S kongresa ZSMS
Pred, med in po 13. kongresu ZSMS se je največ razprav-Ijalo in ugibalo o tem, ali bo ZSMS odslej politična ali druž-bena organizacija (oz. bo stranka ali ne), bo «mladinska« ali ne, kaj bo s političnim in finančnim kapitalom doslej en(otn)e mladinske organizacije, kako se bo odslej imenovala.
Kongres je enoznačno odgovoril vsaj na vprašanje njene političnosti in mladinskosti. Dvomim, da so tisti, ki kolikor toliko poznajo razmere na slovenskem političnem polju, priča-kovali, da bo ZSMS (p)ostala nekak-šen vsemladinski parlament in si s tem priprla vrata v skupščino, kamor z institucionalizacijo političnega plu-ralizma in z novo volilno zakonodajo organizacije naj ne bi več vstopale av-tomatično. ZSMS je v zadnjih desetih letih pač precej resno jemala svojo formalno vlogo v političnem sistemu in možnosti za vstop v skupščino in da osvoji še več sedežev v skupščini, kot ji jih zdaj avtomatično pripada, se seveda ne namerava odpovedati. Se pa bo morala — kot vsi drugi — bori-ti zanje. Za volilce. S političnim pro-gramom in uveljavljanjem zahtev in predlogov, ki iz njega izhajajo.
Da ZSMS s političnim pluraliz-mom misli resno, konec koncev do-kazuje tudi s tem, kar ji marsikdo »zameri« (te zamere niso nepomemb-ne v predvolilnih bojih!): s tem da se odpoveduje vlogi zastopnika intere-sov VSEH mladih. Družbena skupi-na, ki jo imenujemo mladina, je pre-več heterogena, da bi vse interese lahko vključevala in zastopala ena organizacija z lastnim političnim programom in predpisano vsebino dela. Zato tudi ne bo več avtomatič-nega »včlanjevanja« v ZSMS — ZSMS bo (je) odslej organizacija s prostovoljnim članstvom. Član je lahko vsak, ki sprejema njen program in statut, ne glede na starost. Zgornje starostne meje ni več, s tem pa je od-padel še en (ne pa edini) razlog, zara-di katerega je bila ZSMS kadrovska baza za druge organizacije in ventil enopartijskega sistema. ZSMS se »mladosti« ne odpoveduje, vendar ta ne bo več njeno formalno obeležje.
Vse to seveda nc pomeni, da ZSMS zanika obstoj mladine kot po-sebne družbene skupine — pomeni samo, da priznava pluralistično mla-dinsko organiziranje (brez obveznega in avtomatičncga vključevanja v ka-kršnokoli organizacijo). Zato je dala pobudo za ustanovilev sveta mladin-skih organi/acij. Se vcč ZSMS je, ker sc zaveda nujnosti družbene skrbi za mladino, sprožila tudi pobudo za uslanovitev   mladinskega ministr-
stva. Več o tem lahko preberete v re-solucijah, ki sta bili sprejeti na kon-gresu v Portorožu.
O vprašanju političnega kapitala (o finančnem bi težko govorili, o na-daljnjem financiranju pa naj bi odlo-
čal zakon o začasnem financiranju »družbenopolitičnih« organizacij, ki pa bo napisan prepozno) in o imenu pa kdaj drugič — če bo kdo od poli-tičnih konkretov ta vprašanja vrgel kot kost na glodanje v predvolilnih bojih. Ta tekst je samo uvod v ome-njeni resoluciji, ki se zdita še kako re-valantni tudi na ravni občine. Toliko bolj, ker je ZSMS doslej na najnižjih nivojih organiziranja delovala kot družbena organizacija.
Metka Mencin