koliko, ni znano. Velike razpoke so se odprle v tleh. Dejansko razdejane so bile vse prodajalnice in hiše Vjernem, glavnem mestu teritorija Somirječensk. Mesto ima 23,000 prebivalcev. Zveze v prizadetem okolišu so pretrgane.
Petrograd, 4. jan. — Semkaj dospela uradna brzojavka poroča, da je doslej 40 trupel spravljenih izpod razvalin v Vjernem.
Rojak ustrelil svojo soprogo.
Kakor poroča Clevelandska Amerika, se je v Collinwoodu pri Clevelandu, O., na sveti večer doigrala rodbinska žaloigra. Rojak Lovrenc Konjar, 59 let star, doma iz Vodic na Gorenjskem, je ustrelil svojo soprogo Marjeto, staro 46 let, doma iz Sničnega pri Tržiču na Gorenjskem in bivajočo Ameriki osem let. Vzrok: ljubosumnost. Pokojničin brat je oskrbel pogreb. Morilec je po storjenem dejanju poskušal izvršiti samoumor, kar so mu pa zabranili; vendar se je tako razparal po trebuhu, da se mu je v bolnišnici zastrupila kri in je prejkone že umrl.
Najvišja nagrada.
Ameriško blago si neprestano pridobiva naklonjenost v Evropi in naši izvozi naraščajo od leta do leta. Naše blago je v nekaterih ozirih tako mnogo boljše, da se dostikrat počasti z visokimi nagradami. Na krasni razstavi v Alexandra Palace v Londonu in na veliki izložbi v Bruslju lanskega leta je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino dobilo grand prix in zlato medaljo. To je nov dokaz izbornosti tega ameriškega izdelka. Izdelovalec je rekel, da je najvišja nagrada, ki jo more kdaj dobiti, naklonjenost ljudstva, katero uživa že mnogo let in katera kaže, da je ta pripravek prestal preizkušnjo dolge dobe kot zanesljivo zdravilo za bolezni želodca, drobja, živčevja in krvi. To je izvrsten lek v vseh slučajih zapeke in njenih posledic. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Krasen stenski koledar pošljemo po 1-3' prejemu 10c v znamkah.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 4. jan. — Božična kolekta v naši cerkvi sv. Jožefa je znašala $461.90, kar je jako lepa svota v teh slabih časih mnogostranske brezdel-nosti. Dodatno nam je še tudi omeniti, da sta se v orkestru na božični praznik v naši cerkvi posebno odlikovala gg. Josip Stukel in Frank Završnik, ki sta se v prvi vrsti potrudila, da je bilo poleg prekrasnega petja tudi orkestralno spremljevanje zares občudovanja vredno. V cerkvenem pevskem zboru, ki je v polnem številu nastopil tudi na Novega leta dan pri deseti sv. maši, so složno sodelovali vsi naši najboljši pevci in najboljše pevke, in zato je bil vtis ubranega petja res di-ven. Čast takemu zboru in njegovemu pevovodji!
—	Katoliške borštnarice slovenskega dvora sv. Ane št. 534 bodo imele umeščenje uradnic za leto 1911. prihodnjo nedeljo popoludne v šolskem prostoru. Društvo prav složno napreduje pod izvrstnim predsedstvom gospe Marije Schwab ter šteje 136 članic. Sprejemajo se v društvo slovenske žene in dekleta od 18.—50. leta. Vstopnina je za nedoločen čas prosta. Glej dopis med društvenimi vestmi.
—Gospa Ivanka Ogulin je bila uradno poklicana zadnjo nedeljo v Chicago, da je kot namestnica višje nadborštna-rice izvršila slovesno umeščenje novih »iradnic v slovenskem dvoru sv. Neže št. 826 Katoliških Borštnaric, kjer je bila zelo gostoljubno sprejeta.
—	G. Matt. Grahek, eden najboljših naših godbenikov in član organizacije "Musicians' Protective Union No. 37, A. F. of M.", je bil na letni seji zadnjo nedeljo izvoljen za delegata na letno zborovanje unijske zveze "Will County Trades and Labor Council". Letošnje zborovanje je zelo važno in zato je čast za vrlega našega rojaka tem večja, da je med delegati.
—	Mladi rojak I. Pleško iz La Salle, II!., je umrl zadnjo nedeljo v tukajšnji bolnišnici sv. Jožefa v nežni starosti 16. let in bil pokopan včeraj (v torek) na slovenskem pokopališču ob obilnem spremstvu sorodnikov od tukaj in drugod. N. p. v m.!
—	Rojak John Klemenčič, ki je bil povožen po nekem avtomobilu zadnji teden, je še vedno v obupnem stanju, vendar je že nekoliko več upanja, da okreva. Po svojih odvetnikih je poškodovanec vložil odškodninsko tožbo za $15.000, in sicer proti staršem dečka Harry Bourg, ki je povzročil nesrečo.
—	G. Matt. Bajuk, član salunarske tvrdke Bajuk & Križan v Ottawi, 111. ter delničar jolietske tvrdke Slovenian Liquor Co., se je zaročil te dni z gdčno. Katico Simonič iz Jolieta.
—	Mraz pritiska zadnje dni že prav občutno. 3 stopnje pod ničlo kaže toplomer že tri dni vsako jutro, ponekod pa še več. Zima je pokazala svoje zobe.
—Glasno in genljivo so zabrlizgale parne piščali po tovarnah opolnoči od sobote na nedeljo, naznanjajoč nastop novega leta. In vmes so brneli zvonovi in se razlegali streli, da je bilo veselje poslušati.
—	Druga številka tednika "The Public Safety" je izšla zadnjo soboto v tiskarni Am. Slovenca z raznovrstno in času primerno vsebino. Kakor smo že poročali, ima list namen, poučiti volivce o nameravani preosnovi mestne uprave in dokazati, da bi bila novo-tarija zvana "Commission Form of Government" velik korak nazaj v dobo, ko ni imelo ljudstvo nobenih pravic. Da li se nova oblika mestne u-prave po samo peterih možeh sprejme ali ne za mesto Joliet, bodo tukajšnji volivci odločili na posebnem glasovanju, ki se bo vršilo dne 25. t. m. Razsodni volivci bodo gotovo vsi glasovali proti sprejetju novotarije, posebno vsi slovenski in sploh slovanski volivci, kateri bi imeli potem še manj govoriti pri mestni upravi, če se sprejme "Commission Form of Government". Zato pazite, rojaki, da se ne ujamete na limanicel Gg. salunarji itak vedo, da so glavni zagovorniki nameravane novotarije — pretkani prohibicijonisti, ali ne?
—	Prejeli smo in drage volje priob-čujemo sledeči dopis:
Joliet, 111., 3. jan. — Tukajšnje Narodno Slovensko Pevsko Društvo Jo-!«et je priredilo na starega leta večer v g. Ant. Trdiča prostorih banket in zabavni večer, ki se je dobro obnesel. Zabava je bila izvrstna in poštena. Gostov je bila dokaj prostrana dvorana polna. Mize so se kar šibile od najokusnejših jedi; da ni tudi manjkalo za suha grla, to se ume. Mladi in 7t dobro izvežbani pevci so zapeli več lepih pesmi, pod vodstvom g. učitelja Fr. Venišnik. Jaz mu častitam, da je v tako kratkem času tako dobro izučil pevce. Dvorana za ta večer je bila lepo okrašena, za to se je potrudil več Slovencem dobro znani in prijazni de-korater L. Schmid, ki dobro ume ta posel. Med gosti sem opazil dobrega in navdušenega rojaka g. Josipa Zalar, gl. tajnika K. S. K. J., ki je na željo več goste mel kratek govor proti
časti. Cast vam pevcem, le tako na-
koncu starega leta in voščil novo leto in kako se naj ljubimo in podpiramo eden drugega v ti ali oni reči; da ne bodimo nevoščljivi, ako ima kateri malo boljše delo ali biznes, da bi rekel: "jaz s pikom in šaflo delam, naj bi še on"; ampak ponosni moramo biti, da tudi mi Slovenci smo ustvarjeni za kaj boljega, zatorej glejmo, da podpiramo eden druzega, vsi za enega, eden za vse. Čestital je pevovodji, g. Fr. Ve-nišniku, ki je v tako kratkem času tako dobro izuril pevce, da se ni nadejal kaj takega. Potem je še omenil gospodarja tega poslopja, "Dobrega Tončka" Trdiča, ki se ravno zdaj ta mesec pripravlja, kako bo najbolje obhajal svoje godovno, 50. rojstni dan in 25 letnico v tej novi domovini oziroma v Jolietu; ki je ponos vsem rojakom kot pošten mož in mladenič v tem mestu. Pisec tega dopisa je opazil, da je Tonček večkrat šel v klet in prinesel izvrstne kapljice, ki je ima več sodov kakor najbolji vinogradnik na Belokranjskem. Jaz še kličem Toneti, da bi še več let dočakal v tem mestu zdrav in vesel in nas kratkočasil! (Podpisan) Anton Lilek.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Gavran Frančišek, Tengeljič Anton.
Ahmeek, Minn., 19. dec. — Cenjeno uredništvo A. S.! Prosim malo prostora v našem priljubljenem listu. Ker se še ni čitalo o tej majhni naši naselbini, zato jo danes jaz opišem.
Mesto Ahmeek je staro okoli 6 let. Tukajšnji Slovenci in Hrvati imajo večinoma svoje hiše. Imamo tudi 3 gostilne hrvaške, katere preradi obiskujemo, in tudi eno prodajalno judovsko. Tukaj delamo vsi v rudniku za Ahmeek Mine Co. Delo se dobi vsaki čas tukaj, kogar je volja trdo delati, se lahko prepriča; plača je $2.50—$3.00 na dan. Imamo tudi dve društvi: Srca Jezusovega J. S. K. J. in drugo sv. Cirila in Metoda Hrvaško-Slovenske Zveze. Tukajšnji katoličani nameravajo delati cerkev, če bojo dosti mogočni s tolarji.
Ne smem pozabiti, da hodimo tudi na lov, na zajce in srne, dokler smo jih smeli streljati. Zajcev je v tukajšnjih gozdih zadosti, samo če se človeku ljubi hoditi za njimi. Nesreč se tudi prigodi dostikrat na lovu. Letos je tudi neki Norvežan moral pasti namesto srne. Še en drugi lovski dogodek bi Vam opisal, ali je morda prevelik in bi preveč prostora vzel; pa upam, da ga vseeno drugikrat natisnete, kadar boste imeli več prostora. ' S pozdravom	Rudolf Pozek.
Brockway, Minn., 27. dec. — Vele-cenjeno uredništvo Am. Slovenca! Prosim sprejmi par vrstic v svoje predale.
Božične praznike smo imeli prav mrzle, in nekaj snega smo dobili za božično darilo. Na sveti dan smo imeli prvo mašo opolnoči, drugo ob osmih in tretjo sv. mašo ob polednaj-stih. Naši pevci so nam zopet zapeli eno slovensko božično. Včeraj, na praznik sv. Štefana, farnega patrona, imeli smo veliko sv. mašo ob deseti uri in dve pridigi.
Sinoči priredili so Katoliški Boršt-narji, katerim so pomagali tudi drugi farani, "Basket Social" za dober namen in so dobili res veliko svoto s tem. Namen je res dober in poln krščanske ljubezni do bližnjega.
Predzadnjo nedeljo 18. t. m. so nas zopet obiskali preč. g. škof Jakob Trobec. Imeli so prvo sv. mašo in dve pridigi pri drugi sv. maši. Zahvaljujemo se jim, ker nas tolikokrat obiščejo in jim želimo veselo srečno novo leto, da bi jim Bog dal jih še mnogo doživeti!
Na božične počitnice k starišem je prišel naš študent Raymond Golob.— Sedaj so prišli obiskat stariše in sorodnike gg. Joseph in Mike Oman ter Andrej Peternel.
K sklepu svojega dopisa pozdravljam vse čitatelje Am. SI. in voščim vsem srečno novo leto. Vrlemu listu pa obilno uspeha. John Poglajen.
Chicago, 111., 2. jan. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! želim, da priobčite ta moj dopis v predale nam priljubljenega lista A. S., ker želim sporočiti rojakom, kako smo obhajali božične praznike in Novo leto.
Cerkev sv. Štefana je bila na Božič kakor na Novega leti dan skoraj premajhna. Čast katoliškim Slovencem v Chicagi, ki se zavedajo svoje dolžnosti! Čast društvom, ki so se v obilnem številu udeležila in postavila svoje zastave v cerkev, ki so jo krasile devet dni! Na praznik sv. Štefana, patrona naše cerkve, kakor tudi patrona društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., se je darovala sveta maša za rajne in žive člane društva sv. Štefana, in ob tej priliki so se izkazali člani, da so se korporativno udeležili sv. maše z regalji na prsih. Skoraj smem trditi, da še ni društvo sv. Štefana, kakor tudi nobeno drugo, obhajalo svojega društvenega patrona tako v obilnem številu in v takšni slogi, kakor letos. Čast članom društva sv. Štefana! Nadalje so se tudi naši pevci in pevke prav lepo izkazali: petje, kakoršno je bilo te praznike, je vredno hvale in
prej'.
Ne smem pa pozabiti našega župnika, Rev. Antona Sojar. Čast njemu pa še največjo, ki se ^e trudil o praznikih en sam pastir med toliko množico ovčic! Čast njemu za njegove pridige, ki so bile zelo genljive, da so pretresle srce vsakega kristjana!
Pa še nekaj. Da ni zadnja chicaška naselbina, se pozna po tem, da so chi caški Slovenci darovali lepo svoto kot božično darilo, kakor se sliši okrog $620.00. To je nekaj lepega.
Pri koncu svojega dopisa pa pozdrav ljam vse rojake in rojakinje v novi domovini, in želim vsem srečno zdravo leto 1911. Tebi pa, vrli list, obilo uspeha.	Naročnik.
So. Chicago, 111., 2. Jan. — Božične praznike smo pri nas prav sijajno praz novali. Pri vseh treh sv. mašah, t j.: pri polnočnici, ob osmih in desetih je bila cerkev natlačeno polna. Naši vrli pevci in pevke pod spretnim vodstvom našega organista so prepevali prekrasne slovenske božične pesmi v tako milo in umetno ubranih akordih, da so se vsem navzočim srca tajala veselja. Zato se ni čuditi, da so želi vsestransko pohvalo. Saj so pa tudi marljivi, ti naši pevci in pevke. Že nekaj tednov pred Božičem so vežbali in gladili svoja že itak gladka grla, da bi v toliko večji meri povzdignili svečanost tega sv. dneva. Le tako naprej, vi miložvrgoleči slavci! Cela župnija gleda s ponosom na vas. ' Kakor pevci, tako so vneti i ostali farani za napredek naše župnije, za | čast in slavo božjo. Božična kolekta priča dovolj, kako radodarni in požrtvovalni da so. V cerkvi se je nabralo celih $617.61, in teden pred Božičem so prinesli rojaki svoje božično darilo v župnišče, katero je doseglo vsoto $116.00. Cela božična kolekta je znašala torej $733.61.
Včeraj, t. j. na novega leta dan, je bila občna cerkvena seja, pri kateri se je marsikaj koristnega in plemenitega zaključilo. Pobirali se bodo prispevki za novo šolo, priredil se bo "piknik". V jeseni bomo pa imeli "fair", katerega bodo priredila vsa slovenska in hrvaška društva in sicer bo skrbelo vsako društvo na svojo lastno odgovornost za jeden večer. Zaključilo se je tudi, da se pusti notranjščina cerkve umetno naslikati, kakor hitro bo dovolj denarja v blagajni. To delo bo stalo približno $1200.00. Jedva je bil ta predlog sprejet, že se vzdigneta dva naša cenjena farana: George Laich in Joseph Anžik ter predlagata, da se naj z delom takoj prične in da sama sprejmeta odgovornost za pičtčilo. I ahko si mislite, kako navdušenje iri vesolje je zavladalo v dvorani. Vse ju je pozdravljalo z gromovitimi živijo klici, vsi so jima stiskali roke v znak hvaležnosti. Dal Bog še mnogo takih mož, ki bi tekmovali za procvit naše fare! Njih imena bodo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini slovensko-hrvaške župnije.	Opazovalec, j
Denver, Colo., 28. dec. — Tukaj je 10. dec. umrl g. Miko Zugel, star okoli 65 let, doma iz1 Vinice na Dolenjskem. Bil je blaga duša. Svoječasno je delal. na železnici, ki sedaj gre iz Karlovca na Reko. Mnogokrat je omenil, da bi ( reška železnica nikdar ne bila dodela- I na, če bi on tam ne delal. To je pa govoril le v šali. V starem kraju zapušča soprogo in več sorodnikov. Bodi mu lahka tuja žemljica!
Znanec.
Ely, Minn., 29. dec. — V Pioneer- usedemo vsak na svoj sedež. Naš častit-rudniku je dne 22. t. m. občutno pobilo Ijivi oče nam vošči vsem vesele božič-velečislanega našega Ludovika .feru- ne praznike in novo leto. Nato nam šek. Močen strel, od katerega je bil bere naše postave "Secretary War" in oddaljen komaj deset korakov, in sicer še vsakega posebej poduči. Potem gre nevedoč, mu je zadal precej občutne j dol in gor po dvorani, rane na životu, rokah in glavi. Moja Naenkrat se spet vrata odpro, noter kakor tudi vseh tukajšnjih rojakov sr- se prikaže našega očeta družina, hčere čna želja je: Bog mu daj skorajšnje : ;n sinovi, z njimi njih mati, za kar smo
zdravje!
bili mi fanti prav ponosni, zakaj tudi
Vsem rojakom tu in v stari domo- ne bi bili! Dekleti sta šli od fanta do
vini srečno m veselo novo leto 1911.
Leopold Stupica.
fanta in vsaki je bil obdarjen z božičnim darilom in vsaki je bil vprašan, če je kaj dobil za božične praznike, bo-Fort Lincoln, N. D., 29. dec. — Go- disi od starišev, sorodnikov, prijateljev spod urednik! Hvaležen Vam bodem, ali od svojega dekleta. In to sta nas če odločite malo prostora za moj do-' spraševali dve ponosni Američanki, pis v priljubljenem listu A. S. Obljubil dve gatroži, katerega imena sta tudi sem Vaiii, da Vam sporočim malo o vredni.
vojaških rečeh, kakor hitro mi prilož-1 Popred ko so nas zapustili naš oče s nost pride.	j svojo družino, so imeli lep podučljiv
Dragi moji rojaki! Prav gotovo govor za nas. Po dokončanem govo-vem, da ste se vsi veselili božičnih ru se je v imenu vseh "fantov stoječih praznikov, katere ste praznovali vsak v vrsti zahvalil "first sergeant", nakar zadovoljnosti in ve- so nas naš oče zapustili v obljubi, da nas obiščejo še.
Dragi rojaki in mladi fantje! Če ka
po svoji moči v selju.
Tudi mi vojaki tukaj zbrani od vseh strani sveta, po večini vsi kristjani, smo pričakovali z zadovoljnim veseljem rojstva Jezusovega, kateri se je za nas rodil. Vsak moj brat, kar lahko rečem, je imel kaj novega povedati o rojstvu Jezusovem, kar me je prav veselilo.
Bilo je dne pred željno pričakovanim praznikom. Mi smo imeli vojaške vaje, kar smo izvršili izvrstno in zato smo imeli ves dan prosto, nakar smo se zbrali v našej dvorani ali, kakor mi tukaj pravimo, "day room" in se kratkočasili vsak po svoje: eni igrajo na "pool table", drugi prebiramo časopise in drugi knjige, katere nas bogato obiskujejo vsak dan od vseh krajev Z. D.
Posebej imamo še piano in "talking machine", katera igra res krasne mi znane amerikanske pesmi. Tako se kratkočasimo dan za dnevom, kateri mi prav hitro potekajo.
Prišlo je zaželjeno jutro, "Christmas morning", nakar se je razlegalo od dvorane do dvorane: "A happy Merry Christmas to you!" Kamor sem se obrnil, tam sem videl veselejše oko. To je bilo jutro.
Potem se je vsak preoblekel v "blue uniform". Lepo oblečeni smo bili pozvani v zborno dvorano (day room). Nato se je vsaki usedel na njemu odločen sedež. Tako smo sedeli par minut in se spogledovali, kaj to pomeni. Večina nas je vedelo, kaj se bo zgodilo. Kar zadoni glas "attention!" Mi fantje smo skočili bliskovito po koncu v vrsto, kar je znano samo nam kot vojakom "from United States Army".
Z zadovoljnim smehljajem se prikaže naš poveljujoči častnik, Captain Frazier ali, kakor ga mi nazivamo, "naš oče". On nam da znamenje, da je
terega veseli vojaški stan, le s korajžo naprej! Tu se boste naučili marsikaj dobrega, pisati in brati po angleško, to je že nekaj, in v treh letih se mora naučiti vsak — da je trši od kamna. Mi američanski vojaki se ne učimo skakati po eni nogi, ampak se učimo kar nam koristi zdaj in kar nam bo veljalo, kadar smo odpuščeni od vojakov.
Moj skromni dopis se bliža koncu. Še imam marsikaj povedati, pa mislim, da je boljše, da počakam druge priložnosti. Znabiti katerega mladih rojakov veseli vojaški stan in bi postal rad vojak: naj se pismeno s polnim zaupanjem obrne name. Vsem Slovencem in Slovenkam želim srečno novo leto.
Belokranjec John Nemanich, 14th Infantry Co. B.
seli, da so vsi tako radodarno pripomogli, da so se tako lepe jaslice kupile.
Na božični praznik smo imeli tri sv. maše. Prva in tretja sv. maša sta bili latinsko peti. Pri drugi pa so se pele samo božične pesmi. Pri vseh treh mašah je bila polna cerkev, posebno pa pri tretji maši. .Čast. gospod Stefanič so imeli lepe pridige, skoraj pri vsaki maši drugačno.
V	pondeljek v dan sv. Štefana je bila peta latinska maša ob devetih s krasno pridigo. Cerkev je bila tako polna dobrih faranov, da otroci nismo imeli prostora v klopeh, ampak smo morali na tleh klečati celo mašo.
V	torek 27. dec. je bil pa spet dai veselja za nas otroke, ker smo slavil' god našega ljubljenega očeta. Poprej smo mislili, da je njihov god 16. maja, in smo v zadnjič na tisti dan obhajali njegov god, potem smo pa izvedeli, da njihov patron je 27. dec. in zatorej smo na tisti dan jim prinesli naša voščila. Mnogo naših starišev je bilo navzočih na tej slovesnosti. Ko smo bili gotovi z vsemi voščili, so naš ljubi oče rekli, da če jim Bog da vsaj polovico vsega tega kar jim smo voščili, da bodo popolnoma zadovoljni. Mi bi pa rajši, da jim Bog da vse kir jim smo voščili in še dosti dosti več. Bog naj obilno blagoslovi našega ljubega duhovnega očeta in pastirja! Ko so bili gotovi s svojim govorom, s' nam še podelili svoj blagoslov. N Božič so nam pa dali velik bag c candy.
S srčnim pozdravom na vse rojake posebno pa srčno pozdravljamo vs< znance in prijatelje v Lyons, Iowa i v Steeltonu, Pa.
Šolarji šole sv. Cirila in Metod


U
Lorain, Ohio, 29. dec. — (Iz slovenske šole sv. Cirila in Metoda.) Spoštovani g. urednik! Prosimo vas, če bi spet natisnili par vrstic v Am. Slovenec. Radi bi vam dosti naznanili, pa skoraj ne znamo, kje bi začeli.
Najprej moramo povedati o naših lepih jaslicah. Mi imamo namreč lepe nove jaslice, za katere sta dve ženi nabrali denar. Imeni žen, kateri sta se potrudili in nabrali denar, sta: Mrs. Katarina Peternel in Mrs. Jera Oma-hen. Za jaslice so pa vsi farani po svojih močeh darovali, tako da se je nabralo blizu $80.00. To se je pa vse naredilo, ne da bi o tem naš čast. go: spod Stefanič vedeli, ker bi bili radi ljudje, da bi bilo to malo iznenadjenje zanje in da ne bi nič o teh jaslicah vedeli, dokler ne bi bile že tukaj. Ali
nekako so izvedeli malo poprej nego prav zadovoljen. Na njegovo povelje se so prišle. Zelo so bili čast. gospod ve-
Section Thirty, Minn., 31. dec. — Cenjeni g. urednik! Že dolgo čitam dopise v Vašem cenjenem listu, in kar me je posebno veselilo, so bili dopisi slovenskih farmarjev. Žalibog, da, so se dopisi slovenskih farmarjev malo zmanjšali in ne prihajate v tako obilnem številu, kakor so pred dvema letoma. Ti dopisi so vplivali na Slovence, da so se pričeli seliti na farn \ Zlasti pri nas na Ely so se začeli i sebno zanimati za farme, in mnogi postavili lopato v kot in zavpili s krei kim glasom: Proč od nezračnih rut nikov! Proč od zaduhlih in z dimo napolnjenih jam! Ven na prosto, na sveži zrak, kjer ni za hrbtom sitnega bossa, ki bi vpil "le hitro, če ne bo kompanija opešala." "Lani je imela samo $1.00 od tona," je vpil pred nedavnim časom neki slovenski boss v Pioner-rudniku. Modri rudniški predsednik nastavlja Slovence za bosse, ker ve, da še bolj priganjajp ljudi kakor nemo živino in so ti zmeraj za hrbtom in vpijejo v polomljeni angle-(Nadaljevanje na 7. strani.)
Najboljši Svet

Ely, Minn., 31. dec. — Drago uredništvo Am. Slovenca! Prosim Vas, dovolite mi nekaj prostora v preljubem listu za moj skromni dopis. Veselega Vam nimam kaj poročati. Božični prazniki so že minuli, smo se še precej dobro imeli. Tukaj na Ely imamo tri železne rudnike. In zdaj smo izvedeli, da nas bo ravnatelj zapustil pod imenom Charles Grobowski, bo šel od tukaj na Virginio, Minn. On je bil jako dober človek, z ljudmi jako vljuden in prgviden in pravilen človek. Z vsakim se je rad pomenil, naj bo star ali mlad, ali reven ali bogat. Priporočam virginskim rudarjem, da naj ga spoštujejo. In Gorenski Frank se je tudi ponesrečil 5. decembra, pa je že tudi okreval. K sklepu mojega dopisa pa voščim vsem skupaj veselo novo leto, posebno pa tebi, preljubi Amerikanski Slovenec. S pozdravom!
Elyški rudar.
Ely, Minn., 24. dec. — Cenjeni g. urednik! Že večkrat sem Vam poslal opisane novice, in Vi ste jih vedno nastopno priobčili, zatorej upam, da A. S. tudi ta moj dopis prinese. Bilo je 21. grudna, ko sem delal v takozvanem "šut-kevnu", kateri prostor v rudniku je primerno podoben hišni strehi. Pripravljal sem se za streljanje rude, zatorej vzel sem potrebni dinamit z vrvicami in plezal s svojim pajdašem gor v "kevn". Nabasala sva sedem min, a osma mina je bila precej visoko nad glavo. Vzel sem lestve in prislonil do oboka, da v zadnjo mino natlačim strelivo. V onem času sem rekel pajdašu: "Drži čvrsto lestve, ako ne, bodem padel dol!" John pa odgovori: "Ne morem držati, nekaj rine nastran lestve." Ozrl sem se in zapazim nekoliko zrn rude padati. Z lestve skočim, in udrla sva iz kevna. Lop-lop je za-grmelo, pa široko votlino zasulo. Velikanska težava je lomila debele stebre. Midva sva se pa zavedala, da smrt je bila za petami, ki bi nama skoraj življenje odtrgala, čitateljem in čitate-Ijicam želim srečno uspešno novo leto 1911.	Bledi Slovenec, Box 428.
k? ga morem dati vsakomur, katerega muči kašelj, vnetje sapnika, pljučna bol ali hripavost, je, da izbere in uživa zdravilo o katerem je znano, da je pomagalo drugim, " piše gospa Katarina Komenda, box 317, Everson, Pa., " Mojega sinčka je mučil strašen kašelj. Poizkušala sem razna zdravila a brez uspeha. Končno sem mu začela dajati
SEVEROV
Balzam za pljuča
Učinkoval je čudovito. Kmalu so nevarni znaki izginili, dihanje je bilo lajše in kašelj je prestal. Slično si naš sosed ni mogel olajšati hudega kaš-lja in pljučne bolesti, dokler mu nisem svetoval uživati ta Balzapa. V kacih treh dneh mu je mučni kašelj prestal. Na moje vprašanje o njegovem zdravje odgovoril: "Ko bi bil samo vedel o tem imenitnem zdravilu mnogo preje.'
Dvoje velikosti: 25c in 50c.
Gorenja slika je natančni posnetek Severovega Balzama za pljuča. Dobite ga pri svojem lekarniku. Zahtevajte samo "Severovega"; vsi drugi so ponarejeni. — Vprašajte za Severov Almanah za leto 1. 1911. Nič ne stane.
Da hitro in gotovo olajšate
hromoto, bolečine in muke, občutljivost, rdečino, oteklino, mrzlico, pritisk krvi in okorelost, namažite se s
Severovim
Oljem sv. Gotharda
50c steklenica.
Za splošno slabost
onemoglih in priletnih ljudi, skrbipol-nih matera, bledih, malokrvnih deklet, okrevavcev, za neprebavnost ali zapeko ni nič boljšega nego
Sevevov
Zivljenski Balzam
75c steklenica.
Najboljši Zdravniški svet zastonj:
Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA
IZ STARE DOMOVINE.
— V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 12. decembra 7 Slovencev in 62 Macedon-cev, nazaj je pa prišlo 238 Hrvatov.
?— Sveti oče ljubljanskim vernikom ljubljanskega knezoškofa je došlo .£ Rima pismo kot odgovor na pro-<estni shod proti rimskemu županu Nathanu. Pismo se glasi tako-le: 'Presvitli in prečastiti gospod! Verniki ljubljanske škofije so s prelepo in velike časti .redno manifestacijo izrekli grajo nad krivico, s katero je Presve-tega Očeta v Večnem mestu nedavno j izzvala predrznost sovražnega človeka. /Njegova Svetost je z veliko radostjo sprejela ta znak prizadevanj in vneme, o kateri pričuje Tvoje pismo, in zato podeli Tebi, Tvojemu kleru in ljudstvu Tvoje škofije hvaležnega srca z »veliko ljubeznijo svoj apostolski bla-/ žgoslov. Izvršujoč to preprijetno na-Močilo, izrekam vnovič Tvoji Svitlosti "" svoje spoštovanje. Preudani R. Kardinal Merry del Val."
—	Belokranjska železnica. Poslanci Jarc, Vukovič in tovariši so vložili v državnem zboru dne 14. decembra nujni predlog, naj vlada pospeši priprave za zgradbo belokranjske železnice do Dalmacije. — Železniška stavbna direkcija je odobrila na podlagi zadnje trasne revizije in stacijske komisije izdelane detajlne načrte za belokranjsko železnico. Detajlni načrti se ozirajo po možnosti na opravičene želje, ki so jih interesentje navedli pri trasni reviziji. Politični obhod se bo vršil najbrže meseca januarja tega leta.
(fS —Jubilej gorenjske železnice. Dne 7. Miec. je poteklo štirideset let, odkar je bila otvorjena gorenjska železnica. Prvotni promet na tej progi ni bil posebno velik, toda naraščal je leto za letom. Ko pa je na Kranjskem oživel planinski šport, je postala gorenjska železnica malodane prva prometna žila v kranjski deželi.
—	Ljubljanski kolodvor. Zastopnik
(južne železnice je naznanil, da so načrti za prezidavo ljubljanskega južnega kolodvora že izgotovljeni in je po-( večanje tirov že deloma končano. S } povečanjem poslopja kolodvora se bo j na vsak način pričelo v spomladi pri-
1	hodnjega leta in se bo ob tej priliki j gledalo, da bodo čakalnice zadostovale t za dogledni čas prometu potnikov, potujočih delavcev in izseljencev.
fo' — Pomlad v gorah. Na Koprivni-^^Su je sneg izginil sredi decembra. Pod Vodnikovim razglednikom na Kopriv-_(iiiku so razcvetele marjetice in teloh. Iz Kranja poročajo: Vreme imamo prav čudno; naravnost pomladansko. t Cvetje hiti iz zemlje kakor meseca j marca. Beli teloh se ti smeji izpod vsakega grma, rmene trobentice trobijo v svet kakor o Velikinoči, a rdeča vresa vabi k sebi marljive čebelice — trin tudi plučnik in jetrnik nočeta za-npstati. Izpolnil se bo pa najbrže pre-sjt'ovor: O Božiču na solncu, o Veliki pri peči.
Nad Vodovod za kočevsko-ribniško D. Deset občin kočevskega in Chic|cega okraja je sklenilo, da pri-hteval 0 ^ projektu skupinskega vodo-vceraj j)ne \2 decembra so se zbrale Pri tvjlce občine v Ribnici, 13. dec. ko-kot p<je občine v Kočevju. Projekt sta ni I'rcjjo^iia dr. Lampe in stavbinski 3204 ^jk Sbrizaj. Glasoval je vsak ob-Sti zastop zase. Sklepi so bili z i-fjMmi izjemami soglasni. Na podla-rtyi teh sklepov je izvršitev kočevsko-n Ribniške ga vodovoda zagotovljena. Deželni odbor bo takoj začel z izdelavo "podrobnih načrtov in se obrne do vlakce, da začne država plačevati svoj prispevek že s 1. januarjem 1911 v stavbni zaklad.
—Nova cerkev v Šmarjeti. V ne-^'iieljo 4. decembra se je blagoslovila ' nova farna cerkev v Šmarjeti. Blagoslovil jo jc prem. g. prošt dr. Seb. Elbert. Z navdušenimi besedami se je zahvalil ljudstvu za ve§ njegov trud in žrtve, s katerimi je Vsemogočnemu napravilo vredno bivališče. Največjo zaslugo sta si pa pri tem trudapolnem delu pridobila preč. g. župnik A. Zaman in č. g. kaplan Iv. Perko.
■— Hotela pri Slonu v Ljubljani ni , kupila tovarna "Lcykam", ampak ga f typi "Wiener Bankverein", ki ondi o-"Ori tudi filialko.
j s
2	_ •— Nemški kapital sili in prodira na s JUK- Ljubljanski listi poročajo, da se
Nemci zelo žurijo, da bi si priborili s svojim kapitalom premoč in gospo
J dirKfwA %» T uiKlinni iti f\rvf <• »vt roaIx

I
i I
. - ----1..........- I-.---- -	o 1' "
Varstvo v Ljubljani, in potem preko kranjskega na vsem jugu. Dunajska 'Kreditanst'ilt" ima že svojo podružnico v Ljubljani; ta nemški zavod sma-tr». da so prišli zanj dobri časi, ter si hoče v Prešernovi ulici postaviti posebno poslopje. V ta namen je kupila •Kreditanstalt" neko hišo. Tudi "Wiener Bankverein" hoče napraviti v Ljubljani svojo podružnico in si jc v ta namen zagotovil že prostore. Pogodbenim potom si je namreč zagotovil l Pravico, kupiti hotel "Pri Slonu"; odlogi se mora do 1. aprila. Svoje po-'ede je pa vrgla na Kranjsko tudi
centralna banka nemških hranilnic, in rada bi se ustanovila tam tudi nemška banka "Union". Nemci mislijo, da je prišel čas, da bodo lahko podjarmili Ljubljano, Kranjsko in ves jug na škodo Slovencev. A morda se bodo vendar urezali, naj si tudi še tako pripravljajo pota. Kajti Slovenci so na straži.
—Lovska doba. Letos je na Kranjskem dokaj divjačine po loviščih. Ne manjka ne zajcev in srn, a tudi druge divjačine ne. Dokler ni potrjen novi lovski zakon, se zajcu še dobro godi. potem pa bo kmet imel privilegij na lastnem zemljišču sam si zadoščenje poiskati.
—	Plemenska živina. Deželni odbor kranjski je nakupil na Predarlskem in Tirolskem 100 plemenskih krav in telic ter večje število bikov montafonskega in simentalskega plemena, kateri so se razdelili sredi decembra po znižani ceni med živinorejce. Živali so izvan-redno lepe ter krave dobre molznice. Krave in biki pinegavskega plemena so se razdelili že poprej.
—	Slovenska Kmečka zveza v kočevskem okraju je imela občni zbor dne 11. decembra v Velikih Laščah. Udeležba je bila obilna. Poslanec Jaklič je poročal o deželnem in državnem zboru, g. Dagarin o razvoju živinorejske zadruge v Ribnici in živinorejski inštrukt. Krištof o potrebi in pomenu živinorejskih zadrug. Nato se je ustanovila živinorejska zadruga za ve-likolasko okolico.
—	Deželna zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani je priredila splošni gostil^iičarski shod v Ljubljani dne 15. dec.
—	Osebne vesti. Župnija Gora pri Sodražici je podeljena dosedanjemu župnemu administratorju Jožefu Lav-tarju. — Kranjski deželni predsednik je pevki ljubljanske stolnice Elizabeti Ihan podelil častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje. — V upravni svet tržiške železnice je deželni odbor kranjski imenoval kot svojega zastopnika deželnega glavarja pl. Šukljeta in dr. Ivana Šusteršiča.
—	General pl. Schemua, poveljnik 14. vojnega kora v Inomostu, je stopil v pokoj. Schemua je rodom Slovenec iz Kranjskega, in sicer iz gorjanske fare na Gorenjskem.
—	Smrtna kosa. V Moravčah je u-mrla soproga g. Antona Cerarja, stara komaj 28 let. — V Ljubljani je umrla ga. Fani grofinja Lichtenberg roj. Be-loch, stara 65 let. — V Kranju je umrla ga. Marija Šumi, roj. Polak. — V Podsmreki je umrl posestnik France Oven. — V Trebelnem je umrl posestnik in trgovec Fran Piškur. — V Štre-kljevcu je umrla ga. Franja Pire, vpo-kojena učiteljica, stara 34 let. — V Kronovem pri Beli cerkvi je umrl Jožef Košak, vulgo Šlosar, daleč naokoli znani homeopat.—V Pijavcah pri Sveti Trojici je umrl po dolgotrajni bolezni abiturijent Vincenc Slapšak. — V Ljubljani je umrla ga. Avgusta Treo, soproga stavbinskega mojstra g. Viljema Treo. — V Kamniku je umrla ga. Marija Karolnik, teta pokojnega pesnika Antona Medveda.
—	Umrl je na Dunaju 6. dec. vpo-kojeni oskrbnik premoženja dunajske cerkve sv. Štefana, dvorni svetnik g. Florijan Hostnik, rojen Kamničan, star 75 let. Otrpnilo mu je srce.
—	Umrl je v Komendi pri Kamniku kaplan Rihard Smolej, izvrsten, požrtvovalen društveni organizator. Pokojnik je bil rojen dne 27. aprila 1879. ter je bi! posvečen v mašnika dne 14. julija 1902. Služboval je kot kaplan in župni upravitelj v Dolu pri Ljubljani, potem kot kaplan v Železnikih in nazadnje v Komendi. Bil je splošno priljubljen duhovnik, marljiv delavec na ljudsko - izobraževalnem polju, velik prijatelj Orlov in mladine.
—	Ubil se je. Dne 2. dec. je peljal 65 let stari Anton Čelešnik iz Črne vasi v spremstvu svojega svaka Franca Nartnika več vreč moke domov. Če-lešnik je sedel na vozu, dočim je Nart-nik šel poleg voza. Kar je voz nenadoma zašel v neki jarek in se nagnil na desno. Pri tem je padel Čelešnik na tla in se tako nevarno poškodoval, da je kmalu nato umrl.
—	V trebuh ustreljen. Posestnikov sin Alojzij Levstck v Mošvaldu pri Ko čevju je pred nedavno za šalo iz revolverja streljal. Enajstletni sosedov sin Fran Koprivec je prišel mimo, ko je Levstek zopet ustrelil. Deček jc bil zadet v trebuh in so ga težko ranjenega odpeljali v deželno bolnico v Ljubljani/
—	Požara. Iz Dobrepolj se poroča: Dne 5. dec. ob 4. uri zjutraj začela je goreti v vasi Cesta hiša Marije Zupančič. Pogorela je hiša in vsa bližnja gospodarska poslopja. — Iz H rastja: Dne 6. dec. krog 6. zvečer je zapazil posestnik Franc Skrabajna v Hrastju, okraj Vače, da gori čebeljnak v bližini njegove hiše. Takoj je bil z domačimi na licu mesta in se jim je posrečilo ogenj pogasiti, ne da bi bilo velike škode. Uro pozneje je zapazil tudi posestnik Jakob Ocepek v Poto-
ku, da je začelo goreti na njegovem kozolcu. Takoj je bil tudi on z nekaterimi sosedi pri ognju in se mu je posrečilo rešiti voz z ovsom. Obakrat je zažgal 35-letni slaboumni kočarjev sin Jožef Jančar iz Zahriba, ki sam priznava, da'si je hotel na ta način svetiti, ko je šel nadelan ponoči domov.
— Sleparica. Iz Ljubljane z dne 15. dec. poročajo: Pred nekaj dnevi je prišla v križevniško cerkev neko mlado dekle ter zahtevalo duhovnika, da bi se izpovedala. Po spovedi je pripovedovala duhovniku, da je dan preje prišla na kolodvoru v Celju z nekim 35 let starim gospodom, ki je govoril hrvaško in kateremu je tožila, da je v stiskah, ker jo je zapustil ljubimec in mora skrbeti sama za svojega otroka. Gospod se je je usmilil in ji plačal vožnjo v Ljubljano. Med potjo mu je rekla, da'bi šla v Ameriko, a nima nobenih sredstev. Ko sta prišla v Ljubljano, se ji je ponudil bogati spremljevalec, da jo vzame s seboj v Ameriko. Ker je hotela še nekaj stvari nakupiti, sta se ločila in dogovorila, da se dobita ob deseti uri zvečer pred nekim hotelom. Duhovnik je svetoval dekletu, naj se ne zaupa popolnoma tujemu človeku, da bi šla ž njim na dolgo potovanje. Poklicati je pustil neko ženo pri kateri naj bi dekle prenočilo in kateri je dal denar za dekleta, da bi se peljala nazaj v Celje drugi dan. Istočasno je peljala poklicana žena dekle na pol. osrednjo stražnico, kjer ste naznanile o celem dogodku. Dekle je izpovedalo, da se piše Marija Kos, rojena leta 1886. v Novi vasi, občine Dramlje, okraj Celje. Policija je u-krenila, da gre dekle na napovedani sestanek z dozdevnim trgovcem z dekleti. Da bi tujca izsledili, je šel policijski stražnik za dekletom. Ko pa je ta prišla v Dalmatinove ulice, je pobegnila in je ni bilo mogoče najti. Potem pa so jo izsledili nekje na Poljanski cesti, kjer je služila in jo aretovali. Pri njej so našli tudi ogrinjalo, ki ga je ukradla omenjeni ženski. Dognalo se je tudi, da je na policiji napovedala napačno ime ter se sploh zlagala o vseh svojih razmerah.

ŠTAJARSKO
—	To so Nemci! Podružnice "Sued-marke" in "Schulvereina" na Spodnjem Štajerskem vodijo sami "trdi" Nemci s slovenskimi imeni. Evo dokaza! Podružnica "Suedriiarke" za Razvino pri Mariboru je zborovala v nedeljo 11. decembra. V načelstvo so bili zopet izvoljeni sami ultra-Germa-ni, kakor: Pukl, Trinko, Novak, Korošec in Kač. Če kdo ne verjame, pa naj gre njih nemščino poslušat.
—	Hoče. "Grazer Tagblatt" z dne 15. decembra milo zdihuje, ker so se naši možje otresli posilinemškega go-spodstva v občini. Hočeš-nočeš se bodo morali nemčurčki z nemškimi listi vred pomiriti, ker imajo slovenske Hoče vrlega slovenskega župana Antona Vernika in vsi svetovavci so vrli Slovenci.
—	Vrhov' dol. V občini Vrhov dol pri Lembachu je bilo v občinski odbor izvoljeno dve tretjini Slovencev in ena tretjina "Nemcev." Za župana pa je bil izvoljen gospod Franc Lešnik.
—	Iz sodne dvorane v Celju. Bojevit krojač. Dne 25. oktobra t. 1. sta se sprla krojaška pomočnika Franc Me-lanšek in Jakob Povšek v Braslovčah. Pri tem je zgrabil Melanšek za škarje in ranil z njimi nasprotnika v levo roko in ramo. Melanšek je dobil za to 3 mesece ječe. — Tovariša okradel. Franc Koršek je v noči 7. oktobra o-kradel svojega starega znanca Petra Turnška, ko je ta odhajal k vojakom, ter mu ukradel denarnico s 400 kronami. Goršek je bil obsojen v 8 mesečni ostri, zapor.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Št. Jur-ju ob j. ž. posestnik Fr. Gulin. — Pri Sv. Jurju ob Šcavnici je umrla ga. M. Hrašovec, mati vlč. g. Henrika Hra-šovec, župnika v Vuhredu. — V Konjicah je umrl posestnik Oskar Urban, star 63 let. — V Podvincih pri Ptuju je umrl veleposestnik Tomaž Ceh, zaveden narodnjak in vzgleden kristjan, v starosti 75 let. — V Mur-ščaku župnije Sv. Jur ob Ščavnici je umrla Ana Lap, rojena 1. 1817., torej stara 9,3 let. — V Jurovcih pri Ptuju je umrla gostilničarka M. Burg, stara 65 let. — V Mariboru je umrl upokojeni poduradnik mestne hranilnice g. Janez Saria (Zarja). — Umrl je v Slovenji vasi na Dravskem polju eden največjih in najstarejših "špeharjev" Juri Saga-din, star 70 let. Bil je dobro znan v Ptuju in Mariboru.
—	Smrt v studencu. V župnišču pri Sv. Lenartu nad Veliko Nedeljo se nahaja črez 40 m globok studenec, ki je bil že od nekdaj neporaben. Sedanji župnik se je odločil za snaženje in popravo tega studenca. To nalogo je prevzel tamošnji spretni tesar Franc Kokot, ki je znan od regulacije Savinje in Pesnice. Dasiravno je dal g. župnik Kokotu na razpolago močno vrv, se je ta vendar poslužil stare obrabljene vrvi. Ko so privlekli delavci polno posodo do višine 25 metrov, "se je utrgala vrv. Posoda je padla z vso silo Kokotu na glavo, jo razklala in mu strla desno ramo, roko in nogo. Bil je takoj mrtev. Kokot zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otročiče.
— Celjski "Narodni Dnevnik" se je združil s "Slov. Narodom" v Ljubljani, kateri ima od Novega leta poseben štajerski oddelek, a nima več jutranje izdaje.
—	Argentinsko meso je naročilo tudi mesto Celovec, in sicer 10,000 kg.
—	Celovec. V vodo je skočila in utonila, kakor smo že poročali, sestra gosp. sodnijskega svetnika Knesa, ki si je nedavno prerezal z britvijo vrat v sanatoriju "Lastnitzhohe" pri Gradcu. Njegovo nečakinjo so pa sedaj spravili v opazovalnico za bolne na u-mu. — Žalostna rodbinska tragedija!
—	Celovec. Banko Supan v Celovcu je kupil c. kr. priviligirani kreditni zavod za trgovino in obrt na Dunaju.
—	Samomor vojaka. Iz Beljaka poročajo: Razmere pri huzarskem eska-dronu, ki je štacijoniran v Jezernici pri Beljaku, morajo biti neznosne. Pred par meseci se je radi teh razmer neki vojak usmrtil. In ondan se je pa zopet zgodil tak slučaj. V noči med 8. in 9. dec. si je huzar Štefan Palič na ta način končal življenje, da se je vrgel pod vlak. Palič je bil od 47. peš-polka transferiran k huzarjem v Jezer-nico. Bil je šele par dni v novi gar-niziji. Proti svojim tovarišem je rekel, da le nerad služi pri huzarjih, ker ne zna ravnati s konji. Njegovi predstojniki so pa rekli, da mora služiti. In tako je sklenil, da "se usmrti. Pravijo, da se mu je "zmešalo".
—	List "Muenchener Neueste Nach-richten" je prinesel te dni zanimiv članek o Trstu, v katerem dokazuje statistično nazadovanje italjanskega in napredovanje slovenskega elementa v Trstu in okolici. Poročevalec, ki biva že dalj časa v Trstu in opazuje skrivno a uspešno delovanje Slovencev, je sigurnega mnenja, da je italjanska večina v Trstu javno iluzorična, ki se ne bo več dolgo vzdržala. Uradna statistika prikazuje že sedaj 40 odst. Slovencev. Če bi Slovenci že pred 20 leti imeli v Tr'stu svoje šole, bi danes ne bilo več laške majoritete v Trstu.
—	Gradjenje kitajskih vojnih ladij v Trstu. Tržaški tehnični zavod je dobil od kitajske vlade naročilo, naj zgradi za kitajsko mornarico nekaj lovskih torpedovk.
—	28.000 kron ukradli. Iz Trsta poročaj"; V Rojanu so za cerkvijo uta-borjeni cigani v precej velikem številu. Dne 11. dee. zvečer ob pol sedmih, ko je bila večina moških ciganov odsotna in so bile v taboru le ženske in
otroci, je prišlo v tabor pet ciganov iz iste bande in so z revolverjem v roki zahtevali, naj se odpre železna blagajna, v kateri se hrani denar. Ker ženske niso hotele ubogati, so roparji z železnim drogom vlomili blagajno in vzeli iz nje 28,000 K, med temi 1000 komadov po 100 K v zlatu in 100 komadov po 100 frankov v zlatu. Na to so se roparji oddaljili. Dve uri kasneje so bili aretirani trije -od njih, o-staliji še niso dobili. Pri aretirancih niso našli nič denarja.
— Aretiran kapitan v Trstu. Poveljnik parnika Austro-Američane "Alice", ki je došel pred kratkim iz Newyorka v Trst, — kapitan Pio Ivancich in nek komisar na krovu sta bila aretirana, ker sta osumljena, da sta poneverila voznino popotnikov, ki so bili sprejeti na parnik v mepristaniščih. Izročena sta deželni sodniji v Trstu.
—Smrtna kosa. Dne 8. dec. je umrl g. Josip Čeme, krčmar na Prevalih pod sv. Goro. Na semenj sv. Andreja je bil še zdrav v Gorici. Podlegel je pljučnici. — V Solkanu je umrla po-sestnica in pekarica gospa Katarina Bitežnik v 53. letu svoje dobe.
HRVATSKO.

—Biskup Nakič umrl. V Spljitu je dne 19. decembra umrl, zadet od kapi, biskup Nakič.
—	Mažarske srednje šole na Hrvaškem. Iz Osjeka dohaja vest, da se ondi snuje načrt za ustanovitev mažarske realne gimnazije, ki naj bi se otvorila že s prihodnjim šolskim letom. Prihodnje leto pa naj bi se enaka zavoda osnovala tudi v Zagrebu in Zemunu! Mažari na Hrvaškem hitro jezdijo in treba bo resnega odpora, da se jim pot zastavi. Upajmo, da so Hrvatje takega odpora še vsak dan zmožni.
—	Kmečke pogrebščine na Hrvaškem. Med hrvaškim kmečkim ljudstvom je razvada pogrebščin zelo razširjena in utrjena ter so resni možje to reč že večkrat grajali. Kako občutno gospodarsko breme so take pogrebščine — brez ozira na drugo — priča notica v "Hrv. Slobodi", ki našteva, koliko se je nedavno v Karlovcu na neki taki pogrebščini spilo in snedlo, namreč: deset velikih skled juhe z rezanci, rižem, kašo in zeljem; potem šestnajst funtov govedine, gnjati, klobas, 15 sirov in dve peči kruha. Vse to so seveda primerno zalili in popili šest steklenic žganja in 54 litrov vina. Pojedina se je vršila v sobi, v kater: je preje več mesecev ležal jetični pokojnik in bil tudi dejan na mrtvaški oder. —Sicer so pa slične pogrebščine tudi med slovenskim ljudstvom več ali manj v navadi.
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno.
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St., Joliet, Illinoii.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-
brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON,
LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St.,	New York.
W. O. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
5th Floor Woodruff Bldg., Joliet, I1L
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa.
Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
<e priporoča občinstvu v Pittsburgu in ikolici, tudi v slučaju krstov in porok.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču če* creko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno demače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Prid: te tudi drugi vsi, in prepričajte <e sami — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
♦00 Ohio Street	Joliet,, Ills.

SVOJI K SVOJIM!
Važno za vsacega rojaka!
Kadar pošiljate
| denarje v staro domovino
ali kadar nantravate potovati v staro dorrovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrn te se za
^D parohrodni in železniški listek Ovv^
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je žc cbrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro.
H^iMl
SVOJI K SVOJIMI
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Ql
račun ter je obrestuje po čistili	His /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzi
Delni*ka glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
...........................................................................rrr
4
AMERIKANSVT ST.PV^MTrr 6. JANUARJA 1911.
A.MjSRIKANSK1 S i (OVEN EC
Ustanovljen 1. i891.
Prvi, največji in edini slovensl .-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
\zdi.'i ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. V/. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholx Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
< TRADES	COUNCIL »
	CERKVENI	KOLEDAR.
8.	jan. Nedelja	Severin, opat.
9.	" Pondeljek Julian in Bazilisa.	
10.	" Torek	Pavel p; Agaton.
11.	"■> Sreda	Higin pap.; Pavi.
12.	'" Četrtek	Arkadij, Ernest.
13.	" Petek	Veronika, Leoncij
14.	" Sobota	Felix.
VZROK MNOGIH NESREČ.
Značaj je lahko grd Sili lep. Med grde značaje štejemo težke in premeh-ke. Človek si z enim ali drugim teh grdili značajev pripravlja življenje grenko in žalostno bodočnost.
Težek značaj oddaljuje od sebe. Žalosten in osoren je ta značaj in kjerkoli se pokaže, zaduši radost; kamorkoli se obrne, nasprotuje izrazom odkritosrčnosti in prostodušnosti; očita najmanjše napake in jih napada z gren ko, neobzirno obsodbo. Razdraži ga vsako, še tako majhno nasprotstvo, pri najmanjši besedi se užali, vedno ima pripravljeno grenko ironijo, zbadljive besede. '
Človek s takim značajem zahteva od drugih vse; da bi pa skušal dopasti drugim, to mu je tuje. Prevzeten je, uporen, maščevalen in zato težaven vsent, ker vsi opazijo v njem sumniče-
nje, nevoščljivost, zvijačo...... Sredi
viharjev in neviht posveti tu in tam v njegovem srcu blisk in tedaj pokaže znake ljubezni, toda to so le bliski, ki minejo v trenutku, po katerih ga pa zopet ogrne žalost, oholost, sanio-ljubje.
Tak človek greni življenje vsem, ki ga obdajajo. A bolj kot drugim je njegov značaj težaven njemu. Sam se spozna nadležnega, neznosnega, jezi se sam nad seboj, toda ravno vsled tega poveča svojo dražljivost in osornost.
To pa še ni vse. Notranjemu očitanju se pridruži grenka bolest vsled zapuščenosti. Ne more občutiti ljubezni drugih, tega balzama dušnih ran, ker svet mu jo odreka. Krog sebe vidi praznoto, mlačnost, nezaupnost: vsak se ga izogiblje, ker pozna njegovo prepirljivost. Splošna zapuščenost in nepriljubljenost: to so strašni nasledki takega značaja.
Bo li vsaj z utrjenjem svojega stanu in vpliva nadomestil to izgubo? Tako se mu zdi in s tem se tolaži. Vsled te splošne nepriljubljenosti se smatra treznega, rekoč, da sovraži hinavščino in priliznjenost. V svoji prevzetnosti misli, da mu ni treba poslušati nikogar, da več ve kot drugi. Revež! Tako misli in se tolaži z nado, da bo postal vsled tega mogočen, a žalibog, da postane prezgodaj žrtev zmote.
Src si more osvojiti le tisti, ki je našel pot do njih. Kaj takega pa težaven značaj ne bo nikdar dosegel, ker oddaljuje od sebe srca, ker se ne zna rilagoditi ljudem. Za trenutek se bo s sijajem vpliva, a ta vpliv je , zunanji, minljiv. Drugo je adati, drugo prisiliti z zunanjo silo, mu klanjajo. Isto ljudstvo, ki ^seljem posluša priljubljeno osebo, zburja in se upira nerazsodnemu, iočemu nasilnemu načelniku, ven značaj je križ drugim, mu-
ka sebi samemu; je nesrečno bitje, ki ne more najti v človeški družbi primernega prostora.
* * *
Popolnoma nasproten, toda z ravno-tako neprijetnimi posledicami, je pre-mehek značaj. Težek značaj žali družbo z neznačajnim zatrjevanjem in ponavljanjem svojega "jaz", slaboten pa vse potrdi. S tem si pa omeji vpliv pred ljudstvom.
Mehek značaj ima več stopinj. Najnižjo stopinjo zasedajo tisti, ki nimajo nikakih jasnih pojmov in razločnih ciljev. Nekaj višje so tisti, ki so si jasno in določno narisali cilj in sredstva, toda svojih sklepov ne marajo uresničiti, ker se jim zde ali pretežki, ali pa iz strahu pred ljudmi. In nele da ne uresničijo sklepov, ampak se ne podajo niti na delo. To so lenuhi in bojazljivci. Slednjič so tisti, ki snujejo sklepe odločno in se poprimejo tudi dela, toda vsled nestanovitnosti ga ne dopolnijo.
Vsi ti slabotni značaji, ki bolehajo bolj ali manj na pomanjkanju odločnosti, trpe slabe posledice. Ti ljudje se čutijo nesposobne za delo. Kakšna muka za ono dušo, občutljivo in polno plemenitih nagnjenj, prisiljeno priznati svojo slabost in nesposobnost, ko mora ostati vedno nižje, kakor bi lahko po pravici zahtevala, vedno v nevarnosti, da jo izda slabotna volja. Koliko trpi oni predstojnik, ki vsled slabotne volje ne more vplivati na svoje podložne, ki vsak dan vidi, kako se ti oddaljujejo od njega in sprejemajo pri drugih nezdrave nazore.
Vsem ljudem mehkih značajev, celo manj občutljivim in plemenitim, je odločeno trpljenje, kajti povsod morajo podlegati in molčati, večkrat so preganjani, vedno poniževani. Čutijo se nesrečne, videč, da so postali stroj ljudi, da njihovo življenje mineva skrito, nesposobno za resna podjetja.
* * *
Čitatelji bodo gotovo pritrdili, da je ta točka velevažna za življenje, da jo mora imeti vzgojitelj vedno pred očmi. Narodu na čelu ne bodo stali učenjaki, ampak možje lepih značajev. Ti bodo peljali ljudstvo v boljšo bodočnost. Naša dolžnost je skrbeti, da bo narod rastel in se utrjeval. To pa borrto dosegli le s tem, da bomo vzojili dobre značaje, značaje z železno stanovitnostjo.
jako ugoden rezultat. V razmerju s številom prebivavstva ne izkazuje ra-zun Francoskega nobena evropska država tako malo izseljencev kakor Nemčija, kjer je leta 1909 prišlo na 10.000 prebivavcev povprečno samo 3.9 izseljencev. Sledijo Nizozemska (leta 1908) s povprečno 5.2 izseljencev, Švica (1908) z 10.3, Danska (1909) s 17.1 Finska (1908) z 19.4, Avstrija (1908) z 21.1, Švedska (1908) z 23.1, Ogrska,
(1908)	z 23 7, Belgija (1907) z 24.6, Norveška (1908) z 36.3, Španska, (1907) z 66.8, Portugalska (1907) z 74.2, An gleška in Irska (1908) z 74.2, Italija
(1909)	z 182.6 izseljencev na 10.000 prebivavcev. Za Rusijo, Rumunijo in Bolgarijo je znano samo število izseljencev iz nemških pristanišč. Leta 1909 se je isto značilo za Rusijo 89.718, Rumunijo 985, Bulgarijo 1069 oseb. Število nemških izseljencev iz Nemčije črez nemška in tuja pristanišča je 1. 1909 znašalo 24,921. Skupno se je iz navedenih evropskih držav izselilo 1,-350,000 oseb. Največji del izseljencev pride na Italijo (635,637 oseb), Veliko Britanijo in Irsko (263,199 o-seb), Španijo (130,640), Avstro-Ogr-sko, Rusijo, Portugalsko. Večina izseljencev iz Anglije in Irskega se je izselila v angleške kolonije, v prvi vrsti v Kanado, Indijo, Avstralijo in južno Afriko. Sicer pa se podaja največji del evropskih izseljencev v Združene Države. Leta 1908-09 se je izselilo v Združene Države iz Italije 182,218 oseb, iz Avstro-Ogrskega 170,191, iz Rusije in Finskega 120,460, iz Angleškega in Irskega 71,826, iz Nemčije 25,540, iz Švedije 14,474, iz Grškega 14,111, Norveškega 13,627 oseb. V Argentinijo je odpotovalo 1. 1908 iz Španije 125.497, iz Italije 93,479 oseb, v Brazilijo 1. 1908 iz Portugalskega 37,628, iz Španije 14,862, iz Italije 13.873 oseb, v Kanado 1. 1908-09 iz Anglije in Irskega 52,901, iz Avstro-Ogrskega 10,615 o-seb, v Kubo leta 1909 iz Španije 24,662 oseb.
Avstralija je predlanskim pridelala zlata v vrednosti $61,222,278 in Nova Zelandija pa v vrednosti $9,766,579.
Skoro vse telefonske družbe v tej deželi so delovale z denarno izgubo od začetka.
FRANCOSKI REDOVNIKI ODLIKOVANI OD FRANCOSKE AKADEMIJE ZNANOSTI.
^PREBIVAVSTVO ZDRUŽ. DRŽAV.
Dne 10. decembra 1910 dovršeno ljudsko štetje je dognalo, da prebiva v Združenih Državah, vštevši Alasko, Hawaii in Porto Rico, 93,402,151 oseb, kakor smo že poročali na kratko.
Uradno naznanilo skupnega prebivavstva deželnega je izdal omenjenega dne opoludne urad za ljudsko štetje v Washingtonu. Po onem naznanilu je prebivavstvo v zadnjih desetih letih naraslo za 19,145,521 duš. Leta 1900. je znašalo skupno prebivavstvo, vštevši Alasko, 77,256,630. Prebivavstvo na celinskem ozemlju Združenih Držav izvzemši vse otoške posesti znaša 91,-972,267. Skoro vsaka država ima zaznamovati zdravo rast. Prebivavstvo Marylanda je naraslo za devet odstotkov in znaša sedaj 1,295,346. Največji prirastek ima zaznamovati Oklahoma, katere prebivavstvo je naraslo od 790,-391 leta 1900. na 1,657,155 leta 1910., prirastek za 109 odstotkov.
Prebivavstvo Iowe je v istej dobi nazadovalo od 2,231,853 na 2,224,771, zmanjšanje za tri desetinke odstotka.
Nasproti pak imajo zopet druge države zaznamovati ogromno rast. Med zapadnimi državami so predvsem imenovati: Idaho, 101.3 odstotka; Nevada, 93; North Dakota, 80; Arizona, 66; New Mexico, 67; Oregon, 62; Colorado, 48, in California, 60.
Med južnimi državami prednjači Florida z 42.1 odst. Tamošnje prebivavstvo je naraslo od 528,483 na 751,-139.
New York, kjer znaša prirastek 25.4 odstotka, je med vzhodnimi državami na prvem mestu. Druge slede takole: Connecticut, 22 odstotkov; Pennsylvania, 21.6; Massachusetts, 20; Virginia, 11; Delaware, 9.5; Maine, 6.9; New Hampshire, 4.6, in Vermont, 3.6.
Rhode Island je najgosteje obljudena država v Uniji, 508 oseb in pol prihaja tam na štirijaško miljo. Najmanj obljudena država je pa Nevada s 0.7 prcbivalca na štirijaško miljo.
Vštevši otoško posest imajo Združene Države 101,100,000 prebivavcev, od katerih odpada na Filipine 7,635,426.
Število oseb, ki so opravljale vojaško službo izven Združenih Držav in na vojnih ladjah, znaša 55,608 mož.
Združene Države stoje sedaj na četrtem mestu med narodi na svetu glede prebivavstva. Prvo mesto zavze ma Kitaj z Mandžurijo, ki šteje 433,-000,000 duš. Britansko cesarstvo je na drugem mestu s približno 400,000,-000 prebivavcev, od katerih prebiva samo 45,008,000 na Angleškem in Irskem, a 294,000,000 v Indiji. Rusko carstvo zavzema tretje mesto in ima prebivavcev 160,000,000. Na petem mestu je potem Nemčija, ki bo imela po lanskem ljudskem štetju kacih 65,000,000 duš. Potem prihaja Avstro-Ogrsko s 45,176,000 prebivavci (letos se vrši novo štetje, baš začetkom tega meseca); potem Francija z 39,252,000 in Italija 34,270,000. Prebivavstvo drugih večjih dežel ni natanko določeno.
EVROPSKO IZSELJEVANJE.
Navada je, da se iz številk izseljencev sklepa na gospodarske razmere držav. V tem oziru beleži Nemčija
V javni seji Academie francaise dne 8. decembra so se razdeljevale "Prix de Vertu", to so namreč nagrade za kreposti. Ravnatelj akademije, Frederic Masson, je izvajal v svojem nagovoru, da so nagrade določene za one, "ki so čednosti človeštva razvili do herojske stopnje". Zanimivo ie, da j^ bilo med osebami, ki so dobile nagrade, ?elo veliko redovnikov, zlasti jezuitov. "V zgodovini francoske kreposti, na straneh "zlate knjige", kjer so zaznamovani vzvišeni rajniki, vpisujemo danes z upravičenim ponosom imena francoskih misijonarjev v Ciliciji (Armeniji)." Ko je Masson govoril te besede, je menil one dneve za časa grozodejstev v Adani, o katerih se je svoječasno toliko pisalo po listih. Grozodejstva so znana. Komaj so počili prvi streli, ste obe tamošnji redovni naselbini razvili francoske zastave ter odprli vsa vrata ubežnikom. V Beta-niji je rekla prednica sestra Melanija k svojim sestram, ki so klečale in molile k Bogu: "Odprite vrata in pustite notri vse, ki zahtevajo pomoči". 2000 Armencev je našlo zaščito v samostanu. Izpostavile so se največji nevarnosti, kajti povsod so razsajali morilci in požigalci. Tudi jezuiti so sprejeli begunce. Pater Sabatier. ki je šel iz samostana, da bi bolje mogel presoditi nevarnost, ie bil ranjen na glavi in prsih. V Betaniji je nastal požar; polovico mesta je gorelo. Jezuiti so z največjo požrtvovalnostjo odstranjevali trupla, ki so se kupičila po cestah in okuževala zrak, sprejemali so v samostan ranjence in jih oskrbovali. Sestre so izpremenile svoj čedno urejeni samostan v umazan azil, v katerem je pretila nevarnost, da izbruhne kuga. Prednica Melanija ni v svoji požrtvovalnosti zaužila več dni ničesar drugega kot vodo. Nastal je za nekaj dni mir, potem pa se je zopet začelo krvavo klanje, zopet so se pričela nova požrtvovalna dela pogumnih patrov in junaških sester, katere je govornik asson hvalil z najbolj izbranimi besedami. Za podlago so mu služila poročila angleškega in francoskega konzula. Natančnejši opis vseh njihovih junaštev sploh ni mogoč. Kronana so bila s smrtjo treh jezuitov in ene sestre, ki so umrli vsled pomanjkanja in prevelike lastne požrtvovalnosti. Umrl je tudi jezuit pater Dellange, ki je planil proti nekemu steklemu psu ter ga ubil, da je rešil šolske otroke; pes pa je patra ugriznil, ki je vsled tega umrl. Na njegov grob je akademija položila venec. Trije patri jezuiti, en marist in sestra Melanija bodo odlikovani z nagradami za kreposti Še
mnogo drugih redovnikov, menihov in nun bo odlikovanih in ravno največje nagrade bodo dobili redov niki, ki so jih svoječasno izgnali iz Francoske!	"Slovenec".
Od 2,816,718,960 jajc, izvoženih iz Rusije predlanskim, je kupila Velik Britanija 725,333.760.
Začetkom zadnjega meseca se je na slovesen način izvršila slovesna otvoritev 2. dunajskega vodovoda (ki pohaja iz Zg. Štajerskega). Cesar je v dolgem govoru izrekel posebno priznanje vsem onim, ki so si pridobili zasluge za to veliko delo.
Ruski car v Belgradu. Petrograd-ska "Novoje Vremja" potrjuje vest, da bo car Nikola II. tekom leta 1911. po-setil Sofijo in Belgrad. V Belgradu bo več dni gost srbskega kralja. Car ne bo potoval preko Avstro-Ogrske, marveč preko Romunske ali pa preko Črnega morja.
Havana uvaža svoje granitne ploče iz Norvegije, odkoder jih dobiva ceneje, nego jih more dobiti iz katerekoli ameriške luke. Nizka norveška tovorna voznina in nizka cena norveškega granita preprečata tekmovanje.
V avstro-ogrski armadi je bilo po vojaškem koledarju v predlanskem letu 42 odst. Slovanov, 29 odst. Nemcev, 19 odst. Madžarov, 5 odst. Rumuncev in 1 odst. Lahov. V ogrskih polkih je bilo 52 odst. Nemadžarov in 48 odst. Madžarov. Med Nemadžari je 18 odst. Rumuncev, 17.4 odst. Slovanov in 16.6 odst. Nemcev.
Koliko morilcev in drugih zločincev dohiti zaslužena kazen? Po neki novejši statistiki je od 100 zločincev kaznovanih v Nemčiji 95, v Španiji 85, v Italiji 77, na Francoskem 61 in na Angleškem 58. Ostali so nekaznovani, ker jih policija ne more dobiti.
Proti iglam za klobuke je izdal predsednik policije v Beiolinu odredbo, v kateri svari dame v interesu javne varnosti nositi velike črez rob klobuka štrleče igle; predsednik povdarja, da se javnost vedno pritožuje črez te nevarne igle, in upa, da bo to svarilo zadostovalo, da ne bo prisiljen oprijeti se strožjih policijskih odredb.
Organizacija Slovanov. Pod predsedstvom predsednika ruske dume (državnega zbora) Gučkovom se je vršila dne 21. nov. t. 1. v Petrogradu konferenca udeležnikov VI. slovanskega kongresa v Sofiji. Pri konferenci so se razpravljala naslednja vprašanja: vprašanje slovanske razstave v Pragi leta 1813., vprašanje zveze slovanskih akademij, vprašanje slovanske dijaške zveze, vprašanje ustanovitve slovanske telegrafične agenture. Vprašanje ustanovitve slovanske banke se je odložilo.
Deželnozborski kandidat poslan v blaznico. V zadnjem času so dobivali volilci II. dunajskega okraja pozive, naj postavijo za kandidata v deželni zbor kemika dr. Frica Demmerja. Ljudje pa, ki ne privoščijo dr. Demmerju deželnega poslanstva, so ga spravili v opazovalnico za umobolne. Dr. Dem-mer je šele pred nekaj leti podedoval 300,000 kron, katerih se je prav hitro iznebil. Smatral se je za izbornega komponista in vplivnega politika, kljub temu, da o teh stvareh ni imel pojma.
Dviganje cen živine v Argentiniji od 1900 do 1910. Glasilo vzhodnih mesarjev "National Provision" piše: Izginilo je upanje, da bi zamogla Ar-gentinija oskrbeti za ameriške Združene Države cenejše meso, ako se u-pošteva dviganje cen živine v Argentiniji. Zadnjih 10 let so se v Argentiniji cene živini dvignile za celih 50 odst. Povprečna cena za glavo živine je 40 do 50 dolarjev in to za živino, ki je na paši. Pitana živina pa stane v novejšem času, posebno sedaj, ko se je začelo izvažati argentinsko meso v veliki meri v Evropo, celo 125 do 140 dolarjev komad. Prazno je torej upanje, da bi se z argentinskim mesom znižale mesne cene.
3?ijte "Elk: Brand" pivo C ;
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. J
London ima hebrejskih prebivavcev okoli 150,000.
Prva popolna izdaja Novega Zakona (testamenta) v kitajskem jeziku je bila predkratkim objavljena.
Globoko dihanje, ki odvaja kri iz možganov v pljuča, je eno najizdat-nejših sredstev zoper nespečnost.
Turško vojno ministrstwo je odpravilo rdeči fez, ki so ga doslej nosili tako častniki kakor prostaki, zaradi njegove preočite vidnosti.
Kako se hitro proklamira republika. Zupan male občine Krakovc na Bolgarskem je dal razobesiti na občinski hiši republikansko zastavo, ter je skušal pridobiti občinske odbornike za idejo, da naj se v Krakovi proklamira republika. Posrečilo se mu je pridobiti za to res tudi občinske svetnike in republika v občini Krakovi je bila proglašena kljub vsem ugovorom s strani oblastev, da ne more kratko in malo že vsak vaški župan proklamirati za svojo občino republike. Vsi ti ugo vori niso pomagali nič in vlada je morala poslati v Krakovo celo stotnijo vojakov, ki naj bi prebivalstvo v Krakovi zopet pridobili za monarhistične ideje.
Prva reč,
ki morate nanjo misliti, kadar vas napade glavobol, so Severovi Praški zoper glavobol, kakor je to storila ga. J. Jasper iz Sajtsburga, Pa., ki piše: "Mo jega soproga je večkrat glava hudo bolela in nič mu ni moglo pomagati, dokler mu nisem prinesla Severovih Praškov zoper glavobol. Eden teh praškov, užit z vodo, mu je vselej pregnal glavobol. Nič ne more nadkriliti tega zdravila glede njegove prijetnosti in izdatnosti za olajšbo glavoboli." Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1-3
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnik* On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot "water doktor".
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.	t.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavob>H teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, '<ilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri- * iče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in 0» Va m bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
300 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.

Joliet Citizens Brewing Co.
North Collins St., Joliet, 111.
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. v Ljubljani reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge
PO 41 % '
Denar se zaraore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikaneki banki PROTI drafiu na "Kieditni zavod za trgovinoiu in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno društveno premoženje koncem 1.1910 K, 350,000.
Stanje hranilnih vlog koncem 1 1910 okoli K 3.000.000,
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj*-, in firnežev. Izvršujejo se vsa bavarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
f\ChioKifO i«lef. 278 Jl^'sie. N. W. 3»
Kirinčič Bros
Oor. Columbii in Chicago S ti.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILI
Narodno Podporno Društvo
"Slovenski Sokol"
Waukegan, Illinois.
m Joliet M
Hm voglu Chicago in Clinton ali. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
Uradniki:
Pavel Bartelj, starosta, 834—10th St Josip Hribar, tajnik, 604 — 10th St. Frank Belec, blagajnik, 818 — 10th St. Telovadni odbor: Alojz Grebene, Cor. McAlister in 10th Sts.
Mesečne seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 uri pop. v Matt. Slanovi dvorani na 10. cesti.
Kapital in prebitni sklad $100,000.00.
ROBT. T. KELLY, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik C. G. PEARCE, kasir.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Ana Vogrtn
Izkušena babica
210 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku.
POZOR, ROJAKU Moderno g-ostiino
National Buffet t katerej bodem točil najboljie por-terjevo pivo, izvrstno žganje, do mat* vino in prodajal dišeče smodke.
Prodajani premog.
ANTON T. TERDICH,
303 Ruby St N. W. Phone 825.	Joliet, m

K. Sr K

*** ***
JEDNOTA

Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovan.i v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik: .....Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
• podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
^.podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Plagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
•-•ovni vodja:...Rev. John Kranjec,9S36 Ewing Ave., South Chicago, 111.
>blaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
. vrhovni zdravnik:.'.'....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, III. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
J\	PRISTOPILI ČLANI.
društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 17118 Jurij Grabrijan, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 17119 Peter Malič, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr.
25. dec. 1910.
Dr. št. 332 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 17120 Franc Hočevar, roji 1877, zav.
...	- Dr. st. 129 članov.
za $500, 4. razred, spr. 14. dec. 1910.
\

nc
StJ
ni
ka
veselico kakor vsako leto in sicer dne 14. januarja, to je na soboto zvečer in se prične ob 4. uri v Mavričevi dvorani. Povabljeni so vsi člani, da se udeleže veselice. Kateri član se ne udeleži veselice, je pod kaznijo $1.00 imenovanega društva, samo bolezen opraviči. Tudi vljudno vabimo vsa sosedna društva in tudi vse druge rojake in rojakinje iz bližnjega Jolieta. Člani so prosti vstopnine imenovanega društva, drugi rojaki plačajo 25c vstopnine, dame so proste. Bo izvrstna zabava s plesom.
K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje in vse člane in članice K. S. K.. Jednote.
John Snedic, I. tajnik.
K društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 17121 Nikolaj Hren, rojl874, zav. za $1000, 5. razred; 17122 Martin Nemanič, roj 1873, zav za $1000, 5. raz-
. red, spr. 27. dec. 1910.	.	, ^f- ^T"
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 17123 Karol Mataja, ■ roj' 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr 31 dec 1910 Dr. st 117 članov. K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 17124 Jožef Senkovic, roj 1891 zav. za SliOOO 1 razred spr. 18. dec. 1910.	Dr. st. 96 članov.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 17125 Štefan Vučka, rpj 1876 zav. za $1000, 4. razred, spr. 31. dcc. 1910. Dr. št. 65 članov. K društvu Marije Vnebovzete 138, Imperial, Pa., 17126 Jakob Vehar, roj 1884, zav za $1000, 3. razred; 17127 Franc Kos, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 26. dec. 1910.	Dr. št. 14 članov. \ PRESTOPILI ČLANI.
Jr>d društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., k društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 8384 Nikolaj Žarkovič, 31. dec. 1910.	I. dr. št. 102 člana.
II. dr. št. 23 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1704 Matija Sitar, 8799 Andrej Ver-bančič, 10215 Jakob Kristan, 16748 Peter Medved, 26. dec. 1910.
Dr. št. 333 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 4073 Ivan Gradišar, 26. dec. 1910, 15452 Ivan Fink, 14. dec. 1910.	Dr. št. 128 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 15018 Jernej Žalec, 2. jan. 1911.
Dr. št. 92 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 4788 Josip Skul, 28. dec. 1910.
Dr. št. 79 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 16796 Jernej Hrovat, 28. dec. 1910.
Dr. št. 230 članov.
Od dr-uštva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 1789 Nikolaj Sunič, 28. dec. 1910. j	Dr. št. 152 članov,
društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 16508 Pavel Stanič, 20. dec. 1910.
Dr. št. 65 članov.
fd društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 15708 Fr. Markovič, 16279 Jožef Tomažetič, 14067 Luka Peternel, 21. dec. 1910, 16999 Ivan Lenarčič, 28. dec. 1910.	Dr. št. 178 članov,
d društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 15396 Peter Jagošič, 29. dec. 1910.
Dr. št. 71 članov.
)d društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 7107 Ivan Zaje, 26. dec. 1910.
Dr. št. 56 članov.
Od društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 13654 Martin Skala, 27. dec. 1910.
Dr. št. 21 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 15928 Martin Staudohar, 13321 Alojzij Klajnšček, 1670 Peter Schneller, 26. dec. 1910.	Dr. št. 330 članov. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 16206 Martin Domažič, 2. jan.
1911.	Dr. št. 47 članov.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 9801 Ivan Mikuš, 21. dec. 1910.
Dr. št. 54 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 9185 Martin Žlogar, 26. dec.
1910.	Dr. št. 56 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 13057 Ivan Kocjančič, 30. dec. 1910.
Dr. št. 75 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 15189 Mihael Kopač, 9762 Ivan Hren, 13495 Jurij Tomcc, 29. dec. 1910.	Dr. št. 194 članov.
,Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 8732 Franc Jurkovič, 26. dec. 1910.	Dr. št. 151 članov.
PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 4785 Marija Musič, roj 1889, zav. za J i $500, 2. razred; 4786 Marija Šterk, roj 1881, zav. za $1000, spr. 25. dec. V' 1910.	-	Dr. št. 109 članic.
fjC društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 4787 Ana Mlinac, roj 1875, zav. za $1000, 4. razred, spr. 24. dec. 1910.	Dr. št. 6 članic.
K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 4788 Frančiška Bartelj, roj 1892, zav. za $500, 1. razred; 4789 Frančiška Znidaršič, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 26. dec. 1910.	Dr. št. 55 članic.
PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., k društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 1475 Uršula Zevnik, 11. dec. 1910. I. dr. št. 32 članic, či;	II. dr. it. 27 članic,
r Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., k društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 4067 Franca Žarkovič, 31. dec. 1910.	I. dr. št. 16 članic.
II. dr. št. 6 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 1254 Frančiška Sunič, 26. dec.
1910.	Dr. št. 18 članic.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4461 Frančiška Rot, 18. dec. L* 1910.	Dr. št. 123 članic,
j Od društva Marije Čistega Spoč. 80, So. Chicago, 111., 4307 Terezija Horvat, 30. dec. 1910.	Dr. št. 96 članic.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1142 Marija Schneller, 26. dec. 1910.
Dr. št. 107 članic.
1L	ODSTOPILA ČLANICA.
td društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 4603 Marija Mihevc, 4. dec. 1910.
Dr. št. 9 članic.
IZLOČENA ČLANICA.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 4589 Johana Afrič, 26. dec. 1910.
Dr. št. 17 članic. ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. Pri društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 6147 Ant. Novak, 15. dec. 1910, 4.
razred; 10879 Franc Glavan, 30. nov. 1910, 2. razred. Pri društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 4339 Kristina Dier, 31. dec. 1910, • 5. razred.
'	JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
da naj se vsi društveni dopisi pošiljajo pod naslovom: Anton Korevec, tajnik, 105 Indiana St., Joliet, 111.
Z bratskim pozdravom
Anton Korevec, tajnik.
Rockdale, 111., 1. jan. — Naše društvo sv. Treh Kraljev št. 98 K. S. K. Jednote je sklenilo, da bodemo imeli
l
/JLJoliet, 111., 4. jan. — Vsem udom jruštva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. Jednote v Jolietu in okolici naznanjam,
Rockdale, 111., 26. dec. — Društvo sv. Treh Kraljev št. .98 K. S. K. Jednote je imelo redno mesečno in obenem glavno sejo in volitev novega odbora za leto 1911. Sledeči so izvoljeni:
John Okorn, predsednik, John Zalar, podpredsednik, John Snedic, I. tajnik, Jožef Levstik, II. tajnik, Jožef Pekol, blagajnik, John Lozar, zastopnik, Jožef Bersa, Andrej Pirman, Rafael Rebek, nadzorniki,
Alojz Pretnar, Alojz Duša, Alojz Lozar, Anton Kerkoš, zastavonoše, Frank Lubič, maršal, Benedikt Birsa, vratar. Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote in želim vsem srečno novo leto.
John Snedic, I. tajnik.
Bridgeport, Ohio, 28. dec. — Društvo sv. Barbare št. 23. K. S. K. J. je imelo dne 11. dec. svojo glavno sejo in volitev odbora za leto 1911. V odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Predsednik Andrej Hočevar ml., podpredsednik Frank Guna, tajnik Mihael Hočevar, drugi tajnik Frank Hočevar, blagajnik John Klep, zastopnik Josip Hočevar, bolniški predsednik Anton Hočevar, nadzorniki John Rutar, Mihael Gregorčič in Frank Ovsec, maršal Matija Žitnik, zastavonoša Jos. Rutar, banderonoša Mihael Brecel, John Koren, vratar. Seja se je vršila v najlepšem redu, kar znači, da vlada sloga med sobrati. Novemu odboru želimo najboljšega u-speha v prihodnjem letu, da bi delovali s srčnostjo za napredek društva in v korist sobratov.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J,, želeč jim obilo sreče v novem letu 1911.
Mihael Hočevar, tajnik.
Pittsburg, Pa., 27. dec. — Tukajšnje žensko društvo Marije Sedem Žalosti št. 81. K. S. K. Jednote je imelo letno zborovanje in volitev, in so izvoljene sledeče sestre za leto 1911: Marija Lokar, predsednica, Marija Ambrošič, podpredsednica; Jožefa Fortun, I. tajnica, Ana Frankovič, II. tajnica, Ana Golobič, zastopnica, Ana Adlešič, bagajničarka, Marija Roje, Marija Volk, Marija Balkovec, Marija Adlešič, odbornice,
Jožefa Pragner, predsednica bolniškega odseka.
Obenem se srčno zahvaljuje naše društvo društvu'sv. Roka št. 15 K. S. K. Jednote in društvu Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. Jednote, ker so nam darovali za našo članico Lizi Flaj-nik, ktero smo odpravile v staro domovino. Bog jim povrni stoterokrat!
Jožefa Fortun, tajnica.
Trimountain, Mich., 23. d"ec. — Društvo Marije Sedem Žalosti štev. 84 K. S. K. J. si je izvolilo za leto 1911. sledeči odbor:
Predsednik Peter Šikonija, podpredsednik Ivan Čop,
I.	tajnik Josip Starčevic,
II.	tajnik	Frank Matuša, blagajnik	Štefan Frankovič, zastopnik	Ivan Žugel, odborniki	Blaž Grgurič, Viktor Ra-
doševič, Peter Jurkovič in Jurij Pintar, bolniški odbornik Ivan Čop, maršal Florijan Mance, zastavonoši Anton Kružič in Peter Štefanič. Z bratskim pozdravom
Jos. Starčevic, I. tajnik.
Joliet, 111., 2. jan. — Katoliške boršt-narice dvora sv. Ane št. 534 imele bodo umeščenje uradnic prihodnjo nedeljo v šolskem prostoru kakor navadno. Izvoljene so bile sledeče uradnice za leto 1911: Marija Schwab, predsednica, Katarina Rogina, podpredsednica, Ivanka Ogulin, tajnica-zapisnikarca, Marija Kuhar, finančna tajnica, Marija Grahek, blagajničarka, Marija Nemanich, Marija Pasdertz, Kristina Kren, nadzornice, Ana Šitkle, Ana Bukovec, maršalki, Marija Skrinar, Katarina Butala, vratarici,
Dr. Martin Ivec, društveni zdravnik. Društvo prav složno deluje, ter šteje 136 članic. Sprejemajo se v društvo žene in dekleta od 18.—50. leta. Ker je vstopnina prosta za nedoločen čas, vabimo vse one, katere niso pri nobenem društvu, da ne zamude te prilike.
Veselo in zdravo novo leto vošči vsem članicam, kakor tudi sosestram borštnaricam v Chicagi in Calumetu.
Odbor sv. Ane it 534.
Norec v zrakoplovu.
Nekoč je angleški zrakoplovec Green povabil nekega drugega Angleža kot sopotnika v svoj zrakoplov. Ko sta bila v višini kakih 1200 m, potegne sopotnik Greenov velik nož in hoče porezati vrvi, s katerimi je bila privezana gondola k balonu. Le s težko silo mu je Green to zabranil. Še bolj pa je vznemirilo Greena, ko je hotel njegov gost skočiti iz gondole. Kajti ne samo, da bi pri tem našel gost gotovo smrt, ampak tudi za Greena samega bi bilo to usodepolno, kajti zrakoplov bi postal s tem za kakih 70 kg lažji in bi se naglo vzdignil še više in pri tem skoro gotovo počil. Ko je Green iz-previdel, da ima opraviti z norcem, ga je skušal na ta način potolažiti, da mu je rekel, če hoče ravno umreti, naj umre skupno ž njim, ker je taka smrt bolj prijetna. Pri tem mu je tudi obljubil, da poleti še više, da bo padec bolj prijeten. Slaboumni gost je bil s tem zadovoljen. Nato je Green skrivaj odprl ventil, kar je njegov gost opazil šele, ko sta bila že na zemlji. Green je pričakoval, da ga norec sedaj napade, toda v svoje veliko začudenje se gost mirno odstrani, kakor bi bilo vse v redu. Pristni Anglež!
Turki v Macedoniji.
London, 19. nov. — Poroča se, da postopajo Turki v Monastiru in njegovi okolici pri razoroževanju krščanskega prebivalstva uprav divjaško. Ljudi trpinčijo tako, da jih je že več umrlo. Zaprli so tudi nadškofa iz Pe-lagonije. Ker ni hotel pred vojaškim sodiščem odgovarjati, so mU grozili s palicami. Po posredovanju ruskega konzula so škofa izpustili. Avstro-ogrski, srbski in ruski stražniki so zaprti in se ne smejo pokazati na ulici. V cerkev smejo hoditi samo ženske in otroci. Turki so pretepli dva duhovnika. Hiše beguncev je turško vojaštvo zažgalo.
Semenjski sleparji na delu.
Na dan sv. Šimona je bil v Miho-ljancu pri Virju na Hrvaškem veliki letni semenj. Ko se je vračal neki kmet iz Gjurgjevca, ki je prodal za 2000 K raznega blaga, se mu je prise-del na voz v bližini Virja nek gosposko oblečen človek. Tujec mu je pripovedoval, da ima zelo dobro službo, zelo veliko plačo ter da bi se sedaj rad oženil. Ob -enem je vprašal kmeta, ako nima hčere, godne za možitev. Ta mu je pritrdil; gosposko oblečen človek je bil tega tako vesel, da je začel objemati bodočega "tasta", ki se je objemov komaj ubranil. Ko sta prišla na neki velik most na poti v Gjurgje-vac, je stopil tujec z voza, češ, da o-pravi "svoje potrebe." Odšel je pod most, kmet ga pa je zgoraj čakal. Ker pa "zeta" le ni bilo izpod mostu, je šel gledat, kaj dela. Tujca ni bilo nikjer, izginil je brez sledu. Kmet je pognal konje in ko se je v domači vasi ustavil pred neko gostilno, da bi izpil kozarec vina, je opazil, da nima v žepu niti vinarja. Takrat, ko ga je "zet" objemal, mu je ukradel 2000 K, potem pa ga je silila "potreba", da je odšel pod most in pobegnil. Sedaj iščejo orožniki pobeglega "zeta".
ZAHVALA.
Slovenska Narodna Čitalnica v Waukegan, 111. se tem potom najiskrenejše zahvaljuje našim vrlim trgovcem za izkazano prijaznost, pomoč in rado-darnost, ki so jo izkazali naši čitalnici. Imena tvrdk so kot sledi:
Martin Brunet, prodajalna oblek, 10 St. & McAlister Ave.
Gostilničarji:
John Grampoučnik, 10th St., North Chicago. John Kužman, 707 Market St. Blaž Maknič, 714 Market St. Franc Opeka, 11th St., No. Chicago. Franc Petkovšek, 718-720 Market St. Josip Polanšek, 221 So. Genessee St. Gregor Seliškar, 614 Market St. Jos. Rozman, Market St. Mateuž Slana, 11th St., No. Chicago. Martin Svete, 10th St., No. Chicago. Tolin Strežišer, 611 Market St.
Razvažalca pive: J. J. Kukar, 536 Belvidere St. John Umek, 1414 McAlister Ave.
Prodajalci špecerijskega blaga: Drašler in Leben, 10th St., North Chicago. Jos. Cankar, 620 Market St. Johana Keren, 10th St. John Možina, 11th St., No. Chicago. Rozalija Želner, 222 Genesee St.
Izdelovalec cigar: Anton Turk, 11th St., No. Chicago. Krojač:
John Coren, 11th St., No. Chicago.
Mlekarna: John Barle, 1424 McAlister Ave. Vse te slovenske trgovce v Wau-keganu in okolici priopči Slovenska Narodna Čitalnica v zahvalo za njih radodarnost in uljudnost, ki so jo nam skazali. Upamo, da še zanaprej ostanejo na strani Slov. Nar. Čitalnice, zatorej jih rojakom naj topleje priporočamo v vsakem oziru.
ath. Ogrin, tajnik SI. Nar. Čit
AGENTOV RABIMO
Napredujoča družba, ki prodaje zlatnino, ure, itd. rabi dobrih agentov po vseh krajih. Lahko naredite od $3,000 do $5,000 na leto, a začnete lahko s $10 in napredujete; častno in stalno delo, veliko polje za napredek. Pišite za podrobnosti na: Commercial Watch Co., Dept. 112, 194 W. Broadway, New York City.	4t
% M Al,
% bwbssssssx $ "
(IIuJ^^AJLAIJIA,
^PW wv v ""up w v
✓ GLASI,
NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. 1., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet. NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu. Nizka cena. Več se pove v uprav. Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu.
NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson St., Joliet, 111. NA PRODAJ LEPA LOTA NA JU-gozapadnem vogalu Collins in Liberty ulic in čedna hiša z loto za $1100 na 408 Water St. Več pove: J. F. Quinn, 409 N. Chicago St., Joliet, 111.	6 PODPISANI BI RAD ZVEDEL naslov od svojih dveh bratov, ki živita v Jolietu že več let. Prosim ju naj mi naznanita svoj naslov. Josip Farbar, Box 62, Sparta, Minn. KJE JE JOŽE SKULL. PRED enim letom je bil pri sestri na To-weru prej in pa na Evelethu je delal tri leta. Zdaj pred osmimi meseci je prešel neznanokam. V To-weru ima sestro. Prosim vsaj glas, če je živ ali mrtev. John Zobitz, Soudan, Minn. It KJE JE GEORGE STEPAN, DO-ma iz Bojanje vasi št. 34. Pred 6 leti je bival v St. Louis, Mo. Imamo nekaj jako važnega mu naznaniti, za to naj se nam javi, ali pa kdo drugi, ki ve zanj. Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. 8t KJE JE G. MIHAEL KUNČNIK? Pred 8 meseci je odšel iz Jolieta neznanokam. Kdor rojakov ve zanj naj mi naznani njegov naslov, ali se naj pa sam javi. Ant. Vrenchur, R. F. D. Box 30, Joliet, 111. 4t KJE SO TRIJE BRATJE: JURIJ, Peter, Jakob Ahlin po domače Pre-metovcov nad Škofjo Loko? Pred 10. leti smo bili skupaj v Bronkton, Pa. Če kateri ve zanje naj ,mi pošlje naslov od njili7 če so pa še v Bronkton, naj mi pa pišejo. Jurij Peternel, P. O. Ely, Box 992, Minn. KLJUČ SEM ZGUBIL OD POŠT-ne bakse 992, prosim kateri ga najde naj mi ga pošlje ali sam prinese; mu bom jako hvaležen, dobi nagrado. Zgubil se mga na Ely v kolodvorskih ulicah. Jurij Peternel, Ely, Box 992, Minn.
JOSIP KLEPEC
.JAVNI NOTAR
| Izdeluje vse v notarsko delo spadajoče listine 1006 N. CHICAGO ST, JOLIET
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.) 642-644 Cass St., • Joliet, Illinofe.
Oba telefona 488.
Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts.
ŽAL VAM BO
ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in j edine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone m slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se!
A. J. TERBOVEC & CO., (nasi. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo.
Če imate opraviti s sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Liimod
Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
ip
Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE,
SO. CHICAGO, ILL.
otin Stefanic
>« voglu Scott in Ohio ceit, Joliet, HL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, tovrstna vina in žganja ter prodajo pA etno dišeče smodke. Northwestern Phone 34S. JOLIET,
Albert Weiss Land Go.
Bed River Valley Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
IWe fane i sveta.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L. EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, 111.
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET, ILL.
Emil Bachman
1719 South Center Avenu«.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih ol> enakov (badges), regalij, kap baade* n zastav. Velika zaloga vaeh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta Icaj za društvo. Pišite slovensko. Ko-alog na zahtevanje zastonj.
Jos. Stebla j
PRODAJALNA
smodk, duhana, slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St, CHICAGO, ILL.
u
V gotovini izplačal. "
Iz češčine A. E. Mužika prevedel Rev. J. Smoley.
Glavna skrb vseh pijavk—oderuhov —je vedno, na kak način bi si svojo žrtev, katero so si izbrail 111 poiskali, pritegnili v svojo "žlahto". V začetuk zadovolji se oderuh z malim dolgom: 5—10—50 kron; on potem že skrbi z raznimi "kšefti" navihanostimi in sleparijami, da dolg bolj in bolj raste, dokler nazadnje struna ne poči in je človek s svojim imetjem pri kraju, kakor pravi pregovor: "Podaj hudiču le prst" Marsikateri gospodar, katerega posestva je na ta način prišlo "na bo ben", preklinja trenutek, v kterem je prvi dolg si "nabasal". Redkokdaj se zgodi, da miška uteče zviti mački iz gobca, kakor kaže sledeča dogodba.
Žid Levi si je že davno in davno želel, kako bi kmeta Antona Sramka ujel v svojo pest — za kmeta mu ni bilo toliko, pač pa za njegovo pose stvo, to mu je bilo trn v peti. Ali Šra mek se je izogibal Žida, kakor hudič križa; trudil se je, varčeval je, njegova kmetija je bila prav podobna majhni grajščinici, previden je bil in rajši bi imel kak posel oplraviti s samim vragom kakor pa z Židom Levijem.
Nekega dne je pa le potreboval 50 goldinarjev. Podal se je k županu in ga prosil za to svoto kot posojilo. Ta mu ga je rad dal in vzel od njega menjico.
O tem je zvedel tudi žid Levi zdihnil: "Bog Abrahamov daj, da bi Šramek teh 50 goldinarjev dolgoval meni mesto županu. Toda kako dolž no pismo dobiti v roke?"
Premišljeval je na vse strani; nekega dne pa jo je mahal proti županu: "Gospod predpostavljeni, rad pre vzamem Šramkovovo dolžno pismo od Vas. Ponujam vam 45 goldinarjev.
"Anton Šramek mi je dosti dober, pri njem se za denar ne bojim. Čemu bi zgubljaval pet goldinarjev?"
Bolj in bolj je žid zdihoval.. ." Časi so hudi, težko se je preživeti, gospod župhan dobri gosphod, prijazen go-sphod, veljaven gosphod.. .", in žid je ponujal 45, 46, 47, naposled 50 goldinarjev.
Župan na to: "Levi, ne za 50, ne za 55 ga ne dam. Kakor hitro bi bilo to dolžno pismo v tvojih rokah, pred-no se bomo zavedali, bo Šramekovo posestvo tvoja last, to vem jaz, to veš ti. Za tebe ima to dolžno pismo večjo vednost kakor 100 goldinarjev že zdaj; toda jaz in m m usmiljeno srce in
te nooeni ob tkivjr pripraviti.
"Ali ga tre "date; %Ospod žu$ian".Ki 60 goldinarjev?" vprašal je Levi potrt, v >olzah; "za celi desetak »c okra-> dehn."..	. ■
"No, ker že tako siliš, imej'ga, da imam eilkrat pokoj pred teboj;", vzel je 60 gold, in tfal- Židu dolžno pisma. Radosti se je I<eviju svetilo obličja kakof polni luni, zadovoljno je odhajal. Župan pa je porogljivo zameži-kal z očmi in rekel; "Levi, ne reka j "hop", dokler nisi na drugi,'strani."
Komaj je žid odšel, poklical je župani Cilko, svojo hčerko, in rekel: "Skciči k Šramkovim. da bi striček hi-"tro sem prjšel; ali paai, tla te Levi ne vidi; pojdi rjji zadej za skednjem."
šramek je hitro prišel in župan ga je prenaglil z besedami? "Dobro kup-,čijo sem ,naredil, prijatelj; tvoje dolžno pismo sem predal Leviju za 60 goldinarjev."
Šramek je zbledel kakor smrt in jeza ga je zgrabila.
"L% počasi," smejal 'se je župan," i kdo{ se nazadnje smeje* se dobro smeje; pazj, kaj ti povrni."
Vzel je 60 goldinarjev, dat jih šram-ku in resell "'Žid mi je 4al ta denar, z njim mu -plačaj dolg, a takoj ko k Tebi pride. Ostane od tega tebi 7 gl<L, a meni 3 gld., katere pošljem takoj gq-spodu župniku, da jih razdeli med tV boge. Žili bo takoj pri tebi, ker misli, da nimaš denarja; toda s podaljšanjem obroka bi dolg narastel, to že vemo. Tako si midva v pol ure zasluživa desetak, žid Levi je bil pa že davno takega "pouka" potreben."
Tako se je tudi zgodilo. Šramek je vzel 57 gld. in šel doniu; župan pa je poklical deklico in rekel, "Tukaj so 3 goldinarji, nesi jih gospodu župniku in reci, da je ta denar za neko "pokoro". Odprl je vratica v steni in ,si .na-lil čašico dobre slivovke in tlesknil: "Današnji dan si bo žid zapomnil."
Ko je prišel Šramek domu, našd je že Levija na klopi za pečjo, kjer se je raztegoval, kakor bi bila hiša že njegova.
"Gosphod Šramek, kuphil sem od gosphoda župbana Vaš dolg," začel je slovesno žid, "sedaj ste moj dolžnik." "Tako?" rekel je šramek. Zid je mislil, to bode vzdihovanja; ali strahu in groze je prav onemel. Da bi teh 10 goldinarjev nazaj dobil, je rekel: "Da, da! Jaz pa dhenar silno potrebujem, hitro, naglo ga potrebujem, moram nekaj plačati...." "Tako, tako!"...
"Vem, vem, da nimate denarja, da Ae morete plačati; dal bi vas lahko zapibiti; tega pa ne storim. Narediva majhno kupčijo, majhen "kšeft", j"az vem, da ste pošten, pravičen človek; pomagam Vam rad, Bog ve, iz same ljubezni. Napravimo dolžno pismo na 60, mesto 50 gold. Vam bo pomaga-no, Vi pa plačate, kadar bote mogli."
"Tako, tako! Žena, pojdi sem, 4» imam pričo."
Vzel je iz telovnikovega žepa denar in naštel Židu 50 gold, na mizo. Levi pa je odprl usta, kakor jih odpira riba, če jo deš na suho.
"Gospod Šramek! Kdo pa govori o plačanju? Nič pisma, jaz denarja nisem odpovedal, jaz dolžnega pisma ne dam, jaz nisem nič rekel. Vi ste dober človek, razumen človek, na veke ni treba plačati, pustim Vam denar na 1000 let, ostanimo prijatelji!"
A Šramek se ni dal preslepiti, odštel je denar in rekel:
"Tu so tvoji denarji, sem z dolžnim pismom, žid. Ti si denar odpovedal, tukaj je. Moja žena je priča, da si plačan. Ako ti pa ni povolji, pokličem župana."
Žid se je zvijal, klel, rotil se, grozil, a ko vse nič ni pomagalo, vzel je denar in vrnil menjico. Šramek jo je vzel v roko, z drugo odprl vrata na stežaj in rekel: "Levi, sedaj glej, da greš, sicer te Vržem ven, a to je v prvo in v poslednje, da si prestopil moj prag."
Levi pa je dvignil roko z besedami: "Bog Abrahamov..." toda Šramek mu jih je prestrigel: "V mojem stanovanju, kjer visi Kristus križani, ne trpim nobenih kletvin." Dal je Židu brco. da je odletel, kakor bi imel peruti!
Od tega dne imata župan in Šramek pokoj. Čez nekaj časa prodal je dve telici, poravnal vse pri županu in ve dno sta prijatelja. To je. krščansko, ali "žid ostane žid — abi šidil lid" (da bi drl ljudi), pravi Čeh. So pa tudi "krščeni" oderuhi, a te bi obesil še za jeden klinec višje, ako bi smel.....
V BOŽIČNI NOČI.
Ali ste videli v božičnih praznikih otroke v hudem mrazu prositi po cestah milodarov?
Skoraj poletenska je njih obleka, o-koli vratu imajo ovito kako staro cunjo, in sučejo se pred vašimi nogami in jecljajo naučene besede.
Tudi vas zebe in se podvizate priti v gorko sobo, in zato se jezite nad be-raškimi dečki, ki tekajo pred vami Ubogi mali so v resnici vredni usmiljenja ...
O takem dečku hočem vam pripovedovati; ne ravno o takem, katerega pošljejo že prosjačit, ko je še zelo majhen, šest let star, mogoče še manj; temveč, o takem, katerega bi poslali gotovo črez eno, črez dve leti.
Bilo je zjutraj na vse zgodaj. V b/nem in nfidem kotu kleti se je fcfc«;;;. 'N'j'eg&va' oUknjiča je bila i-.r ka. • •! mr.iza sn jc tresel; v :*kr>tu rfia oniV.i M-dečje bil zadovoljen, opazovali iz dolgega časa sapo, kako je puhtela iz ust.
Toda bil je grozno lačen — in ure so minevale — in stopal je vedno k po-telji, na kateri je ležala njegova bolna mati; tenka je bila slamnica, mesto vzglavja 'je imela pod glavo culo cunj.
Kakšna usoda jo je pripeljala semkaj? Bržkone je prišla z dečkom iz drugega mesta in nenadoma obolela. Praznik je pred durmi, zato šo ostali stanovalci kleti, odšli; le daleč v kotu stoka, mučena od protina, 80 letna žena; nekdaj je služila za varuhinjo o-trok, zdaj je osamljeno umirala; ječala ie in mrmrala in zmerjala je dečka, tako da se je ta bal, ji blizu pritj.
Pijače si je preskrbel v veži, toda kake skorjice ni mogel dobiti nikjer; n vedno je stopal k postelji, na kateri je ležala mati, da bi jo zbudil. Tako osno mu je bilo pri srcu v tem mraku; že davnaj se je zmračilo; luči niso prižgali.
Otipal je obraz materi in čudil se je. la se ni nič premaknil in bil mrzel kot stena. Kako mrzlo je tukaj, si je mislil, ko je držal roko na rami mrliča... Nato je sopel v prste, da bi jih ogrel, a ko je našel na postelji svojo čepico, odšel je tipaje in potihoma iž kleti.
Že poprej bi šel rad, toda bal se je velikega psa na stopnicah, ki je lajal ves dan pri sosedovih vratih. Zdaj ni bilo psa nič več tukaj. In deček je smuknil na ulico.
O Bog, kako mesto! Kaj takega ni še videl, odkar živi. , KrVvp temna je bila noč v onem kraji,.odkoder je prišel, vso ulico je raz-svitljevala ena sama svetilka. Nizke lesene koče zapirajo z zapahi; ko se le prične mračiti, ni nobenega več na cesti, vsi se pozapro v hiše in le psi se zbirajo, na stotine, ni. tisoče, tulijo in lajajo vso dolgo noč.
Zato je pa bilo tam tako gorko in dali so mu jesti. A tukaj... O Bog, •la bi imel, le skorjico kruha, da bi uto-lažil glad!
Kako tukaj vse navskriž miglja in ropota! Toliko luči in toliko ljudi, konj in vozov in mraza!
Iz nOzdrvi .razdraženih konj leti sapa in zmrzuje v zraku, podkovc tolčejo skozi mehak sneg ob kamenje. In ljudje se tako sujejo in... Bog! kako rad bi jedel, četudi bi imel le majhen košček! In naenkrat ga začno boleti prsti, tako hudo.
In zopet druga cesta; ah, kako široka! Tukaj ga gotovo pohodijo. Kako vsi vpijejo, tekajo, vozijo. In luč, toliko luči! Kaj je to? Ah, kako veliko steklo! A za steklom soba! In v sobi drevo notri do stropa — to je božično drevesce z mnogimi zlatimi papirčki in jabolki I
Pod drevescem ležijo pernice in maj hni konjički. Po sobi tekajo otroci,
čisto in čedno opravljeni.. . in smejijo se in igrajo in jedo in pijejo.
Tu — dekletce pleše z dečkom, kako lepa deklica! Tudi godba igra, skozi steklo jo sliši. Ubogi deček vidi vse to, čudi se in smeja.
Zdaj ga pa začno boleti prstki na nogah in ročice so postale popolnoma rudeče, prstki se nič več ne upogibajo in bolijo ga pri pregibanji. Tedaj pa prične deček na vso moč jokati in od beži dalje. Skozi neko drugo šipo vidi zopet sobo, polno božičnih drevesc; po mizah ležijo potice vseli vrst: mandel-nove, rudeče, rumene pogače; zraven pa sede štiri bogato olišpane gospe — vsakemu, ki pride, dajo potice in vrata se odpirajo vedno, s ceste prihaja notri mnogo, mnogo gospode!
Mali se priplazi do vrat, odpre, vstopi v sobo. Hu! Kako ga ozmirjajo, mu migajo, naj odide. Ena od dam stopi hitro k njemu, potisne mu v ročico kopejko in mu odpre vrata na cesto.
Kako se mali ustraši. Kopejka se strklja po stopnjicah: vsaj ne more prstkov skrčiti, da bi jo obdržal.
•H'tro, hitro odbeži naprej — kam, tega sam ne ve. In on teče, teče in sope v ročice. Toda kaj je to? Ljudje stoje in se drenjajo: na oknu za steklom so postavljene tri male punice, v rudečih in zelenih oblačilih in prav kakor žive.
Star možic sedi na stolu in giblje z roko, kakor da bi igral na velike gosli; dva druga stojita zraven in drg: neta z lokom po malih vijolinah, kimata v taktu z glavicama, spogledujeta se, njih ustnice se pregibljejo, govorita, samo ne sliši se, ker sta za steklom.
Mali misli spočetka, da so živi. Ko pa spozna nazadnje, da so le punice, j se glasno zasmeja. Res, da bi se kmalu jokal, ko pa gleda te igrače, se mu zdi vse tako veselo, smešno.
Naenkrat se mu zdi, kakor da ga grabi nekdo zadaj za suknjico, in naenkrat stoji poleg njega velik, hudoben pobalin, udari ga po glavi, vzame mu čepico in mu nogo podstavi. On pade na tla. Ljudje zakriče. In tedaj se prestraši, skoči po konci in teče, teče — kam, tega sam ne ve — na neko neznano dvorišče in se skrije za skladovnico drv.
Tu je temno, misli si, tukaj me ne dobe. — Stisne se, vsled strahu se niti ne upa dihati. Naenkrat mu postane tako lahko, — tako čudno lahko pri srcu.
Ročice in nožice ga ne bole nič več, gorkota mu prešine telo, tako gorko se mu zdi, kakor za pečjo.
In naenkrat se zopet strese — saj je zaspal. Kako dobro je spati tukaj — nekaj časa bo sedel, nato gre pa zopet k punicam. In ko mu pokažejo sanje punice, smehlja se mali. — Take so, kakor bi bile žive.
Med ten; ko punice igr:~ v zdi se mu, da poje nad njim nji ;ova mati uspavanko. Mamica, vsaj spim. Ah, tako prijetno je spati tukaj.
Pridi k meni, k božičnemu drevescu, deček, reče nad njim sladek glas. — Mali misli, njegova mati ga kliče, toda ne — to ni ona.
Nekdo se skloni k njemu in se ga oklene v temini. In kakšna svetloba mu žari nasproti! O, kakšno božično drevesce! Toda ne, to ni drevesce. Še nikdar ni videl takega drevesca. Vse se sveti, vse se leskeče in okoli n okoli same punčike. Toda ne, to so deklice in dečki v svetlih oblačilih, k njemu letijo, poljubljajo ga, vzamejo ga k sebi in tudi on leti.
Njegova mati ga pogleda in se smehlja sladko. Mati! Mati! Ah, kako dobro je biti tukaj, mamica!
In zopet ga poljubljajo otroci, a on jim pripoveduje o puničkah za steklom. Kdo ste vi, dečki? in kdo ste ve, deklice? — povprašuje smehljaje in poljubljajoč jih.
To drevo je Kristusovo božično drevesce, mu odgovore. Ta dan napravi Jezus vselej božično drevesce za otroke, ki nimajo na zemlji nikakega drevesca.
In mali sliši, da so bili ti dečki in deklice taki otroci, kakor on sam.
Eni so umrli vsled mraza, drugi radi lakote, tretji vsled udarcev, četrti, ker jih ni nikdo oskrboval v bolezni, ko bi lahko ozdraveli pri najmanjši pomqči.
In vsi ti so sedaj tukaj, vsi so kakor angeljci, vsi pri Kristusu, kateri jim drži roke nasproti, pri istem Kristusu, kateri blagoslavlja njih uboge matere... '
In matere stojijo ob strani, spoznajo svoje ottoke, zletijo jim nasproti, poljubljajo jih, brišejo jim solze in jih prosijo, naj nehajo jokati, ker tu je tako dobro.
Drugo jutro našli so hlapci mrtvo truplo zmrjlega dečka za drvmi.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gizt lna mesarija in grocerija.
3911 Greenbay Ave., So. Chicago, III
Pri meni dobite vse kar želite. Po strežba točna, blago najbolje, a ceni najnižje.
in več stalnega
dnevnega dobička jamčimo našim agentom z im-portiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti... A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.
ClTAJTE!
Ukdžem Vtei cestu k Stastiu. Dokazal som to tislcel'udom a dokažem to aj Vam, ako nado-budnuf SCastia. Odpištemi avo-ju adressu a pošlite2c štemp-lfk a ja V4m pošlem iSplny nS-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., CHICAGO, ILL.
Vinana prodaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec ?2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
"Hill Girt Vineyard"
Ustanovljena i«7i.
Ot joliet. Illinois.
'rejema raznovrstne denarne alogs ter pošilja denar na vse dele sveta.
Stefan Jakše,
Box 657,
lastnik. Crockett, Cal.
IL&pitai in preostanek $300,000.0».
C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Tom Stefancich '
N. W. Phone 392. 1000 N. Chicago St., Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite I meni, da vam postrežem t finimi pijačami
R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass't kasir.
Citizens' National Ml
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, IIL
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor bank« v stari domovini.
n
o
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieto.
DIS.
11 Slovensko - flrL
Pooblaščeni Agent od
Parobrodskih Dr,	j
za So. Chicago in okoli«
Frank Medc	■
9483-85 Ewing Ave., So. Chic.	i
le en blok od naše cerkve	i
J. C.Adler & Co.
Tel.
priporoča rojakom svojo
Mesnica 10!	Joliet, 111.
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem knrzu. Priporočam se rojakom.

Zastopnik za Besley Brewing Co. dom. Postrežba točna.
Raz vazam pivo na
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga razTažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.

m
==
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope> ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E k North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Geo. Laich
GOSTILNIČAR.
3501 — 95 Street, So. Chicago, 111
Tel. So. Chicago 5844.
Pošilja denar že več let v staro domovino, a se ni bilo slišati- nikakf pritožbe.
ROJAKI
DOBRODOŠLI!
tfrj tj?
cfo
tf7
1jO IVIiV IS J Iv čl IV J E
Ako je vaš obraz bled ali rumenkast, je to znamenje pomanjkanja krvi, ker ista ne vsebuje dovolj rudeče in krepčilne vsebine, zato je slabotna in polna nečistobe. Tako pomanjkanje zdrave krvi je povzročeno po nepravilnim prebavljanjem hrane. Znaki takega pomanjkanja so:
Rumenkasto bledo obličje, neprestani g*lavol>ol, slab okus, odurna sapa, nemir po jedi, zabasanost in izbruhi.
Tem neredom se pridružijo še druge težave, ki so različne z ozirom na razmere v kojih se oseba nahaja. Mi vam svetujemo rabiti zanesljivo zdravilo v takem slučaju, ki je
fOsupB Tzmmu'8,
'^isRVtfJ
asoi»T««s»
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
Opozarjamo, da je format tega znanega zdravila bil zadnje čase mnogo izboljšan, da je sedaj mnogo mčneje. Sedaj je doza mnogo manjša, a deluje mnogo bolj očividno. Rabite je kakor sami želite. To zdravilo je najbolj priporočljivo, ker
Očisti telo brez da ga oslabi.
Daje novo moč vsem organom ter dela prebavnost redno in perfektno. Stara in izdelana kri se v kratkem nadomesti z novo in močno krvjo, ki daje vsakemu udu novo življenje in moč. DOBI SE V VSEH LEKARNAH.
JOS. TRINER,
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
CXI
M? #
# «T«

EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
KEllŽE OO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
CJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR?
Hsanilnih ulog je:
38 milijonov kron,
Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron.

^ d ru s ' $l(i 1
K društ
......................................mmmm
2S:
za
K druš za re
I
J"NA HRANILNICA LJUBLJANSKA
K dru<",e£^ in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. ro-tma uloge in jih obrestuje po 4J4 odstotka. Rentni davek plačuje
K dru'a sama-
<s.'estni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog ,jfU;n bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim pre-itn in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji K drp'° n'^ar 'met' nobene izgube. To pripoznava država s posebnim h in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev inilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni
^,/ojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno var-.t za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSEH
Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E„ Cleveland, O.
ompagnije ^ G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA, tka zveza s Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22.000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. HICAGO (New) 95U0 H. P. otniki tretjega razreda dobivajo Plačno hrano na parnikih družbe rt/'line postelje, vino, dobro hrano b >«*na mesna jedila, i Parniki odplujejo vsak četrtek, i Pier 57 North River foot 15th St., 'Jew York City.
glavni zastop na 19 State St., N. Y.
I Maurice Kczminski, glavni zastop dk za zapad, 71 Dearborn St., Chicagt 1 Pr> nk Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovic* »f nt; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič. agent. 110 South St., St Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, 111.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
j proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
f Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
ka

To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. Ui
•n
DR. \4 IICHTERS
PAINEXPELLER
H
Najboljše sredstvo proti bolem, revma-tizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RlCHTERJev
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče del*. Drgnite ee z njim zvečer in rjutrai; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, gilit, vnetje, ohromi lout, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgiio. Prodaia se v vseh lekarnah po 25 in 60c. Glejte na sidro pri Steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St. NEW YORK.
(Nadaljevanje z 2. strani.) ščini "garjap", tako da ti leti skozi ušesa. Ko so Slovenci izprevideli, v kakšnem položaju se nahajajo, so se začeli seliti na farme. Zakaj bi' se ne, saj so ravno Slovenci vsi rojeni na farmah! Saj smo vsi rojeni kakor kmetje! Saj zemlja je tukaj bogata in se trud bolje izplača, kakor v jamah in tovarnah.
Naj prvo naj opišem Slovence, ki so naseljeni na Willard in Gormans, Wis. Ti so se naselili pred dvema letoma in prav dobro napredujejo. Jaz in še par drugih smo se napotili meseca septembra ogledat si zemljo v severni Wis. V Philips ogledali smo zemljo, pa je ni nobeden hotel kupiti, ker ni za nič, samo grič in "svamp". Drugi so se napotili z vlakom domov. Jaz spodajpodpisani pa kupim tiket do Fairchild, Wis. Hotel sem se prepričati, koliko je resnice o dopisih Ignacija Česnika. Iz Fairchilda sem kupil tiket v Gormans. Tam sem našel res tako, kakor g. Česnik opisuje v dopisih. Tukaj na Gormans je naseljenih samo iz Ely 8 farmarjev in trije se bodejo spomladi naselili, torej 11 samo iz Ely. Imajo svojo šolo. Jaz sem šele komaj stopil iz vlaka, pa sem se čutil tukaj domačega. Precej sem si mislil: Tukaj si jaz ustanovim svoj dom, ker me je usoda pregnala iz rodnih tal. Kar sem jaz zapazil pri njih, jim gre vsem dobro. Imajo vsaki štiri do pet krav, in največ se ukvarjajo z živino in mlekarstvom, in sploh vse lahko prodajo. Voda je zdrava. Podnebje je kakor pri nas na Kranjskem. In vlak drdra vsaki dan poleg njih.
Semkaj na Ely je prišel neki agent iz Missouri, ki je imel zemljo na prodaj kakor raj, kjer sta živela prva dva človeka. Kakor vem, je samo tri o-skubil, vsakega za $25, in sedaj ni duha ne sluha o raju, še manj pa o agentu. Takemu ptiču bi bilo dobro malo peruti postriči.
Dobe se ljudje, ki gredo zemljo pogledat tudi pozimi: še spomladi se marsikateri ogoljufa, zato bi jaz rojakom ne svetoval, hoditi gledat pozimi Lastnik N. C. Foster Co. ima še nekaj zemlje, ki jo prodaja po $17 aker. Katerega veseli iti na farme, si lahko ogleda. Rojaki na Gormansu so prav gostoljubni, za kar se imam jaz tudi zahvaliti.
S tem končam moj dopis in pozdravljam vse Slovence po širnih Zedinje-nih državah. Tebi pa, list, obilo novih naročnikov.	Joe Slemec, Section Thirty, Minn., Box 22.
Tioga, Wis., 27. dec. — Iz našega kraja se malokdaj kak dopis čita v cenjenem listu Am. Slovencu, zato hočem jaz nekoliko sporočiti od tukaj, kjer žive večinoma le farmarji, ki se pečajo največ z živinorejo, in tudi lesa in drv nekateri veliko prodajo, kateri ga imajo; pravijo, da se drva letos dobro in lahko prodajo. Slovenske družine ni razun naše tu nobene; bližnja je od nas dobro miljo oddaljena. Pač pa je dosti Nemcev in druzih, ki so pa že dalj časa naseljeni v teh krajih, to spričujejo njihove lepe kmetije in so tudi že dokaj premožni.
Kakor sem že omenila, se dobro miljo od nas začenja večja slovenska naselbina na Gormansu (svojčas zvana tudi Dolenja vas) in kake tri milje od Gonnansa pa je naseljenih še več Slo vencev na' Willardu, odkoder vedno čitamo dopise od spoštovanega rojaka g. Česnika. Slovenci se močno §elijo v tej kraje, tako da bo res kmalu v tem kraju največja slovenska farmarska kolonija v Združenih državah.
Za šolsko izobrazbo je dobro preskrbljeno povsod. Od nas je šola le pičle četrt ure hoda oddaljena; na Willardu imajo šolo, in Slovenci na Gormansu so dobili svojo šolo, ki je lepa, prostorna in moderno narejena. Torej je za svetni poduk dobro skrbljeno; le v dušnem oziru smo še na slabem, a upamo, da bomo tudi v tem kmalu napredovali, če bo božja volja, ker ni dolgo tega, kar so združeni S^venci iz Tioge, Gormansa in Willarda ustanovili na Willardu cerkveno občino in si izvolili iz svoje srede odbor vnetih, čislanih in spoštovanih mož, pod kte-rih spretnim vodstvom upamo kmalu doseči, po čemur vsi tako željno hrepenimo, namreč svojo cerkev in slovenskega duhovna, ker to bo samo in čisto slovenska župnija pod zaščito svete Družine, ker njo smo si izvolili za svojo zaščitnico in priprošnjico pri Bogu Prostor za cerkev je že pripravljen in upamo, da se že prihodnjo spomlad začne z delom in da bomo tudi dobili kmalu svojega dušnega pastirja, v kar nam pomagaj Bog na priprošnjo sv. Družine!
Na sv. Štefana dan smo imeli sv. mašo na Gormansu v novi šoli. Prihi-tel je iz Greenwooda Rev. Father Beckman, rodom Nemec. Zato se mu vsi tukajšnji Slovenci in Slovenke srčno zahvaljujemo in kličemo preč. gosp.: Bog Vas živi še mnoga letal
Ob tej priliki je č. g. tudi krstil dva otroka in sicer dečka g. Hribarju in deklico g. Vouku. Bog daj mnogo sreče pri mladem naraščaju!
Kaj naj pišem o vremenu in zimi, ali o snegu? Da ga imamo precej dosti .in da je bel ko i drugod in da je treba rokavic in kučme tudi tukaj, no, pa ni sile in če hujšega ne bo, se bo pa že prestalo, kakor se že vse pretrpi na tem božjem svetu. Pa upajmo, da pride zopet ljuba vigred in bomo zaslišali tičke pet', kakor pravi že tista pesem; no, pa to je še daleč, kaj ne, g. urednik? pa vsaj upajmo, da pride enkrat gotovo.
Vem, da si boste mislili, g. urednik, ko boste čitali ta moj dopis: ta je pa
že ena onih, ki ne vejo kdaj nehati. Pa upam, da mi oprostite i to in imejte potrpljenje z menoj, ker se tako redkokdaj oglasim. Zato Vam pa voščim srečno in veselo novo leto, kakor tudi vsem čitateljem in čitateljicam Am. Slovenca!
Pozdravljam vse zavedne Slovence in Slovenke v Združ. Državah in 0110-stran morja v mili domovini, Am. Slovencu pa želim obilo napredka in mnogo naročnikov-predplačnikov.
Marija Toleni.
Tower, Minn., 27. dec. — Dragi mi g. urednik A. SI.! Ker bi radi izvedeli o bolezni in pogrebu za rajnkega očeta Franka Tancig, Vam drage volje vso stvar malo bolj obširno opišem.
Pokojni Frank se je naselil v Sou-danu pred 26. leti in je bival tam do smrti svoje soproge, katero smo spremili k večnemu počitku pred tremi leti tudi meseca dec. in od tiste dobe je bival pri svoji hčeri Juliji omoženi Jos. Stonich v Toweru. Akoravno je imel lepo urejen dom, vendar mu po smrti svoje soproge nikakor ni več dopadla ''krompirjeva kontra", in zadnje leto ga je zdravje polagoma opuščalo, dokler se ni popolnoma vlegel dne 2. nov. Bolehal je na žolčnem kamenu (gall stone) in kakor zdravnik sporoča, se je k prejšnjej bolezni še pridružil želodčni rak, kar mu je zavdalo strašne muke posebno zadnje dni, in 7. dec. bil je konec smrtnega boja. Pokojni je bil doma iz Metlike, Dolenjsko in je bil dopoldnil meseca aprila svojo 70. leto. Tukaj zapušča 7 otrok, 4 sinove in tri hčere; mlajša hčer Sofija je v Normal School v Wenoni, Minn.; sinovi so vsi na Chisholm, Minn, in tudi starejša hčer omožena Shwaiger. Pogreb s sv. mašo se je vršil 9. dec. ter je preč. gospod Jos. Ferjančič imel ganljiv govor. Pogreba se je udeležilo obilo tukaj bivajočih rojakov in rojakinj, kakor tudi nekaj prijateljev in sorodnikov iz sosednih mest, kakor John Shvaiger, zet, iz Chisholma, Frank Trampush iz Virgi-nie s soprogo, Matt Kostelitz iz Aurora s soprogo, Matt Stonich iz Ely s soprogo in Steve Stonich brez soproge, ker je še nima. Otroci so bili vsi navzoči, razen hčere Mrs. John Shvaiger, ker je bila ravno takrat bolna.
Vse rojake iskreno pozdravljam in jim voščim veselo in srečno novo leto.
Josip Stonich, P. O. Box 232.
- ZA NAJBOLJŠI -
PREMOG
po primerni ceni telefonajte do nas:
M, Truby & Son.
Chicago tel. 241.	N. W. tel. 61.
Wilmington Lump, tona po $4.00
Pena, tona po...............$3.50
Wash Nut, tona po..........$4.00
Waukegan, 111., 2. jan. — Dne 31. decembra p. 1. je imelo Narodno podp. društvo Sokol prvo predstavo in sicer "Brat Sokol", katera se je prav dobro obnesla. Zahvaliti se imamo v prvi vrsti gdčni. Štefaniji Grebene in gdčni. Mariji Mihevc, ki sta tako izvrstno nastopali pri predstavi. V imenu društva jima izrekam najprisrčnejšo hvalo in se priporočamo v prihodnje ob vsakem enakem slučaju, kar tudi upamo, da nam pripomorejo. Drugič se zahvaljujem vsem rojakom, da nas pri vsaki sokolski slavnosti v tako polnem številu posetijo. Tu se lahko vidi, kako eni rojaki podpirajo svoj narod. Torej le krepko naprej! Nadalje se zahvaljujemo pevskemu društvu "Ljubljanica", ki so nam zapeli par krasnih slovenskih pesmi in pri tem naredili nam večjo zabavo; upam, da kadar bodejo priredili kako veselico ali predstavo, se bodemo tudi mi polnošte-vilno udeležili in pripomogli do boljšega uspeha.
Vsem rojakom želim srečno novo leto tukaj in v mili slovenski domovini in jim kličem krepki: Na zdar!
Jos. Hribar, tajnik.
Najmočnejši človek.
Eden največjih mož na svetu je rekel, da je najmočnejši človek tisti, ki vedno lahko brzda samega sebe, čegar volja je močnejša nego njegove strasti. Nekateri ljudje si ne morejo ničesar odreči. Pač vedo, da so njihove navade škodljive njihovemu zdravju, ali izpremeniti jih nočejo. Pokvarjajo jim želodec, živce, kri. Ako bi se jih moglo pripraviti do tega, da bi le nekaj časa uživali Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, bi postala njihova prebava redna, njihova kri čista in njihovo živčevje bi se okrepilo. Uživajte ga pri vseh prebavnih neredno-stih, pri glavoboli, zapeki, razdražlji-vosti, bolesti v hrbtu, pri ščipanju in krčih, kakor tudi pri telesni slabosti, malokrvnosti, občasnih bolečinah. Uživajte ga, bržko vam tek opeša ali opazite kako težavo po jedi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Krasen stenski koledar po prejemu 10c v znamkah.
Umeten led narediš na sledeči način:
Vlij v prsten lonec 100 gramov žve-plene kisline in 50 gramov vode ter prideni potem 30 gramov žvepleno kisle sode. V to tekočino postavi manjšo posodo, v kateri je voda, ki jo hočeš izpremeniti v led. Pokrij to posodo in vrti vse skupaj nalahno sem-intja, tako da se raztopina v loncu premika. V nekaj minutah že imaš v posodi led. Raztopino lahko večkrat porabiš. Če hočeš imeti več ledu, vzemi seveda tudi več raztopine.
Poznavatelj.
"Ne, ženka, kokoši so stare, so trde, neužitne; saj je vendar tako lahko, razločiti staro kokoš od mlade!"
"Tako? — In na čem spoznaš to?"
"Na zobeh."
"Oh, smešno, kokoši vendar nimajo zob."
"Ampak jazi"
VWVA\m'AW.VAWUVSV
Oscar J. Stephen
PREMOG.
PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog
po $4.00 tona. NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE
M. PHILBIN
515 Cass St., Jolitt, 111.
Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4.
Sobe 201 In 202 Barber bide JOLIET, ILLINOIS.
JA V IS I NOTAR

Kupuje in prodaja zemljiiča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohiitva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavauje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
izdeluje vsakovrstna v notarsko al.oko spadajoča pisanja.
Govori nemi ko in angleiko.
Kadar hočete barvati hišo ali pre meniti papir, se oglasite pri meni. Mo je delo je jamčeno, ceno in hitro. JOS. J. BENEDIK slovenski barvar in dekorater Chicago tel. 3891. 1820 N. Broadway, Joliet, Illinois
TR0ST &KRET2
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c. in "Meerschaum" & Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street Joliet, 111
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
A, W.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET. ILL.
Ki izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
Ce boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
S^JHONET
Šivam popravijo m in gladim obleke 918 JV. Chicago St,Joliet lil.
Salun—AMERICAN HOUSE—Hote!
Alfonz Weiblingor, lastnik, 1022 Ohio St.,	Allegheny, Pa
Bell Phone 9S71-R. Cedar. Se priporoča Slovencem v poset Najboljše pivo, vina in žganja; okusnt jedi in prigrizek.
POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti aijboljie me-jo po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka lene klobase in najokusnejie meso. Vse po najnižji ceni Pridite toraj i« >oskusit.e nase mesti Nizke cene in donra postrežba t# geslm
Ne pozabite toraj obiskati nas v ns.šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. ">iie Phone 4531 N W Phone iii3
....	■•>, =i«0fr.
Popolnoma varno naložen denar
-JE PRI-
Hranilnici in posoiilnci za Kandijo in okolico
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre-stujejo po 434 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
/
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni "Dom" v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA
JOUEXHL.
PIHO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept Cor. Scott and Clay St	Both Telephone« 2ft


PLCmiLARO COMPANY. Jlftscr CITY. M J
STRIPPED SMOKING TOBACCO
JE NAJBOLJŠI
za pipe in cigarete.
Njegov vonj je prijeten
Lorillardov je čist in mil. BazTtsclJ vsakega kadilca. To je prva vista nziuiiga tobaka, ki se jndaja v An eni i m se J*Mo kupi povsod cd vsakega i n dajalca.
Cigaret«i papir pjost z i šalim zaic jcm.;
Varnjte se ponarejanj!
Pravi LoriHard ima ta rudeči, diamantni utis
THE AMERICAN TOES A
rr
rn
NAJBOLJŠO KZA/VO
dobite, če rabite in ji piiinesujete fino
Franckovo Cikorijo
črni pridatek kavi, ki je
tajnost
dobre
DIŠEČE KAVE.
Lahko imate vedno prijetno kavo, bogato dišečo in okusno, ako ji primešate pravega pridatka, ki je
Franckova Cikorija
črni pridatek kavi.
Zahtevajte od vašega gnceiisla j ravo Fraickovc Cikorijo ptv-sod v prodajalnih.
Na vsakem zavoju je r.afa trgovska znamka k«\ni mlii ček.
Hsinr. Franck Mn & Co.
pODd^inie|bH«nr. Fjjn^kSoehn..	f | „ j „ Jf f W J 0J fc
»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIlllllllllllllllllllllilllll^
1 Vsakdo ve, da so Atkins | |	žage najboljše.	i
Fino srebrno jeklo.
Narejene so po izkušenih delav- | cih, da zadovoljijo vsakogar.
Pri nas jih dobite.
■j
Pridite k nam.
Barrett Hardware Co.,
i 113-117 N. Ottawa St.
Joliet, Illinois E "mimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiR
=
N. W. telefon 577.
Libersher & Kirincich
gostilničarja
1014 N. Chicago St, Joliet, 111.
Naznanjava rojakom, da svo otvorila moderno gostilno ali salun, kjer točiva najboljše pijače.
Veseli nas, če nas ob priliki posetite.
N. W. telefon 1257.
Jos. Zeltiikar
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, 111.
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kuRil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI!

Za kratek čas.

Zlobno.
"Verjemite mi, boljši sem, nego glas o meni."
"No, ali je ta tako slab?"
Dokaz.
Srečkotržec (v sobo planivši): "Gospod Cimpre, veliko srečko ste dobili! —Pa poglejte to srečo!"
Cimpre: "Hvala Bogu! Nazadnje vendarle vem, zakaj so me ljudje vse moje žive dni imeli za bedaka."
Usmiljenje.
Lajtnant (čevljarskemu vajencu): "Deset vinarjev ti dam, samo nehaj žvižgati."
Čevljarski vajenec: "Ne, gospod lajtnant, danes je trideseti, in zato Vas nočem oropati!"
Trpežna zidava.
"Ti, Mike, kaj pa je to — piramide?"
"No, veš, to so zgradbe, ki so jih postavili Egipčani pred več tisoč leti, in ki še stoje."
"Kaj? Te še stoje? No, če so stari Egipčani tako delali, potem ni čuda, da je delo dandanes tako pičlo."
Razdrta ženitev.
Bogataš snubcu: "Koliko znašajo Vaši dohodki?"
Snubec: "2000 kron."
Bogataš ponosno: "Toliko izda moja hčer približno za vsekovalne rute na leto!"
Snubec: "Potem pa raje odstopim, zakaj tako dragega nosa ne rabim pri hiši!"
Pri vojakih.
Korporal: "Vi Zaletel, ste videti od daleč silno neumen; če pa vas od blizu pogledam, ste pa res!"
Težko.
Zdravnik: "Vi imate na hrbtu oteklino, ki sicer ni nevarna, pa je vendar ne smete izpred oči spustiti!"
V naglici.
Zagovornik: "Gospodje porotniki, jaz sem tako trdno prepričan, da je moja varovanka nedolžna, da bi jo precej vzel, če bi le veliko doto imela!"
V šoli.
"Lipek, zakaj te ni bilo včeraj v šolo?"
Lipek: "Prašiča smo klali, pa so oče dejali, da je takrat domač praznik!"
Času primerno.
"Če bi še enkrat prišel na svet, bi hotel biti opica, da bi brž na drevo splezal, če bi srečal avtomobil!"
Pozna ga.
Upnik: "Je doma gospod?" Sluga: "Je, prosim le vstopite!" Upnik: "Hvala Bogu, bom vendar enkrat denar dobil!"
Sluga: "Prosim, kadar je gospod doma, nima nikoli denarja!"
Davki.
"Davek plačujemo od zemlje (zemljiški davek), od ognja (zavarovalnina), od vode (vodovodni davek) in po-sihmal, če si ljudje osvoje tudi zrak, o čemur se toliko govori — bomo imeli še zračni davek, — torej davek od vseh šritih elementov!"
Težko.
Zdravnik: "In še nekaj Vam moram naročiti. Kadar greste v oštarijo, imejte vedno svoja jetra pred očmi!"
Zdravnik: "Vaša bolezen, gospa, ni nevarna, Vi potrebujete samo miru in pokoja.
Gospa: "Toda gospod doktor, poglejte vendar moj jezik —" Zdravnik: "Da, jezik tudi!
Potrjena resnica.
Eksckutorja pošljejo nekega dolžnika zarubit. Dolžnik pa vrata zaklene in skozi okno eksekutorja' zmerja, da je osel, lump, falot in še več druzega. Eksekutor zapiše vse to na protokol tako-le: "Gospod Dolžan me je skozi okno zmerjal, da sem osel, lump, falot in še več druzega, kar resnici na ljubo potrjujem s svojim podpisom.
Dober svet.
Profesor: "Jaz sem postal zelo po zabljiv, gospod zdravnik. Kakšen po-moček mi veste nasvetovati?"
Doktor: "Papir in svinčniki"
Med posli.
Neža: "K nam prihaja vsaki dan zdravnik!" Mica: "Kdo pa je bolan?" Neža: "Naša gospa. Ta ni nikoli zdrava, če ni bolna I"
Pri telovadbi.
Korporal: "Prostak Muška, ali imate še staro mater?"
"Da, gospod koporal!"
"Koliko je stara?"
"Pet in osemdeset leti"
Korporal: "In če bi bila pet in devetdeset, stavim, da bi znala bolj telovaditi kakor Vil" *
Skopuhasta teta: "No, ali ti diši pri nas jed?"
Mali Janezek: "Hvala, draga teta, saj doma tudi ne jemo boljše, samo mati nam dajo — več."
Ali ste ga prejeli?
Izdaja Severovega Almanaha za leto 1911, je izšla in je boljša nego kdaj. Popoln koledar vsebuje in njegove strani so napolnjene z dragocenim in zanimivim poučilom,- ki je koristno za vsakogar. Tudi obsega zdravniške razprave o raznih boleznih ter njihovem zdravljenju, kakršnih ne najdete izlepa v kaki drugi objavi te vrste. Iztis tega lepega Almanaha lahko dobite zastonj, če vprašate lekarnika ali trgovca z zdravili. Če ga ne dobite, pišite na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
Zelaya domotožen.
New York, 23. dec. — Kakor pravi njegov sin Alfonz, ki študira- na Co-lumbia-vseučilišču, je Zelaya, progna-ni predsednik nicaraguanski, v svojem prognanstvu v Belgiji precej nezadovoljen, dasi so mu na razpolago dohodki od $15,000,000, katero svoto ima v inozemski hrambi. Svojemu sinu, ki je bil svojemu očetu nekaj časa otu-jen, ker se je proti njegovi volji oženil, je sporočil, da se vrne v Nicara-guo, kjer želi prebiti ostanek svojih dni med svojimi rojaki. Sredi januarja pride bržkone v New York. Povrat-ka v svojo domovino si Zelaya baje noče izsiliti z orožjem. Bržko pride v Združene Države, bo brzojavno naprosil Estrado, začasnega predsednika nicaraguanskega, dovoljenja za povra-tek v domovino. Obljubil bode, da se v politiko ne bo vtikal. Bivši predsednik, ki je bolehen, piše: "Niti minute miru nisem imel, odkar sem zapustil svojo ljubljeno rojstno deželo. Dan za dnem se mi toži po nji in moje srce je polno žalosti ob misli, da živim v prognanstvu. Svet me ni nikdar umel in me ni mogel nikdar umeti. Stvari ne maram preiskavati, ki se, bodisi po pravici ali krivici, podtikajo moji vladi. Moja edina želja je le, se vrniti v svojo domovino ter tam živeti in u-mreti."
Tolstojeva literarična zapuščina je izvanredno bogata. Nahaja se med drugim velik roman v 3 zvezkih, ki obdeluje epoho Nikolaja I., potem ena petdejanska drama, dalje novela "Po plesu" in konečno zelo obširen dnevnik, kojega je vodil zadnji čas. Ta dnevnik je bil baje posredni vzrok Tolstojevega bega iz Jasne Poljane. Ko je pred nedavnim prišel Čertkov k Tolstemu, mu je ta izročil dnevnik, da ga izda po njegovi smrti in dobiček porabi za dobrodelne namene. "Ti veleposestniki", je menil Tolstoj o svoji rodbini, "imajo dovolj!" Ko je grofica to zvedela, ni bilo več miru v hiši, ter je Tolstoj moral bežati k svoji hčeri Tatjani, da bi tam našel mir. A tudi ta je bila proti njemu nahujskana. Tolstoj se je vrnil v Jasno Poljano in Čertkov je poslal dnevnik grofici nazaj. Nato je zbežal Tolstoj od domačih.
N. W. tel. 1727.	Delo jamčim.
ANTON VOGRIN, (Joliet Slovenic Shoe Repairing) ČREVLJAR
210 Ruby St.	Joliet, Illinois.
Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni. Prinesite jih k meni, da bodo zopet dobri kot novi.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-i.iiu v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Solmster
Young Building.
KDOR ŠE NIMA
PRATI KE
jo lahko dobi, če nam pošlje
8c
100 za $4.75, 50 za $3.50, 25 za $1.50.
Naročite jo danes, dokler zaloga ne poide. Imamo jih dovolj na roki.
Amerikanski Slovenec
1006 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
Knjige
za urade.
%
Mi imamo največjo zalogo knjig za trgovce, kot Cash books, Journals, Ledgers Time books, Figuring books, i. t. d. raznih velikosti in vrednosti.
Loose-leaf knjige
*	Imamo eksklusivno agencijo X Irving-Pitt in Moore's Corpora-
♦	tion Loose-leaf knjig, ki so q mnogih vrst, velikosti in kako-p vosti.
Namizni koledarji
p Memorandum knjige, črnilo, pe-p resa, svinčnike, brisalke, rulers, S rubber bands, ojtrilnike za svinč nike.
Typewriter in potrebščine
i
in stroje za pisanje naprodaj in v najem, pasovi in papir, svinčniki in karbon papir, i. t. d.
The Book Shop
I
206 N. Chicago St.
Največja prodajalna te vrste izven mesta Chicage.
ANGLEŠČINA brez učitelja! Slov sko-Angleška Slovnica, Tolmač in i gleški Slovar stane samo $1.00, in dobiti pri
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N
Največja zaloga slov. knjig. Piši po cenik!
JOHN GRAHEK
GOSTILITIČAEj 1
H
i očim vedno sveže pivo, fino tHl
■nilsko vino. dobro iganje m trn* » iholjše smodke
tudi trdi in mehki prezac "
TELEFON 7612.
i* N. B'omdway. JOLIET. II

priporočam svojo
Gostilno,

Phoeni Buffd
ter ar. toči vedno sveže pivo, ž(aal fer najboljša vna Tržim tudi domače smodke.
Ant. SlcofT
N W Phone DOy 13? N. Hickory St.	Joliet
Vabim rojake

da me obiščete kadar se mudite v na
1 I ■
sem mestu v moji lepi gostilni, kel .
imam na razpolago vsakovrstnih do brili pijač ter najboljše žganje, do ča kalifornijska vina in lepo dise' smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam pri-^ poročam
Jos. Bozich
101 Indiana St.,	JOLIET, ILL.
Frank Terle
NOVA GOSTILNA
1134 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Chicago tel. 1387 R
Svojim mnogim znancem in prija^ teljem naznanjam, da sem otvoril le* moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli!
lOOO TJJFL CDJDIDJ^JMICD
The European Tobacco Co. razda PROSTO med svoje odjemalce, da oznanjuje svoj TOBAK, lepo 14 K. ZLATOM POLNJENO URO, jamčeno za 20 let, ki stane v prodajalnah po $15.00. To je najboljša ponudba. Prvih tisoč odjemalcev, ki naroče naš avstrijski, turški, ruski in bosanski duhan za cigarete in pipe, $6 vredno, dobi eno tako krasno ZLATO URO ZASTONJ.
Lepo je okrašena, dvojni pokrov in finim liiklastim ame-rikanskim kolesovjem, kamenjem, bilancirana, patent regulator ter je prav točna. Taka kot najboljša 14 K. zlata ura, ki je jamčena za 20 let.
Ta ura vas ne bo stala en cent, le priporočali boste nas duhan (kot so ga kadili v starem kraju) svojim prijateljem. Pišite nam, da vam pošljemo $6 vrednega DUHA-NA. Pošljite le 50c v znamkah, ostalih $5.50 plačate ko dobite duhan po ekspresu, kje morete tobak in uro pregledati. Če pa rajši pošljete v£o vsoto $6 vnaprej, vam bomo poslali ZASTONJ LEP KOLEDAR z zemljevidom z uro. Vse dobiti, kar obljubimo, ali pa denar nazaj.
EUROPEAN TOBACCO COMPANY, 33 Leonard St., Dept. 102, NEW YORK.	TREBAMO AGENTOV.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača.
E. Porter Brewing Company
Oka telefona 45.	S. Bluff St., Joliet, 111.