© Ventil 14(2008)3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 14(2008)3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 14 Volume Letnica 2008 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIÿ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETIîEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIÿ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESS Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1 500 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroïnina 19,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Pogosto slišimo trditev, da znanje na podroÏju tehnike zastari v nekaj letih, zato ga je treba stalno obnavljati. To prav gotovo velja, le Ïas zastaranja pridobljenega znanja ni doloÏljiv, je za razliÏne vede in stroke razliÏen in ga po naši oceni ne moremo meriti v letih, ampak v desetletjih. Pa poglejmo na dveh tehniÏnih primerih, Ïe ta trditev, da znanje v nekaj letih zastara, resniÏno drži. Za najveÏji dosežek na podroÏju tehnike v zgodovini Ïloveštva nekateri štejejo odkritje in uporabo kolesa, drugi parnega stroja, tretji motorja z notranjim zgorevanjem, Ïetrti tranzistor, ki je omogoÏil razvoj raÏunalnikov, peti vesoljsko plovilo in šesti spet nekaj drugega. Od vseh teh odkritij moramo priznati, da je naredil najveÏjo revolucijo v zgodovini Ïloveštva prav motor z notranjim zgorevanjem; še posebej, Ïe to gledamo z vidika sedanje uporabnosti. Toda prav tu lahko vidimo, da zgornja trditev o zastaranju znanja ne drži prav moÏno. Pred slabimi sto leti (1913), ko je Henry Ford vpeljal množiÏno proizvodnjo za izdelovanje osebnih avtomobilov in s tem moÏno znižal stroške proizvodnje in tudi ceno avtomobilov na trgu, kar je omogoÏilo nakup mnogim prebivalcem, se je pravi razvoj tehnike šele zaÏel. Kupci in uporabniki takratnih avtomobilov so se lahko peljali s hitrostjo 100 km/h, sedeli pod streho za okroglim volanom in na 100 km porabili približno toliko bencina kot danes. Tudi danes se vozimo s povpreÏno hitrostjo manj kot 100 km/h, sedimo pod streho za okroglim volanom in imamo motor za pogon z ogromno neizkorišÏene energije; podobno kot nekoÏ. Seveda se zavedamo velikih sprememb, kot je na primer, da ima sodobni avtomobil samo za premikanje in nastavitev sedeža kar tri elektromotorje, še pred dobrimi desetletji je imel cel avtomobil le enega za pogon brisalcev. Danes si težko predstavljamo avtomobil brez klimatske naprave ali avtomobil z manj kot desetimi leti garancije na rjavenje ploÏevine itd., itd. Drugi primer so raÏunalniki. Vsi, ki smo nekoliko starejši, se še spominjamo raÏunalnikov na luknjanje kartic, hišnih raÏunalnikov in tudi prvih osebnih raÏunalnikov. Vsi ti raÏunalniki so omogoÏali in še omogoÏajo izvajanje razliÏnih raÏunskih operacij, reševanje zapletenih ponavljajoÏih se izraÏunov, risanje in oblikovanje in podobno. Toda vse od takrat pa do danes se odnos med Ïlovekom in raÏunalnikom ni bistveno spremenil. Res je, da je postal mnogo zmogljivejši, hitrejši in Ïloveku prijaznejši, toda še vedno je »butast«, kot pravimo. Le redko te opozori na napaÏno vnesene podatke in podobno. Zgoraj opisana primera kažeta, da so nekatera tehniÏna znanja, ki so bila poznana pred desetletji ali celo stoletjem, še vedno aktualna. Zavedati se moramo, da tudi na podroÏju strojništva obstajajo fenomeni in principi, ki jih preprosto ne moremo zanemariti. Kdor želi biti uspešen na tem podroÏju, jih paÏ mora do potankosti poznati, da lahko sklepa in mnogo lažje, hitreje in uspešneje rešuje druge strojniške in tehniÏne probleme. Prav glede povedanega nas Ïudi, da so se evropski politiki pred leti odloÏili, da sprejmejo bolonjsko deklaracijo. S to gesto so skrajšali Ïas študija v splošnem in tudi na tehniÏnem podroÏju. In to v Ïasu, ko morajo inženirji tehnike in tudi naravoslovja obvladati marsikatera »stara« znanja, ko nastajajo vedno nova, ko mora inženir strojništva spremljati in obvladati tudi druge tehniÏne vede, ko mladi rabijo veÏ Ïasa za pridobitev in osvojitev znanja, in ne nazadnje v Ïasu, ko se brezposelnost mladih v svetu poveÏuje, ko se starostna in delovna doba zaposlenih podaljšujeta in podjetja od mladih inženirjev zahtevajo vedno veÏ znanja. Razlaga za uvedbo bolonjskega naÏina študija je, da mora mladi inženir Ïim prej konÏati študij, priti v podjetje z nekim osnovnim znanjem, za njegov nadaljnji razvoj pa skrbi podjetje, v katerem je zaposlen. Ali je to argument, ki odtehta druge, zgoraj omenjene? Janez Tušek Razvoj na področju tehnike in izobraževanje po bolonjski deklaraciji 205 Ventil 14 /2008/ 3 UREDNIŠTVO