INATITUT ZR NOVEJAO ZGODOVINO 10958 II 111111111111111 Potrpežljivim in strpnim staršem Ervin Dolenc, rojen 1960, je osnovno šolo obiskoval v Seno­ žečah in Divači, gimnazijo v Postojni. Na Filozofski fakulteti Univer­ ze v Ljubljani je leta 1985 diplomiral in 1992 doktoriral. Od 1986 je zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, kjer se ukvarja s kulturno zgodovino. ERVIN DOLENC KULTURNI BOJ Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918-1929 CANKARJEVA ZALOŽBA • 10958 CIP - Kata!ožni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.85( 497.12)"1918 / 1929 H DOLENC. Ervin Kutumi boj: slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918- 1929 / Ervin Dolenc. - V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1996 ISBN 86-361-0984-1 56274688 PREDGOVOR Pričujoče delo skuša osvetliti ključna institucionalna vprašanja slovenske kulture, to je izobraževanja, znanosti in umetnosti, ob prehodu iz nemškega kulturnega vpliva v prvo jugoslovansko državo. Kraljevina SHS je bila tudi prva slovenska narodna država. Pri prikazu velikih organizacijskih in s tem tudi vsebinskih sprememb v prvem desetletju nove državne skupnosti, je bilo potreb­ no, tako pri ustanovah, kot pri strankarski kulturni poli­ tiki, seči v desetletja pred prvo svetovno vojno, marsikje pa so se obravnavani procesi nadaljevali še v trideseta leta in dlje. Prvo poglavje opisuje velike organizacijske spre­ membe, ki jim je botroval prehod v narodno državo, Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Primerjava z de­ diščino iz avstrijskega obdobja dokazuje velik pomen ustanovitve prve Jugoslavije za neoviran razvoj in izpo­ polnitev slovenskih kulturnih dejavnosti. Poglavje se­ stavljajo posamezne manjše zgodbe, od pomanjkljivo pra­ vno utemeljenega prisvajanja nemških ustanov, prek slo­ venizacije šol, političnih ovir pri ustanavljanju univerze, do novih povezovanj s hrvaškimi in srbskimi sorodnimi združenji, ki so se večkrat končala tudi z razočaranjem in razdružitvijo. Osrednje poglavje o kulturni politiki je napisano kro­ nološko. Uvodoma sega vse do začetka ločitve duhov med staroslovenci in mladoslovenci v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ter predstavlja glavne značilnosti kul­ turnega boja med katolicizmom in liberalizmom do prve svetovne vojne. Nova državna skupnost je v stari spor 5 prinesla nova razmerja in dodatne vsebine. Medtem, ko je imel pred vojno spor pretežno ideološko naravo, se je v jugoslovanski državi začel manifestirati bolj politično Vi­ dovdanska ustava iz leta 1921 je na račun razlike med izrinjanjem vere v zasebnost na eni strani in rekatolizacijo slovenske družbe na drugi, postavila v ospredje boj za dosledno uresničevanje ustave ali za njeno revizijo. Cen­ traIistična državna ureditev, ki jo je uzakonila s pregla­ sovanjem sprejeta ustava, je predpostavljala tudi po­ spešeno kulturno poenotenje Jugoslovanov in manjšanje politične moči katoliške cerkve v slovenskem delu države. Boj za revizijo ustave pa je predvideval »narodni sporazum« med Srbi, Hrvati in Slovenci, federalno držav­ no ureditev, ohranitev slovenske jezikovno-kulturne po­ sebnosti v novi skupnosti in s tem absolutno oblast Slovenske ljudske stranke v Sloveniji. Za temi pragma­ tičnimi političnimi cilji pa je ves čas trdno določala poli­ tična razmerja in strankarske povezave stara razdvo­ jenost Slovencev, ki jo je predstavljal kulturni boj. Najočit­ neje je ta prihajal do izraza prav v kulturni politiki, kjer v prizadevanjih za vpliv na osnovno in srednje šolstvo, to­ rej na vzgojo in izobraževanje, ni bilo popuščanja. Dvajse­ ta leta v nasprolju s predhodnim in sledečim desetleljem sicer predstavljajo razmeroma strpen čas, ko je bilo sode­ lovanje v najrazličnejŠih strokovnih in interesnih zdru­ ženjih mogoče in ko se je vse bolj oblikovala civilna družba. V dvajsetih letih so se slovenski izobraženci ozi­ roma »kulturni delavci« hitro osvobajali politične an­ gaŽiranosti, ki je bila značilna za slovensko narodno gi­ banje v avstrijskih časih, in ki jim jo je vsiljeval ideološki radikalizem kriznih tridesetih let. Trelje poglavje s pregledom najpomembnejših stran­ karskih kulturnih organizacij podrobneje osvetljuje način in kakovost organizacijskega delovanja posameznih poli­ tičnih strank in skupin, njihove kulturno-politične kon­ cepte in množičnost, ki so jo s svojim delom uspeli prido- 6 biti. Slovensko katoliško gibanje si je s pravočasno in trd­ no povezano, hierarhično organizacijo uspelo zagotoviti dolgoročni kulturni vpliv in politično podporo večjega dela Slovencev. Kulturne organizacije so večkrat pred­ stavljale tudi nadomestilo za legalno ali pa uspešno poli­ tično delovanje, kot se je to npr. dogajalo pri komunistih, pri socialistih in pri krščanskih socialistih. Dvajseta leta gotovo predstavljajo nekakšen mobilizacijski višek v or­ ganiziranosti Slovencev, saj verjetno ni bilo nikdar, z izjemo izrednih vojnih razmer, tako veliko ljudi na novo pritegnjenih v kakršnekoli organizacije, kot v tem času razmeroma liberalne parlamentarne demokracije in nav­ dušenja nad prvo narodno osvoboditvijo. Knjiga je predelana in dopolnjena doktorska diser­ tacija, ki sem jo na Filozofski fakulteti v Ljubljani zago­ varjal v jeseni 1992. Za njeno polno podobo sem dolžan zahvalo kolegom in prijateljem, ki so jo skozi dolge ure najrazličnejših pogovorov sooblikovali, Inštitutu za no­ vejšo zgodovino, ki mi je pisanje omogočil, posebej pri­ jaznemu osebju inštitutove knjižnice ter nenazadnje Cankarjevi založbi in Ministrstvu za znanost in tehnolo­ gijo, ki sta omogočila natis. 7 I. SLOVENIZACIJA IN IZPOPOLNITEV KULTURNIH DEJAVNOSTI POMEN PREHODA V NACIONALNO DRŽAVO Kljub temu, da je o nekaterih stanovskih, strokovnih in interesnih organizacijah več napisano v naslednjih po­ glavjih, naj mi bo dovoljeno, da zaradi večje preglednosti in izostritve pomena prelomnice, ki jo za oblikovanje slo­ venske civilne družbe pomeni ustanovitev prve nacional­ ne države leta 1918, na kratko prikažem prestrukturiranje in organizacijsko vrenje tistega časa. Slovenska kultura je bila v mnogočem razvita že pred prvo svetovno vojno. Pomembnejšim ustanovam iz časa slovenske narodne prebuje (Družba sv. Mohorja, Slo­ venska matica, Dramatično društvo, Glasbena matica, Društvo slovenskih pisateljev) so se pridružila znanstve­ na, strokovna in umetniška društva zlasti v zadnjih deset­ letjih Avstro-Ogrske: 1889 društvo Pravnik, 1894 Zveza slovenskih pevskih društev in Društvo za krščansko umetnost, 1899 Slovensko umetniško društvo, 1903 Zgo­ dovinsko društvo v Mariboru, 1890 se je sloveniziralo tudi starejše Muzejsko društvo za Kranjsko. Vsa ta znan­ stvena in strokovna društva so izdajala svoje strokovne revije in zbornike, ki so počasi razvijali slovensko kulturo in ji pridobivali aktualno evropsko raven. Po ločitvi duhov in ustanovitvi slovenskih političnih strank so si slednje prizadevale pritegniti tudi intelektualno zahtev­ nejše bralce. Zlasti katoliška stran je pri vseh kulturnih dejavnostih vztrajala na konfesionalni podlagi in je ob starejši umetnostni reviji Ljubljanski zvon (1881-1941) začela izdajati še svojo Dom in svet (1888-1944), kot anti­ pod Slovenski matici pa je ustanovila tudi svoje znanstve­ no društvo, Leonovo družbo (1896), ki je najprej izdajala Kato\iški obzornik (1897-1906), potem pa znanstveno re­ vijo Cas (1907-1942). Liberalci so bili z Vedo (1911-1915) pri tem manj uspešni, vendar moramo upoštevati, da je njihov vpliv prevladoval v oblikujočih se posameznih slo- 11 venskih znanstvenih disciplinah in njihovih strokovnih glasilih: Letopis Matice Slovenske (1866) oz. njen Zbornik znanstvenih in poučnih spisov (1900), Popotnik (1880), Slovenski pravnikS1881), Izveslje Muzejskega društva za Kranjsko (1891), Casopis za zgodovino in narodopisje (1904) ... Ob prelomnici stolelja je pobudo prevzela mlajša generacija izobražencev, ki se je, nezadovoljna z okorelo politično bipolarnosljo slovenske družbe, zbližala s socialno-demokratskimi krogi in izdajala Naše zapiske (1902-1922)1 Kljub temu pomeni vstop v novo narodno državo leta 1918 za slovensko kulturo pomembno prelomnico. Temeljni pogoj za samostojni kulturni razvoj je bil dosežen s slovenizacij o šolstva. Zlasti srednje šole so bile pod Avstrijo večinoma nemške ali kvečjemu dvojezične. Najpomembnejša pridobitev za razmah in ureditev slovenske znanosti, katere nosilci so bili prej razkrop­ ljeni po različnih ustanovah avstroogrske monarhije, je bila vsekakor ustanovitev univerze v Ljubljani leta 1919. Kot je desetlelje kasneje zapisal eden njenih profesorjev: »Ni dvoma, da bi bila znanstvena literarna produkcija sama po sebi narasla, ko smo vstopili v narodno državo: s tem so nastale nove potrebe in odpadle marsikatere ovire iz prejšnjih časov. Prav tako gotovo pa je tudi, da ni bilo brez univerze mogoče gOjiti znanstva v velikem stilU.«2 Edine javne znanstvene ustanove pred prvo svetov­ no vojno na Slovenskem so bili muzeji, ki so vključevali tudi galerijsko in arhivsko dejavnost. Deželni muzej za Kranjsko so takoj po prevratu preimenovali v Narodni muzej v Ljubljani, dejansko pa ni dobil prave nacionalne funkcije, ker je pokrajinske dolžnosti muzeja za bivšo Stajersko v okviru nove države prevzel bivši mestni mu- I Arhiv Slovenije (naprej AS), fond Kartoteka društev; Zgodovina Slovencev (naprej ZS), Ljubljana 1979, str. 522- 526, 548- 557; Enciklope­ dija Slovenije, posamezna društva; Janko :jlebinger, Slovenski časniki in časopisi, Bibliografski pregled od 1797- 1936, zbornik Razstava sloven­ skega novinarstva v Ljubljani 1937. 2 Dr. Franc Lukman, Slovenska znanstvena literatura, v Slovenci v desetlelju 1918-1928, Ljubljana 1928, str. 633. 12 zej v Mariboru, muzeja v Celju in na Ptuju pa sta obdržala krajevno, bolj pedagoško kot znanstveno funkcijo. Slove­ nizacijo edinega Deželnega muzeja, ki je ostal v novi državi, je že pred vojno izvedel ravnatelj dr. Josip Mantua­ ni (1909-1924). Ustanovitev Etnografskega muzeja leta 1923 Narodnega muzeja prostorsko ni razbremenila, saj je do danes ostal v istih prostorih. To je naredil šele Mest­ ni muzej v Ljubljani leta 1937. Prav tako pomanjkanja razstavnih prostorov ni rešila osamosvojitev Prirodo­ slovnega muzeja leta 1944, temveč šele osamosvojitev in preselitev Državnega arhiva Slovenije naslednje leto. Deželni konservatorski urad za Kranjsko iz leta 1913 so leta 1919 razširili v urad za spomeniško varstvo za Slove­ nijo in je tako začel opravljati šele v novi državi svojo sve­ tovalno in nadzorno funkcijo.' Za znanstvene oziroma strokovne knjižnice je bila pomembna predvsem ustanovitev univerze. Knjižnicam s predvojno tradicijo, Državni študijski knjižnici v Ljublja­ ni, Študijski knjižnici v Mariboru, semeniški in knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani ter raznim samostanskim in knjižnicam strokovnih znanstvenih društev, je univerza prinesla še dve fakultetni in 39 knjižnic raznih univerzi­ tetnih seminarjev in inštitutov. Po prvi vojni so se raz­ mahnile predvsem male splošne knjižnice različnih kul­ turnih in izobraževalnih društev, najbolj v okviru kato­ liške Prosvetne zveze (leta 1938 skupno 426 knjižnic) in liberalne Zveze kulturnih društev (207)4 3 Franjo Baš, Muzeji, galerije, arhivi in spomeniško varstvo v Sloveniji 1918-1938, Spominski zbornik Slovenije, str. 314-318; Jože Ka~ stelic, Josip Mantuani - ravnatelj Deželnega muzeja, Mantuanijev zbor­ nik, Ljubljana 1994, str. 75- 85; o pomenu prehoda v nacionalno državo za arheologijo glej Božidar Slapšak in Predrag Novakovič, Archeology Tradition in Slovenia -Is There National Archeology Without Nationa­ lism?, Archeology and Nationalisrn in Europe, Southampton University Press (v tisku). 4 Več o tem glej France Kidrič, Biblioteški problem in univerza, Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, Ljubljana 1929, str. 423-439; Cene Kranjc, Naše tiskarstvo v letih 1918-1938, Spominski zbornik Slovenije, str. 155-160. 13 Osnovnošolski učitelji so se organizirali v skupno društvo ŽI2 leta 1888 v Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Zavezi se je po ločitvi duhov zopersta­ vila katoliška Slomškova zveza leta 1900. Po prevratu je bilo junija 1919 v Beogradu ustanovljeno Udruženje jugo­ slovenskih učitelja (UJU), ki se mu je liberalna "Zaveza ... « priključila avgusta naslednje leto, Slomškova zveza pa šele po depolitizaciji obeh društev leta 1926. Leta 1906 v Ljubljani ustanovljeno Društvo slovenskih profesorjev, ki ni bilo politično razdeljeno, se je leta 1920 pridružilo Društvu jugoslovanskih profesorjev in postalo le njegova sekcija. Udruženje visokošolskih uČiteljev v Ljubljani je bilo ustanovljeno leta 1921 in je bilo vključeno v enotno jugoslovansko društvo šele deset let pozneje.' Na pobudo češko-poljske Zveze slovanskih novi­ narjev so se slovenski novinarji organizirali leta 1905 v Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev, ker pa nameravana združitev s Pisateljskim podpornim dru­ štvom ni uspela, so se štiri leta kasneje osamosvojili kot Društvo slovenskih časnikarjev. Vanj se niso vključili ka­ toliški novinarji. Skupno društvo vseh slovenskih novi­ narjev, ki je opravljalo tudi sindikalne dejavnosti, so usta­ novili šele po formalni razpustitvi prvega društva, leta 1919 kot Društvo jugoslovanskih novinarjev. To pa se je ob ustanovitvi marca 1921 kot ljubljanska sekcija pri­ ključilo Jugoslovenskemu novinarskemu udruŽl2nju, ka­ mor so pristopila tudi društva novinarjev iz Zagreba, Beograda in Sarajeva' Društvo slovenskih pisateljev iz leta 1872 je kmalu zamrlo, tako je slovenske pesnike in pisatelje od leta 1885 do 1915 združevalo Pisateljsko podporno društvo, ki se je ob koncu vojne tudi formalno samo razpustilo. Spomladi 1920 ga je nadomestilo Društvo slovenskih leposlovcev, ki 5 AS, Društvena pravila 5906; Spominski zbornik Slovenije, Ljubv ljana 1939, str. 205; Milica Bergant, Poizkusi reforme šolstva pri Sloven­ cih 1918-1929, Ljubljana 1958. 6 Rasto Pustoslemšek, Začetki stanovske organizacije slovenskih novinarjev; Tone Gmajner, Organizacija novinarjev v Sloveniji od 1919 do 1937, zbornik Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani 1937. 14 se je tri leta kasneje preimenovalo v Društvo slovenskih književnikov. Besedni umetniki se zaradi jezika in stare tradicije niso združevali na vsedržavni ravni. 7 Slovensko gledališče je bilo po zaslugi Slovenskega gledališkega konzorcija obujeno že mesec dni pred kon­ cem vojne, po prevratu pa je dobilo še stavbo bivšega nemškega gledališča v Ljubljani. Druga slovenska dram­ ska društva so do leta 1923 prevzela tudi mestna gleda­ lišča v Mariboru, Celju in na Ptuju. Ljubljansko in mari­ borsko gledališče sta bili kmalu podržavljeni, kar pa ni rešilo njune nenehne denarne krize. Slovenski gledališki igralci so se kot sekcija priključili Združenju gledaliških igralcev SHS že nekaj mesecev po ustanovitvi, v jeseni leta 1919. Ljubljanski sekciji se je leta 1921 pridružila tudi mariborska sekcija. 8 Slovenska glasba (šolstvo in poustvarjanje) se je ob prehodu v Kraljevino SHS rešila nemške Filharmonične družbe v Ljubljani. Pridobila je precej njenega premo­ ženja, med drugim stavbo na Kongresnem trgu. Po ne­ uspelem poskusu leta 1908 so Slovenci leta 1919 dobili svojo filharmonij o, leto kasneje pa še glasbeni konserva­ torij. Ta je bil podržavljen v letih 1926 in 1927' Slovensko slikarstvo je že z impresionizmom dose­ glo evropsko raven, medtem ko sta slovensko kiparstvo in arhitektura šele z združitvijo Jugoslovanov začela zbi­ rati svoje raztresene umetniške sile doma. Za ohranjanje 7 AS, Društvena pravila 9129. 8 Več o tem France Koblar, Narodno gledališče, v Slovenci v deset­ leiju 1918-1928, Ljubljana 1928; Dušan Moravec, Slovensko gledališče od vojne do vojne, Ljubljana 1980; Kongres jugoslovanskih gledaliških umetnikov v Beogradu, Slovenski narod (naprej SN), 20. VIII. 1919; Združenje gledaliških igralcev SHS, SN, 28. XlI. 1919; glej tudi Pavel Rasberger, Moji spomini, Knjižnica Mestnega gledali.šča, Ljubljana 1965, str. ]53 in 162. !I Več o tem Stanko Vurnik, Slovensko glasbeno življenje izza pre­ vrata, v Slovenci v desetleiju 1918-1928; Cvetko Budkovič, Razvoj glas­ benega šolstva na Slovenskem l., Ljubljana 1992; isti, Sto let pevskega zbora Glasbena Matica 1891-1991, Ljubljana 1991; Dragotin Cvetko, Anton Lajovic, Ljubljana 1987; Primož Kuret, Umetnik in družba, Ljub­ ljana 1988. 15 slovenskega likovnega spomina je leta 1918 začelo skrbeti društvo Narodna galerija. 10 Kaj pomeni leto 1918 za slovenski tisk in založ­ ništvo? Samo v dveh desetletjih po prvi svetovni vojni je v Sloveniji začelo izhajati 740 novih časnikov in časopisov, medtem ko je v 122 letih od začetka izhajanja Vodnikovih Lublanskih novic do konca leta 1918 začelo izhajati 419 časnikov. Zelo veliko jih je hitro tudi prenehalo izhajati. Leta 1919 je izhajalo 87 različnih časopisov, dvajset let pozneje 245, med njimi samo 49 še izpred prve vojne. V desetih letih pred prvo vojno je izšlo povprečno 14 novih časopisov na leto, v dveh desetletjih po njej pa povprečno 37 novih periodičnih publikacij na leto. II Po prvi svetovni vojni so starejši slovenski založniki, zlasti Lavoslav Schwentner, ki je založil v~čino del slo­ venske Moderne, vse bolj ostajali v ozadju. Ze sredi vojne je pobudo prevzemalo več novih založb: liberalna Tiskov­ na zadruga, kjer je Ivan Prijatelj uveljavil sistematično izdajanje zbranih del slgvenskih pesnikov in pisateljev in kjer so načrtno izhajali Zupančičevi prevodi Shakespeara. Hkrati s Tiskovno zadrugo je v katoliškem taboru zažive­ la Nova založba, ki je v konkurenco ideološko ozkemu programu stare Katoliške bukvarne, v novi državi Jugo­ slovanske knjigarne, izdala zbrane spise Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja in nekaj zanimivih pesniških prvencev v 30. letih. Po vojni je začelo delati še več manjših zaseb­ nih založb, med katerimi so nekatere kmalu zamrle. Boljši časi so nastopili tik preden je Jugoslavijo do­ segla svetovna gospodarska kriza. Stari popularni Mo­ horjevi družbi se je leta 1926 pridružila liberalna Vodniko­ va družba, tri leta kasneje pa še marksistična Cankarjeva družba. Z izbranim programom se je konec 20. let spet prebudila Slovenska matica. Ustanovitev in delo Modre 10 France Stele, Slovenska likovna umetnost po vojni, Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 283-290. 11 Dr. Janko Šlebinger, Slovenski časniki in časopisi, bibliografski pregled od 1797-1936, zbornik Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani 1937; Cene Kranjc, Naše tiskarstvo v letih 1918--1938, Spomin­ ski zbornik Slovenije, str. 235--238. 16 ptice pa je z dobrim prevodnim in kasneje tudi resnim slovenskim programom spodbudilo ustanovitev založbe Hram in Akademske založbe ter preusmeritev Jugoslo­ vanske knjigarne v zalaganje boljših del. Sicer zasebna Akademska založba se je z izdajanjem znanstvenih pub­ likacij, strokovnih priročnikov ipd. uvrstila v številne pri­ prave za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti, ki je s publiciranjem del začela šele leta 1939. V obdobju med obema svetovni ma vojnama je bilo v slovenskem delu Jugoslavije - brez periodičnega tiska - izdanih okrog 15.000 različnih publikacij; od tega kar okrog 2000 izvirnih leposlovnih del ali povprečno 90 na leto. Leta 1930 je število slovenskega leposlovja prvič pre­ seglo mejo 100 naslovov in to založniško raven v 30. letih redno vzdrževalo; višek je to število, nekoliko absurdno, doseglo prav v času največje gospodarske krize leta 1934 s 142 izdanimi naslovi slovenskega leposlovja, medtem ko je bilo izdanih največ prevedenih del leta 1931 z 81 na­ slovil> Pri vseh umetnostnih in znanstvenih zvrsteh zazna­ mo poleg vsebinskih sprememb - pa naj bo to globoka eksistenciaina pretresenost po vojni, zaostritev in spre­ memba idej nih pogledov ali drugačen državni oziroma narodnostni in civilizacijski okvir - tudi velike organiza­ cijske premike, ki so bistveno vplivali na pogoje ust­ varjanja. Lahko bi ugotovitev Franca Ksaverja Lukmana za slovensko znanstveno ustvarjanje razširili na skoraj vsako duhovno ustvarjalno panogo posebej in za njim po­ novili, da so s prevratom nastale nove potrebe in odpadle marsikatere ovire iz prejšnjih časov. Zlasti veliko na­ vdušenje po uspeli narodni samoodločbi pa je pospešilo pravo brstenje slovenskega kulturniškega organiziranja predvsem po zasebni pobudi (društva), pri pomemb­ nejŠih inštitucijah pa tudi na državni ravni. 12 Dušan Moravec, Novi tokovi v slovenskem založništvu, Ljub­ ljana 1994; Melita Pivec-Stele, Statistični pregled slovenskih publikacij za leta 1919-1938, Spominski zbornik Slovenije. 17 Na znanstvenem področju smo v letih po prevratu poleg univerze dobili še Umetnostnozgodovinsko društ­ vo, Bogoslovna akademijo, Etnografski inštitut oziroma muzej, Znanstveno društvo za humanistične vede (vsa 1921) in Geografsko društvo (1925). " Zlasti Slovenska matica in Znanstveno društvo za humanistične vede sta si prizadevala za ustanovitev Akademije znanosti in umet­ nosti, ki je bila uresničena šele konec 30. let. lJ F. K. Lukman, n. cl.; Arhiv Slovenije (AS), Društvena pravila, št. 9139,9136. 18 OŽIVITEV Med prvo svetovno vojno je kulturni utrip na Slovenskem skoraj povsem zamrl. Večina slovenskih kul­ turnih dejavnosti pred vojno je imela tudi politično nara­ vo, saj so bili slovenski kulturni krogi že od začetkov na­ rodnega gibanja tudi politično angažirani. Nosilec narod­ nega gibanja in uveljavljanja v habsburški monarhiji, ki je poleg tega začela vojno s svojim podanikom sorodno, južnoslovansko Srbijo, je bil politično sumljiv in poten­ cialno nevaren dejavnik. Nenazadnje je bila večina moške populacije že v prvem letu vojne poklicana med vojake, kar je v še pretežno patriarhaIni družbi pomenilo tudi večino družbeno aktivnega prebivalstva. Politično vprašljive kulturne dejavnosti Slovencev so se začele prebujati po obnovitvi parlamentarnega živ­ ljenja spomladi 1917, pravo sprostitev pa je prinesla šele večja gotovost v bližajoči se konec vojne in drugačno na­ rodnopolitično ureditev po njej naslednje leto. Jeseni 1918 se je slovenska kultura še pred državnim prevratom 14 začela prebujati, deloma po vsakoletnem po­ letnem mrtvilu, večinoma pa po daljšem medvojnem spancu, ki je tudi v kulturi prinesel marsikaj novega. Po enoletnih pripravah je Slovenskemu gledališkemu kon­ zorciju konec septembra uspelo obuditi staro deželno gle­ dališče v Ljubljani. Prvo dramsko sezono Slovenskega na­ rodnega gledališča so začeli s Finžgarjevim Divjim lov- 14 Pojem >.državni prevrat« ali samo "prevrat <, uporabljam iz~ ključno za dogodke ob razpadu avstroogrskega cesarstva in ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov konec oktobra 1918, vključno s končno )'rešitvijo'(, ko se je ta »država.( l.decembra 1918 združila s SrbijO in Črno goro v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Državni prevrat ni državni udar, ki je bistveno ožji pojem, temveč menjava državnega okvira. 19 cem. IS Avgusta 1918 je vlada potrdila pravila Narodne galerije, katere ustanovni občni zbor so napovedali za 18. september. IS Po }tirih letih je spet oddala knjige v tisk Slo­ venska matica. Se pred tem, julija 1918, je Matica razpisala natečaj za prozna, dramska in znanstvena dela s petimi častnimi in denarnimi nagradami. Natečaj je bil zaključen konec leta 1920." »Po dolgih letih« je imelo koncert slo­ vensko pevsko društvo Ljubljanski zvonI' Koncerte je spet začela prirejati Glasbena matica v Ljubljani, ki je bila med vojno sicer aktivna I9 Oktobra so začeli dvakrat te­ densko igrati v slovenskem gledališču v Trstu. Mesec dni prej je v Trstu in okolici začel z javnimi predavanji social­ nodemokratski Ljudski oder'o V Ljubljani je to že oprav­ ljala liberalna Akademija'l Prebujalo se je tudi podeželje. Gledališko društvo na Jesenicah je oktobra igralo Meško­ vo dramo »Mati«." Pred prevratom je po petih letih zbo­ rovala narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda." Prvi pravi občni zbor po začetku vojne je septembra 1918 imela Slovenska krščansko socialna zveza." Obe strankarsko opredeljeni telovadni društvi, Orel in Sokol, sta oživeli šele po državnem prevratu in po po­ zivu Narodnega vijeca k ustanovitvi splošne narodno­ obrambne organizacije." Septembra je bil pri Slovenski sokolski zvezi (SSZ) skrivaj ustanovljen odsek za sanacijo SSZ. Priprave za vsesokolski zlet leta 1914 so namreč za­ pustile 70.000 kron dolga. 26 Javno se je Sokol oglasil šele 15 Dušan Moravec, Slovensko gledališče od vojne do vojne, Ljub­ ljana 1980, str. 7- 13; SN, 26., 28. in 30. IX.1918. 16 SN, 31. VlIL, 7. IX. 1918; Novembra je kupila prvih deset del slo- venskih umetnikov. SN, 25. XI. 1918. 20 "SN, 7. IX. 1918; SN, 13. 1.1919. '" SN, 5. IX. 1918. 1'1 SN, 2. X.1918; Občni zbor Glasbene matice, SN, 17. XIl.1918. '" SN, 7. IX., 2. X.1918. "SN,11.X.1918. "SN, 23. X.1918. B SN, 12.VIII.1918. ,. Slovenec (naprej S), 9.- 11. IX.1918. 25 SN, 24. X.1918. "SN, 25. X1.1918. ob tem pozivu. 28. oktobra je bil na sestanku predsedstev SSZ in Zveze Orlov (ZO) ustanovljen Pripravljalni odbor za »Narodno obrano«, ki ga je sestavljalo šest predstav­ nikov sokolov in šest orlov.' Na sestanku so sprejeli 8 točk in se med drugim opredelili za ime »Narodna obra­ na«, ker naj bi bilo bližje Hrvatom. Obe organizaciji sta se obvezali sodelovati v Narodni obrani, pozvali sta vsa svoja društva, da sporazumno z občinami in požarno brambo takoj začnejo ustanavljati enote obrane po svojih krajih. Obrnili so se tudi na ljubljanskega škofa, naj prek župnih uradov pomaga pri ustanavljanju enot. Uvod v skupno delovanje prej tako skreganih društev je bil sku­ pen sprevod na manifestaciji ob razpadu Avstro-Ogrske 29. oktobra v Ljubljani. Glavna potreba po Narodni obra­ ni je minila 14. novembra z odhodom zadnjega vlaka umikajoče se soške armade, zato je Narodna vlada 20. novembra z razglasom narodne straže razpustila, ra­ zen v krajih, kjer so bile še potrebne. Enote Narodne obra­ ne so skrbele za red in mir, ščitile so civilno prebivalstvo pred umikajočimi se vojaki, razpadlo vojsko so tudi raz­ oroževale. 28 Skupščina Zveze Orlov je spet zasedala sredi novembra 1918 in v glavnem razpravljala o oživljanju or­ ganizacije. Slovenska sokolska zveza je zborovala šele ko­ nec januarja 1919, vendar sta organizacija in telovadba večinoma začeli delovati že decembra 1918." Bivši sokol, od ustanovitve leta 1906 pa eden vodil­ nih pri Orlu, Ivan Podlesnik, je v jeseni 1918 v Slovencu objavil nekaj člankov, v katerih se je navduševal nad narodno enotnosljo. Prepričan, da se nobeno društvo ne 27SSZ so predstavljali Tomo Burgstaler, dr. Oto Fettich-Frank­ heirn, Janko Kovačič, dr. Pavel Pestotnik, ing. Albert Poženel in Rudolf Rozman, ZO pa Cegnar, Aleksander Jeločnik, Pavle Kržan, dr. Marko Natlačen, Josip Pirc in Franc Ramovš. SN, 29. X.1918. 2H AS, Narodni svet, f. 4, Dopisi, oktober 1918; Zapisniki sej Na­ rodne vlade, 14. seja 13. XI.1918; Uradni list (UL) 7/15. XI.1918. Raz­ poznavni znak Narodne obrane sta bila prav kraja obeh društev. Decembra je prihajalo do vse več zlorab pooblastil Narodne obrane, za­ to sta društvi proti zlorabi svojih krajev večkrat intervenirali. SN, 17. XII.1918. "5,19. X1.1918; SN, 23.-27.1.1919. 21 bo odreklo svojim glavnim načelom ter se kakorkoli pod­ redilo drugemu, je predlagal racionalno združitev nekate­ rih skupnih dejavnosti (npr. tehnične odseke, strokovna glasila). Vodstvi organizacij sta o tem razpravljali. Na skupščini Zveze orlov 17. novembra 1918 pa so sprejeli re­ solucijo o odločnem korakanju za svojim praporom.3D Podlesnikova nenavadna pobuda kaže bolj takratno spravno vzdušje in narodno navdušenje kot pa realno možnost združevanja ali zbliževanja starih tekmecev. So­ delovanje in skupni nastop sta bila za slovenske politične in kulturne razmere že velik dosežek. Kljub temu so se pobude za sodelovanje nadaljevale. Poverjenik za uk in bogočas~e Karel Verstovšek (SLS) je 12. decembra 1918 povabil obe organizaciji na pogovor. Zlasti predstavnik Poverjeništva za socialno skrb učitelj Fran Erjavec (JSDS) je navajal pomisleke proti vklju­ čevanju šolske mladine v telovadni organizaciji, ker bi se tako mladina že v šoli navajala na politični fanatizem in medsebojno sovraštvo. Predlagal je izpopolnitev šolske telovadbe in telovadne izobrazbe učiteljev ter svetoval združitev naraščaja obeh organizacij. Predstavniki obeh društev pa so poudarjali vzgojni pomen telovadnih orga­ nizacij za red, disciplino in odvajanje od brezdelja. Zago­ varjali so pravico staršev pri odločanju o vzgoji otrok, kar je pomenilo tudi njihovo ideološko opredelitev. Ver­ stovšek je končno odločil, da je obema organizacijama do­ voljena vzgoja šolske mladine, učitelji naj v šoli opustijo propagando, šolske telovadnice pa naj bodo enako do­ stopne obema društvoma.'l '" S, 30. X., 6. XII.1918. JI Dijaški in ljudskošolski naraščaj telovadnih organizacij, 5, 17. XII. 1918. 22 BOJ ZA USTANOVE IN DRUŠTVA Prizadevanja za nadzor in vpliv nad državno upravo in kulturnimi ustanovami ter društvi je istočasno potekal na dveh ravneh. Ob prevratu in po njem so se slovenski politiki trudili predvsem za slovenizacijo ostankov privi­ legiranega nemštva v šolah in društvih. Istočasno s hitrim in neizbežnim porazom ter izrinjanjem Nemcev so skušali zavzemati čim boljše položaje na izpraznjenem prostoru različni slovenski politični krogi. Šole Slovenizacija in izpopolnitev šolstva, vključno z ustanovitvijo univerze, sta bila dolgoročno vsekakor najpomembnejši kulturni pridobitvi Slovencev v novi na­ cionalni državi. Predsedstvo Narodnega vijeca v Zagrebu je ob ime­ novanju Narodne vlade v Ljubljani 31. oktobra 1918 osno­ valo tudi Poverjeništvo za uk in bogočastje, ki ga prejšnja deželna vlada za Kranjsko ni imela. Ta vladni oddelek je bil do sestave prve osrednje vlade v Beogradu (20. XII.1918) najvišji urad za kulturna vprašanja. Zaradi zakonodajne zmešnjave je tudi po oblikovanju skupne vlade v Beogradu, do zamenjave Deželne vlade za Slove­ nijo decembra 1920, pristojnost v nekaterih pomembnih kulturnih zadevah, zlasti v šolstvu, ostala sporna. V Slo­ veniji so namreč še vsa dvajseta leta večinoma veljali stari avstrijski zakoni, ki so se začeli mešati z novimi jugoslo­ vanskimi, ti pa so večinoma temeljili na stari srbski zako­ nodaji. Deželna vlada se je v sporu z osrednjo vlado v Beogradu sklicevala na "Naredbo celokupne vlade o prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljublja- 23 ni« z dne 14. novembra 1918. S to naredbo je tudi v šolstvu njen oddelek za uk in bogočastje skupaj z Višjim šolskim svetom prevzel vse pristojnosti bivšega du­ najskega prosvetnega ministrstva. To naj bi veljalo, dokler konstituanta nove države ne odloči drugače. Ministrstvo v Beogradu pa je hotelo polnomočno urejati šolske zade­ ve tudi v Sloveniji še pred izvolitvijo konstituante. Pri tem se je sklicevalo na pristojnosti dunajskega ministrstva do leta 1918. Avtonomnost odločanja Deželne vlade za Slove­ nijo je padla prav v resorju poverjeništva za uk in bo­ gočastje z odstopom Deželne vlade pod predsedstvom Janka Brejca 13. decembra 1920. Dotedanji poverjenik za uk in bogočastje Karel Verstovšek do svojega odstopa ni dopustil dela šolskim nadzornikom, ki jih je imenoval mi­ nister za prosveto Svetozar PribičeviC, temveč so pouk nadzirali šolski inšpektorji, ki jih je imenoval sam. Ko je v Deželni vladi Leonida Pitamica 14. decembra Poverje­ ništvo za uk in bogočas~e prevzel uradnik poverjeništva, dr. Fran Skaberne, so šolsko nadzorstvo v Sloveniji pre­ vzeli inšpektorji imenovani od ministra PribičeviCa. S tem je bila kršena novembrska naredba Narodne vlade o prehodni upravi.32 V Narodni in Deželni vladi za Slovenijo je do izstopa SLS iz vlade decembra 1920 vodil Poverjeništvo za uk in bogočastje štajerski politik in šolnik dr. Karel Verstovšek, ki je bil od začetka stole~a zaupnik SLS v Mariboru. Šolstvo, posebej ljudsko in tistih nekaj meščanskih šol, je bilo po štiriletni vojni - po Verstovškovih besedah - »v 32 V pristojnost Poverjeništva za uk in bogočas~e so v času pover· jenika Verstovška sodile didaktično pedagoške in kadrovske zadeve OS~ novnih, meščanskih, srednjih šol in učiteljišč, sestava iashlega urada ter Višjega šolskega sveta, nadalje umetnost, narodna gledališča in mali odri, znanstveni zavodi, verstvo, dijaške in študijske ustanove, njihova podpora ter varstvo spomenikov. Poverjeništvu so bili podrejeni Višji šolski svet v Ljubljani, Studijska knjižnica v Ljubljani, Državni meteoro­ loški zavod v Ljubljani, Deželni muzej v Ljubljani, Zavod za varstvo spomenikov, Narodno gledališče v Ljubljani, prva leta po prevratu pa tudi trgovsko in obrtno šolstvo.Uradni list Narodne vlade SHS v Ljub­ ljani, št. 11 /21. XI.1918, naredba 111; Narte Velikonja, Razvoj šolske uprave, zbornik Slovenci v desetletju 1918-1928, Ljubljana 1928, str. 696. 24 vsakem oziru razkrojeno. Učiteljstvo je bilo po veliki večini vpoklicano k vojakom, mnogo šol je bilo zaprtih, v mnogih se je vršil pouk le v nekaterih razredih; stanje tega šolstva je bilo naravnost obupno vsled dolgotrajne vojske.« Krajevni šolski sveti so razpadli, okrajni šolski sveti so bili deloma nesklepčni, deloma, zlasti na Štajer­ skem, v nemškutarskih rokah. Kranjski deželni šolski svet je bil razpuščen, drugi deželni šolski sveti pa so ostali zu­ naj nastajajoče države." Narodna vlada se je najbolj perečih problemov šolstva na ozemlju, ki ga je nadzirala, lotila še pred priho­ dom poverjenika Verstovška v Llubljano, saj je ta imel kot predsednik Narodnega sveta za Stajersko v Mariboru pol­ ne roke dela." Naredbe, ki so urejale razmere na ljubljan­ ski realki in posredno v vseh šolah pod nadzorom Narod­ ne vlade, je 5. in 7. novembra podpisal kar poverjenik za notranje zadeve Janko Brejc. Brejc je najprej zamenjal vod­ stvo državne realke v Ljubljani, zatem pa še dva realčna učitelja, deželnega šolskega nadzornika Albina Belarja in šolskega svetnika dr. Josipa Binderja. Nadomestil ju je z zanesljivima slovenskima profesorjema. 35 Binder je bil knjižničar in profesor na ljubljanski realki in je zadnjih de­ set let menda predstavljal jedro vseh političnih spletk pro­ ti Slovencem v kranjskem šolstvu. Realčno knjižnico naj bi spremenil v pisarno nemških bojnih društev Si.id­ marke, Turnvereina in Schulvereina. Kot deželni šolski nadzornik za osnovne šole je s pomočjo svojega kolega za srednje šole Belarja nadziral skoraj vse kranjsko šolstvo. 36 3J Dr. Karel Verstovšek, Preustroj šolstva v Sloveniji, S, 11.-14. 1.192l. 34 Več o šolskem delu Narodne vlade pred prihodom Verstovška v Ljubljano, 12. novembra 1918 v referatu s posvetovanja o dr. Karlu Ver­ stovšku, Velenje, 9. VI.1994: Ervin Dolenc, dr. Karel Verstovšek kot po­ verjenik za uk in bogočasqe v Narodni in Deželni vladi v Ljubljani, rokopis. Glej tudi referat dr. Milana Ževarta o Verstovšku kot predsed­ niku Narodnega sveta za Štajersko. Vsi referati naj bi bili objavljeni v Časopisu za zgodovino in narodopisje, 1995/2. 35 UL, 216. X1.1918, naredba 16; UL, 4/9. X1.1918, naredba 46. 3f> Razmere na ljubljanski realki, SN, 23. IX.1918; dr. Ivan Tavčar, Nemška realka v Ljubljani, SN,2. X.191B. 25 Prva pomembna zadeva, ki jo je Verstovšek kot po­ verjenik za uk in bogočastje v Narodni vladi sprožil, je bila naredba, o kateri je vlada 14. novembra precej vroče razpravljala. Trdno prepričan, da bi bilo le takoj mogoče odpraviti nemško šolstvo, se je Verstovšek z vso energijo lotil dela pri prvi, »odločni« vladni naredbi. Vendar je z njo naletel na odpor večine članov Narodne vlade, ki je bila proti tako daljnosežnim izzivom druge (nemške) na­ rodnosti. Vlada je menila, da je »končna ureditev šolskega vprašanja stvar legislative in je ne more rešiti sedanja prehodna vlada. Zato se Narodna vlada sedaj ne more spuščati v nikake dalekosežne izpremembe na šolskem polju.« Pristali so le na revizijo med vojno krivično areti­ ranih in suspendiranih učiteljev. Verstovšek se je dve leti pozneje spominjal: »V veliko svojo žalost sem moral umakniti svojo prvotno naredbo in predložil kratko na­ red bo, ki mi je podala prosto roko za preustrojitev šolstva.« Dva dni kasneje, 16. novembra, je vlada potrdila nared bo, ki je za preustroj šolstva zahtevala mnogo več truda, saj je nalagala obravnavo vsake nemške šole pose­ bej.37 S to naredbo je Narodna vlada prevzela v upravo vse javno šolstvo in učiteljstvo. Predpisala je izključno slovenski učni jezik na vseh ljudskih (osnovnih) in meščanskih šolah. Drugim narodom je pri zadostnem šte­ vilu šoloobveznih otrok nedoločno zagotovila manjšinske šole z državnim jezikom kot obveznim predmetom ter dopustila manjšinske zasebne šole. Posebna naredba za srednje šole in učiteljišča pa je uvedla slovenščino kot učni in kot uradni jezik samo na dvojezičnih šolah. 38 Ljubljanski magistrat je slovenske starše že 14. no­ vembra pozival, naj otroke, ki jih imajo v kaki nemški šoli, takoj prepišejo v slovensko. Kdor ne bo vzgojen v narod­ nih šolah, »ne bo imel upanja, da doseže v Jugoslav~i ko­ ličkaj ugodno eksistenco, javne službe pa sploh ne.« 9 37 AS, Deželna vlada za Slovenijo, zapisniki sej, Razprava o tem problemu v zapisniku z dne 14. XI.1918 ni zabeležena; 17. seja dne 16. XL 1918 Dr. Karel Verstovšek, Preustroj šolstva v Sloveniji, S, 11.-14. 1.1921. 26 "UL, JO/20. XJ.l918, naredbi 109 in 110. "UL, 8/16. XJ.l918. Od začetka delovanja Višjega šolskega sveta v Ljub­ ljani z novim letom 1919," posebej pa po mariborskih de­ monstracijah za nemški značaj Maribora 27. januarja 1919, kjer so aktivno sodelovali nemški učitelji in celi šol­ ski oddelki," so nove šolske oblasti začele intenzivneje odpuščati nemško usmerjene učitelje in nastavljati slo­ venske. Največ zamenjav je bilo na Štajerskem, kjer so lahko uporabili prihajajoče yrimorske emigrante'2 Samo po demonstracijah so na Stajerskem odpustili 36 sred­ nješolskih in 200-300 osnovnošolskih učiteljev ter učiteljev na meščanskih šolah. Večina se jih je izselila v Avstrijo" Bivše nemške šole so preuredili v slovenske, za nemške učence pa so ustanovili nemške paralelke. Sep­ tembra 1919 se je podoben preustroj začel v tedaj pri­ dobljenem Prekmurju. Zaradi pomanjkanja kvalificiranih učiteljev so nastavili precej pomožnih učiteljev. Po plebi­ scitu v jeseni 1920 je v Slovenijo prišlo 214 učiteljev s Ko­ roške. 40 Višji šolski svet v Ljubljani je prevzel posle dotedanjih deželnih šolskih svetov iz avstrijskega obdobja in je neposredno upravljal držav­ ne srednje šole, učiteljišča, meščanske in osnovne šole za Slovenijo. Predvsem je imenoval učitelje v osnovnih in meščanskih šolah. Od juni­ ja 1921 je po sklepu Deželne vlade imenovanja profesorjev na srednjih šolah in učiteljiščih opravljalo neposredno ministrstvo za prosveto v Beogradu. Narte Velikonja, Razvoj šolske uprave, str. 696; o pravni ure­ ditvi šolstva glej tudi Fr. Fink, Zbirka važnejših novih naredb in odredb za ljudske in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji, l.- IX. zv., Slovenska šolska matica, Ljubljana 1921 - 1930i Ervin Dolenc, Kulturna zakonodaja v Sloveniji v času jugoslovanskega klasičnega parlamenta­ rizma 1918-1929, Prispevki za novejšo zgodovino, 1992/1- 2. ~1 Dr. Ivan Senekovič, Sedemindvajseti januar 1919 v Mariboru, Kronika slovenskih mest, lIJ/l, str. 59-64 in 1II/2, str. 110- 114, Ljublja­ na 1936. 42 Že od italijanske zasedbe Primorske leta 1918 do Gentilejeve šolske reforme leta 1923, ki je vse šole v Italiji italijanizirala in s tem sprožila nov eksodus slovenskih učiteljev s Primorske, je v Kraljevino SHS pribežal o več kot 350 primorskih učiteljev. Minka Lavrenčič Pahor, Primorski učitelji 1914-1941, Trst 1994, str. 19- 28. 43 Narte Velikonja, Razvoj šolske uprave, v Slovenci v desetletju 1918-1928, str. 692i Metod Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, Ljubljana 1965, str. 92. 27 Do konca leta 1920 je bilo na bivšem Kranjskem, kjer je bilo osnovno šolstvo že prej večinoma slovensko, na novo ustanovljenih III novih razredov (10 novih šol, 87 starih enorazrednic pa razširjenih v večrazrednice). Na bivšem Štajerskem, kjer je bilo osnovno šolstvo bolje razvito, so ustanovili 37 novih razredov" V vsem prvem desetletju nove države se je število osnovnih šol, spričo razmeroma dobre razvitosti, zlasti v primerjavi z drugimi pokrajinami v Jugoslaviji, povečalo samo za dobrih 20. V šolskem letu 1918/19 je v sloven­ skem delu Kraljevine SHS delovalo 820 osnovnih šol. Indeks rasti osnovnih šol v Sloveniji do šolskega leta 1928/29 je bil 102, v vsej državi pa 137. Slovenske osnov­ ne šole so imele v šolskem letu 1918/19 2473 oddelkov (indeks rasti v desetih letih 130). Učilo se je 166.000 učen­ cev (indeks rasti 80, v vsej državi 139), poučevalo pa jih je 2433 učiteljev (indeks rasti 135, v vsej državi 192). Najbolj se je povečalo število učiteljev in temu primerno tudi šte­ vilo šolskih oddelkov, kar je bistveno izboljšalo kakovost pouka, saj so se razredi zmanjšali s povprečno 67 učencev na 41 učencev na oddelek. Tako zmanjšanje razredov je omogočil tudi padec števila šoloobveznih otrok v drugi polovici dvajsetih let, ko se je šolala vojna generacija, ven­ dar se je s ponovnim dvigom števila otrok v tridesetih le­ tih to razmerje le malenkost poslabšalo (leta 1939 je bilo povprečno 42 otrok v vsakem oddelku). H kakovosti pouka so mnogo prispevale tudi širitve šol iz enorazred­ nic v večrazrednice. Medtem ko je bilo leta 1918 še 240 enorazrednic (30 %), je to število pred drugo svetovno vojno padlo na dobrih 100 (12%). Mnogo manjša rast šte­ vila osnovnih šol, učnega osebja in celo samih učencev v Sloveniji kot v drugih delih države ne govori o slabšem razvojnem elanu. Nasprotno. Osnovno šolstvo v južnejših pokrajinah države je tudi po desetletnih prizadevanjih, v šolskem letu 1928/29, še močno zaostajalo za osnovnim šolstvom v Sloveniji. Na jugu je šepal zlasti obisk šolo- 44 Dr. Karel Verstovšek, Preustroj šolstva v Sloveniji, S, 11.-14. 1.1921. 28 obveznih otrok, saj je bilo povprečje za vso državo 67 učencev na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 116. Na slovenskem ozemlju, ki je leta 1920 pripadlo Kraljevini SHS, je bilo pred prvo svetovno vojno 11 meščanskih šol, med njimi 7 nemških. Do druge svetovne vojne je število naraslo na 50, in sicer 31 obrtno-indu­ strijske smeri, 10 trgovske in 9 kmetijske usmeritve 4S Slovenizacija srednjih šol in učiteljišč je bila po­ membnejša, a tudi občutljivejša naloga. Pred prevratom je bila na slovenskem ozemlju, ki je potem pripadlo Jugosla­ viji, s~mo ena povsem slovenska gimnazija (škofovi zavo­ di v St. Vidu nad Ljubljano), 6 šol je bilo dvojezičnih in 7 nemških 46 Naredba o slovenizaciji šol iz 20. novembra 1918 pa je, spričo neodločnosti nekaterih poverjenikov, pustila nedotaknjene nemške srednje šole. Odločnost in radikalnost poverjenika Verstovška je naletela na odpor tudi v strokovni javnosti. Pri reorgani­ zaciji srednjega šolstva je aktivno sodelovalo Društvo slo­ venskih profesorjev. Ožji odbor in izredni občni zbor društva sta o reorganizaciji srednjih šol na Slovenskem razpravljala 6. in 11 . novembra 1918." Profesorji so se sicer strinjali s hitro slovenizacijo šolstva, imeli pa so na- 45 J . Turk, Prosveta, Spominski zbornik Slovenije - Ob dvajsetlet­ nici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 177- 180; Statistički go­ dišnjak Kraljevine Jugoslavije, l!1929, str. 347-359, V /1933, str. 38- 39. 46 Utrakvistične (dvojezične) srednje šole: 1. in II. državna gimna­ zija v Ljubljani, državni gimnaziji v Kranju in Novem mestu, samostojni nemško-slovenski razredi (I.- IV) nemške državne gimnazije v Celju, slovenske paralelke (I.-IV. razred) nemške državne gimnazije v Maribo­ ru in državna real ka v Idriji. Na kranjskih utrakvističnih srednjih šolah so poučevali v nižjih razredih (l.- IV.) vse predmete razen nemščine v slovenščini, na višji stopnji (V.-VIIL) pa približno polovico predmetov v nemščini - poleg nemščine še latinščino, grščino, zgodovino in zemlje­ pis. Na Štajerskem so poučevali slovensko v nižjih razredih verouk, la­ tinščino do III. razreda, slovenščino, zemljepis v 1. razredu, prirodopis do II. razreda in matematiko do IV. razreda, drugi predmeti so bili nemški. Nemške šole: državne gimnazije v Ljubljani, v Kočevju, Celju, dve državni gimnaziji v Mariboru, deželna gimnazija na Ptuju in držav­ ni realki v Ljubljani in Mariboru. Karel Verstovšek, Preustroj šolstva v Sloveniji, S, 12. 1.1921. 47 AS, Narodni svet, f.3, Šolska uprava, Poročilo o izrednem občnem zboru Društva slovenskih profesorjev v Ljubljani; S, 3. XII.191B. 29 sprotna stališča s poznejšimi Verstovškovimi glede (re)or­ ganizacije šolske uprave. Strokovna organizacija je zahte­ vala, da mora poverjenik imenovati strokovne referente in nadzornike, ki bi imeli pri pedagoških in personalnih vprašanjih »edini besedo«. O Verstovškovem konceptu hitre reorganizacije so menili, da »popolnega in naglega preobrata v vsem našem šolstvu ne smemo sedaj izvršiti.« Večje spremembe, ki naj bi bile trajne, je potrebno temelji­ to pripraviti s proučevanjem tujih vzorcev, domačih raz­ mer in z usklajevanjem z drugimi jugoslovanskimi po­ krajinami. Zahtevali so, naj iz šolske uprave odslovijo vse, »ki so z neverjetno servilnos~o služili nemškemu siste­ mu ... Popolna sprememba oseb na centralnih mestih je tem važnejša, ker bo reformno delo obtičalo, če bo izvršitev izročena možem s starimi mislimi.« Po drugi strani so bili pri slovenizaciji srednjih šol od Verstovška celo radikalnejši. Za gimnazijo na Ptuju, žensko učiteljišče v Mariboru, nemški gimnaziji v Ljubljani in Gorici ter za gimnazijo v Kočevju so zahtevali takojšen razpust, ker naj bi to bili zavodi, ki jih je avstrijska vlada ustanovila samo za priseljene uradnike, oficirje ali renegate. Šolam, ki so bile dotlej nemške, a so služile tudi Slovencem (gimnazija v Celju, realki v Ljubljani in Gorici ter nemški učiteljišči v Mariboru in Celovcu), naj oblasti takoj zagotovijo sloven­ sko vodstvo in naj jih čimprej poslovenijo. Gimnazije in realke v krajih, kjer bi morali mesto priznati tudi Nemcem (gimnazije v Mariboru, Celovcu in Beljaku ter realki v Mariboru in Celovcu), naj bi v svojih temeljnih razredih poslovenili, ohranile pa naj bi se nemške paralelke. Profe­ sorji torej nemški manjšini niso priznavali pravice do svojih srednjih šol, temveč le do nemških paralelk na slo­ venskih šolah. Kljub radikalnosti svojih zahtev so profesorji pri po­ minjali, naj bi brez potrebe ne premeščali nikogar, pri pre­ meščanju naj bi se ozirali na osebne in družinske razmere ter s pristranskostjo ne izzivali strankarskih prepirov" 411 AS, Narodni svet, f. 3, Solska uprava. 30 Profesorji so ves november pri poverjeniku Ver­ stovšku nadaljevali z zahtevami. Referent za šolske zade­ ve na poverjeništvu naj bi bil po njihovem mnenju iz vrst učiteljev, pravnik pa naj bi mu bil podrejen. Vsa mesta na zavodih in pri šolski upravi bi morala šolska oblast vedno znova razpisati. To je bila temeljna zahteva srednješolskih uČiteljev že v stari Avstriji in bi koristila profesorjem in upravi. Ker pa tega načela šolska uprava do tedaj ni nikjer upoštevala, je društvo proti takemu načinu imenovanj protestiralo. Zahtevali so, naj se v prihodnje pred vsakim imenovanjem uprava o tem posvetuje z društvom kot predstavnikom domala vseh slovenskih srednješolskih profesorjev.49 Kljub svoji 14-letni profesorski karieri Verstovšek to­ rej zahtev po večji strokovni avtonomiji šol in uČiteljev ni upošteval. Kot strokovni posvetovalni organ je organizi­ ral posvetovanje o šolski upravi. Sodelovalo je 11 pred­ vsem srednješolskih profesorjev; ki so približno enako­ merno predstavljali obe najmočnejši idejni oz. politični sili na Slovenskem. 50 Še pred združitvijo s Srbijo in Črno goro je Ver­ stovšek, potem, ko je že Brejc zamenjal deželna šolska nadzornika za osnovne in za srednje šole, odslovil še šol­ ske nadzornike za nemške osnovne in meščanske šole na Kranjskem. Organiziral je učiteljske tečaje srbohrvaščine. 20. novembra je imenoval prvih 5 uradnikov na Pover­ jeništvu, ki so enakomerno predstavljali obe glavni poli­ tični usmeritvi na Slovenskem, ter naročil izdelavo kata­ stra osnovnih in meščanskih šol ter UČiteljstva'! 4Y Kataster slovenskega srednješolskega učiteljstva, ki ga je izdelal prof. Fran Jeran, je evidentiral nekaj čez 350 kolegov, delujočih na slovenskih gimnazijah, realkah, učiteljiščih in obrtni šoli. Okrog 95 % jih je bilo članov Društva slovenskih profeSOrjev v Ljubljani, S, 3. XII.I9lB. StI Člani ankete o šolski upravi so bili dr. Josip Debevec, dr. Ivan Dolenec, dr. Ivan Grafenauer, prof. Ivan Mazovec, mestni katehet Igna~ cij Zaplotnik, dr. Gregor Pečjak in dr. Anton Breznik (katoliško usmerje­ ni); dr. Fran Ilešič, dr. Jakob Žmavc, dr. Anton Jug in učitelj Engelbert Gangl (liberalno usmerjeni), Posvet je bil 15. XI.1918 v hotelu Union v Ljubljani; AS, Narodni svet, f. 3, Šolska uprava. "UL, 12/23. XI. 1918, naredba 123, UL, 13/26. XI. 1918, nared­ ba 132. 31 Po najnujnejših zamenjavah v kranjskem šolstvu se je Verstovšek lotil tudi Štajerske in decembra 1918 reorga­ niziral tamkajšnje okrajne šolske svete. To delo je od ja­ nuarja naprej po posameznih šolskih okoliših in šolah prevzel Višji šolski svet v Ljubljani, ki je začel delovati z novim letom 1919 namesto prejšnjih deželnih šolskih sve­ tov. Ukvarjal se je zlasti z razpisi in imenovanjem uČiteljev ter z organizacijo pouka. Sestavljalo ga je okrog 10 pred­ stavnikov vseh treh takratnih političnih strank na Sloven­ skem, ki jih je večinoma imenovalo Poverjeništvo za uk in bogočastje, po dva predstavnika so volili uČitelji srednjih in osnovnih šo!." V nekaj mesecih po odhodu Slovenske ljudske stranke v opozicijo, decembra 1920, so skoraj vsa mesta v Višjem šolskem svetu zasedli liberalci. Šolska uprava pod vodstvom Karla Verstovška je to­ rej vse utrakvistične srednje šole na ozemlju, ki je ostalo pod upravo Narodne vlade, poslovenila. Na nižji stopnji so takoj uvedli eno uro srbohrvaščine na teden. Nemščino so skrčili s petih oziroma štirih ur na tri ure, na višji stop­ nji pa s treh na dve uri. Zato se je lahko razširil pouk slo­ venščine v približno obratnem sorazmerju z nemščino. Avstrijsko domoznanstvo so zamenjali z domoznan­ stvom kraljevine SHS. Domoznanstvo in nemščina sta bila s slovenščino zamenjana tudi pri ma turi. Od zavo­ dov, za katere so profesorji zahtevali takojšen razpust, je bilo ukinjeno samo deželno žensko učiteljišče v Mariboru, pa še ta ukinitev je sprožila ostre proteste »liberalcev«. Nasprotna politična stran je po obnovi kulturnega boja Verstovška obtoževala, da z ukinitvijo državnega ženske­ ga učiteljišča namerno usmerja dijakinje na cerkveno žen­ sko učiteljišče v Mariboru. Šolo so v šolskem letu 1920/21 spet obnovili. Nemška je ostala samo ena gimnazija v Ljubljani, ki se je postopoma spremenila v realno gimna­ zijo z obveznim poukom slovenščine. Kočevsko gimna­ zijo so skrčili na slovensko nižjo realno gimnazijo. Ptujsko gimnazijo so v šolskem letu 1919/20 povsem poslovenili. Slovenizirali so tudi nemški gimnaziji v Celju in Mari- 52 AS, Višji šolski svet, f.13. 32 boru ter realki v Ljubljani in Mariboru. Gimnazije v No­ vem mestu, Celju in na Ptuju ter II. gimnazijo v Ljubljani so spremenili v realne gimnazije. Na novo so v šolskem letu 1919/20 ustanovili dva razreda gimnazije in en razred učiteljišča v Velikovcu za Koroško ter slovensko gimnazijo v Murski Soboti. Zavoda v Velikovcu sta bila po plebiscitu razpuščena. Pri spreminjanju klasičnih hu­ manističnih gimnazij v realne gimnazije, ki so bile kom­ promis z realkami, je bil glavni protagonist, po izobrazbi klasični filolog, Verstovšek. V tem času je prevladalo mnenje, da je klasična gimnazijska izobrazba z osmimi leti latinščine in s šestimi leti grščine preživela, ker ne daje dovolj praktične izobrazbe, predvsem naravoslovja in živih jezikov. Spreminjanje klasičnih v realne gimnazije pa je rodilo odpor, ki se je leta 1920 manifestiral v ustano­ vitvi Društva prijateljev humanistične gimnazije 5 3 Od štirih dvojezičnih in štirih nemških učiteljišč (po­ lovica je bila zasebnih), so poslovenili vse razen zasebne­ ga nemškega šolskega kuratorija v Ljubljani, ki je bil ukinjen. 54 Pred prvo svetovno vojno je na ozemlju bodoče Kraljevine SHS 14 srednjih šol obiskovalo nekaj manj kot 5000 otrok, med njimi je bilo 9% učenk, 7% Slovencev in 28% Nemcev. V nemških zavodih na Koroškem se je šola­ lo 117 slovenskih. dijakov. Skupaj z učiteljišči je bilo takrat na Kranjskem, Stajerskem in Primorskem okrog 8000 53 Društvo se ni borilo proti t. i. prirodoslovnemu humanizmu, temveč zoper polovičarstvo, ki naj bi nekaj antičnega humanizma v šol­ skih programih sicer ohranilo, vendar tako malo, da se njegova vzgojna moč ni mogla prav uveljaviti. Bojan Baskar, Latinščina in njeno izga­ njanje na Slovenskem, 1849-1987, Ljubljana 1988, str. 119. S>Vseučilišče v Ljubljani« se ni podpisal, vendar se besedi­ lo povsem ujema s prvo vlogo poverjenika Verstovška na ministrstvo za prosveto v Beogradu z dne 6. ali 7. fe­ bruarja o slovenskih visokošolskih potrebah, zato je bil avtor najverjetneje isti." Dva dni kasneje je katoliško po­ budo ostro zavrnil liberalni Slovenski narod, ki je SLS odrekel upravičenost govoriti o slovenski univerzi in po­ trebo po univerzi zavrnil z utemeljitvijo, da je vzrok za fil Dr. K. Verstovšek, Preustroj šolstva v Sloveniji, S, 14.1.1921; Prof. dr.F. K. Lukman, Drobtine o početku naše univerze, S, 1.1.1929; Miroslav Stiplovšek, Vloga dr. Karla Verstovška pri llstanovitvi Univer­ ze v Ljubljani, rokopiS, referat s posvetovanja o Karlu Verstovšku, Velenje 9.VI.1994, objavljeno v Časopisu za zgodovino in narodopisje, 1995/2. 62 Janko Polec, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, zbornik Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, Ljubljana 1929, 5tr.155. 37 njeno ustanovitev odpadel, ko je odpadlo nemško po­ tujčevanje. Vendar je potem 26. in 27. februarja v Sloven­ skem narodu biolog dr. Pavel Grošelj utemeljeno zavrnil vse pomisleke proti univerzi v Ljubljani. Tako so na skup­ ni konferenci Vseučiliške komisije in poslancev vseh treh političnih strank (SLS, JDS, JSDS) 26. aprila vsi načelno obljubili pomoč pri ustanavljanju univerze'3 V povezavi z Vseučiliško komisijo, zlasti z njenim predsednikom Danilom Majaronom, in z več intervencija­ mi v Beogradu je Verstovšek dosegel, da je prva Protic'eva vlada pod vodstvom podpredsednika Antona Korošca 30. junija sprejela zakonski predlog o ljubljanski univerzi. Pred tem je bilo potrebno še strinjanje SLS s predlogom državnega proračuna. Na seji vlade je proti zakonskemu predlogu o ljubljanski univerzi glasoval samo minister za zdravstvo, demokrat dr. Uroš Krulj, poleg predsednika Stojana Protic'a pa je bil odsoten tudi minister za pripravo ustavodajne skupščine, slovenski demokrat dr. Albert Kramer." Predlog je bil soglasno sprejet v Začasnem narodnem predstavništvu 16. julija 1919. Po vsej verjetno­ sti je bil to za ljubljansko univerzo eden najugodnejših trenutkov. Omahovanje prosvetnega ministra demokrata Ljube Davidovic'a aprila in maja 1919 pri nadaljnjem zakonskem in proračunskem postopku, zavlačevanje z imenovanjem novih profesorjev ter dolgoletni problemi s financiranjem oziroma z grožnjami za okrnitev nam pričajo, da bi lahko bilo kakršnokoli odlašanje z ustano­ vitvijo ljubljanske univerze zanjo tudi usodno" Poleg univerze je Verstovšek v okviru znanosti mislil tudi na knjižnice. Že decembra 1918 je z vladno naredbo omogočil ljubljanski licejski knjižnici (Študijska knjižnica liJ Metod Mikuž, Grad ivo za zgodovino univerze v letih 1919- 1945, zbornik. Petdeset let slovenske lUliverze v Ljubljani, Ljubljana 1969,slr.56-6J. M Mikuž, Gradivo, n. d., str. 61-62. f>5 Problemi okrog ljubljanske univerze so bili toliko politično aktualni, da so vključeni v poglavje Kulturna politika in kulturni boj. Več o tem tudi Metod Mikuž, Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945, n. d., sIr. 53, 60->Vendar mora biti konzorciju, ki je gledališče obudil in zagotovil njegovo kakovost, omogočeno, da bo prevzem opravljen v sporazumu z njim. Nikakor mu ne more biti vseeno, komu bo država zaupala vodstvo usta­ nove.« Pobudo za novo družbeno vlogo gledališča je pre­ vzel ljubljanski pododbor mladega in konzorciju ne­ naklonjenega Združenja gledaliških igralcev SHS pod predsedstvom nestorja domačih igralcev Antona Cerarja - Danila. Pomembnejšo vlogo je odigral tajnik Združenja, v skladu s časom nekoliko revolucionarni Rade Pregarc. Kasneje je Pregarc kot nepopustljiv borec za pravice svojega stanu postal predsednik Združenja. Zapisal je, da gledališče ni last konzorcija, ampak vsega slovenskega naroda. Ob poskusu discipliniranja igralcev je zahteval, naj konzorciju nemudoma odvzamejo neomejeno oblast, v obdobju do podržavljenja naj gledališče vodi posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov Deželne vlade, konzorcija, igralcev ter ravnateljev Drame in Opere. Go­ vekar je Pregarca in Združenje obtoževal komunizma. »Pregarčev pododbor se ni boril le za ugodnejše material­ ne razmere, delovne pogoje in ugled stanu, temveč pred­ vsem za umetniško gledališče z izbranim sporedom in s predstavami na višji ravni, zato je nekdanji gledališki rav­ natelj Govekar povzel tudi nekaj misli izpred petnajstih let, ko je skušal spraviti k pameti Ivana Cankarja. Sprego­ voril je o tistih ,težkih žalostnih in pretresujočih igrah', ki da sicer slove po visoki umetniški vrednosti, vendar pub­ liki, ,sestoječi večinoma iz navadnih, ves dan zaposlenih ljudi, ne ugajajo, ker se ti hočejo v gledališču raztresti, ne pa razburjati.'«" Tako se je spet začela slovenska gleda­ liška kriza, ki ni bila ne prva ne zadnja. H7 Moravec, n. d., str. 55. 49 V sporu se je na Pregarčevo stran postavil sociali­ stični dnevnik Naprej, konzorciju pa je bil bolj naklonjen liberalni Slovenski narod. "Že v februarju 1920, ko je ljub­ ljanski pododbor zaman pričakoval podpore svoje beo­ grajske centrale - beograjsko gledališče je kajpada že uživalo prednosti državne ustanove - se je obrnila igral­ ska organizacija tudi na samega Branislava Nušica, ki je bil tisti čas načelnik umetniškega oddelka pri prosvetnem ministrstvu.« Nušic je opravičujoče sporočil prijatelju Go­ vekarju, da bi morali ljubljansko gledališče nekako hitro podržaviti. Ministrstvo da nima proti konzorciju nič in ceni njegovo delo, vendar mora biti gledališče vsaj for­ malno državno. Z odlokom je 5. avgusta 1920 prosvetno ministrstvo prevzelo ljubljansko Narodno gledališče v popolno in neposredno državno upravo. Dotedanjega in­ tendanta Friderika Juvančiča je imenovalo za prvega upravnika in na začetku so vsi verjeli, da se začenja novo obdobje. Zagotovljena sredstva naj bi gledališču omo­ gočila boljše in nemoteno umetniško delo, ki ne bo več odvisno od obiska neizobraženega občinstva. >>Vendar so se kaj hitro pokazale tudi sence, ki so se pozneje bolj in bolj gostile. Ena izmed tistih, ki so najbolj zavirale razvoj, je bila neizprosna birokracija, temelječa na težnji po vse bolj centralistično urejeni državi.« Ljubljanska gledališka uprava je postala odvisna od Beograda tudi v takih drob­ nih rečeh, kot so potrjevanje računov, dopustov, prazno­ vanje jubilejev, določanje tantiem, celo poročni listi igral­ cev so morali romati v Beograd. Upravnik je odgovarjal centralni vladi za vse, kar se je godilo v obeh ljubljanskih gledališčih. Finančne stiske pa so se nadaljevale." Za marsikakšen zaplet je poskrbela tudi ljubljanska uprava sama. V začetku sezone 1920/21 je vodstvo Dra- liii Moravec, n. d., str. 56, 80. Proračun ljubljanskega gledališča je bil daleč za zagrebškim in še dlje za beograjskim. Po podatkih, ki jih je objavil Gledališki list št.l za sezono 1920/21, je bilo za to leto v državnem proračunu namenjeno za beograjsko Narodno gledališče 13.125.680 kron, za zagrebške umetniške zavode 6.409.100 kron, za slovenska narodna gledališča (obe ljubljanski in mariborsko) pa 4.141.457 kron. so me ob gostovanju ruske »skupine Muratova" čez noč an­ gažiralo 12 ruskih igralcev in jih plačalo precej bolje kot domače. Ljubljanski ansambel je bil po odhodu Hinka Nučiča precej osiromašen, ruski igralci pa so predstavljali vsaj za razred višjo raven igranja, kot jo je takrat zmogel preostali ljubljanski ansambel z redkimi izjemami. To je seveda domači ansambel zelo razburilo in 1. novembra je začel stavko, ki je trajala 12 dni. Končal jo je intervencijski obisk funkcionarjev prosvetnega ministrstva in Zdru­ ženja gledaliških igralcev iz Beograda. Že na začetku po­ gajanj so spet začeli igra ti. Igralci so se borili ne le za svoje stanovske pravice, temveč bolj ali manj zavestno tudi za slovenskost slovenske drame. Pri tem jih ni nihče prav podprl. Po stavki so igrali spet v starih razmerah. Spori med upravo in igralskim združenjem so se umirjali, ruski igralci pa so se večinoma že do konca sezone porazgubili po drugih evropskih gledališčih· 9 Prizadevanja ljubljanskega pododbora igralskega združenja za slovenskost ljubljanske Drame niso bila po­ vezana z avtonomističnim programom SLS ali s kasnejšo avtonomistično izjavo slovenskih kulturnih delavcev. Združenje gledaliških igralcev je tako kot bivši »Kon­ zorcij" ostalo trdno v liberalnih rokah. Za izboljšanje gmotnega stanja so v isti sezoni priredili dve zabavni »Umetniški noči" v ljubljanskem Narodnem domu. Pred­ sednik ljubljanskega igralskega združenja Danilo je za ostrimi Tavčarjevimi reakcijami na avtonomistično izjavo povzel, da bi nobena avtonomija ne žrtvovala za naše gledališče tolikih vsot kakor vlada centralistično urejene monarhije. 90 Gmotne težave ljubljanskega gledališča so se kljub podržavljenju in nenehnim intervencijam pri ministrih, šefih, poslancih idr. poglabljale. Finančni krizi se je bolj in bolj pridruževala tudi umetniška kriza gledališča.Ol tI':I Moravec, n. d., str. 82; Konec gledališke stavke, SN, 13. XI. 1920. \il) II. Umetniška noč, SN, 29. 1.1921; Moravec, n. d., str. 84. \Il Moravec, n. d., str. 85,86. 51 Glasbena matica Glasbena matica (GM) je bila ustanovljena leta 1872, potem ko se je slovensko narodno ustvarjanje tudi na glasbenem področju razživelo v čitalnicah in je ljubljan­ ska Filharmonična družba začela dobivati vse bolj nemški značaj. To je bila v glasbi prva "ločitev duhov«. Do druge ločitve je prišlo že pet let kasneje. Leta 1877 je bilo pod okriljem ljubljanske škofije ustanovljeno Cecilijino društvo z orglarsko šolo in glasil om »Cerkveni glasbe­ nik«. GM so očitali »liberalstvo«. Stisnjena med dva na­ sprotna tabora je začela uresničevati idejo, zaradi katere je bila tudi ustanovljena. Leta 1882 je ustanovila glasbeno šolo in začela vzgajati slovenske glasbenike, ki jih je v ti­ stem času po vsej Sloveniji zelo primanjkovalo. Pred tem je bila vezana na vzgojo v nemški Filharmonični družbi. Pevski zbor GM, ki se je kasneje ponašal z mnogimi med­ narodnimi uspehi, so na pobudo pevcev samih ustanovili leta 1891. Tako se je čitalniški pevski zbor lahko sam razpustil. Ko je Matičina glasbena šola uredila tudi pouk pihal in trobil, se je odbor odločil, da bo ljubljansko društveno godbo združil z GM. Tako je nastal prvi sloven­ ski koncertni orkester, ki je prvič nastopil leta 1908 v Unionski dvorani. GM ga je na občnem zboru istega leta preimenovala v Slovensko filharmonij o, pač kot nasprotje nemški. Ker je Slovenska filharmonija delovala v okviru GM, vendar finančno samostojno, 35-članskega orkestra že leta 1911 niso mogli več sami vzdrževati in je prenehal igrati. GM je delovala po vsem slovenskem ozemlju. Prvo podružnično glasbeno šolo je ustanovila 1898 v Novem mestu, deset let kasneje v Celju in Gorici, 1909 pa še v Kranju in Trstu. Pri tako razširjeni mreži, popolni glasbeni šoli, godalnem in simfoničnem orkestru, pri vse večjih uspehih vokalno-zborovskih skupin in solistov, so zorele razmere za nastanek konservatorija. Leta 1908 je razume­ vanje za konservatorij v Ljubljani pokazalo celo dunajsko 52 ministrstvo za uk in bogočas~e. Kranjski deželni zbor je bil pripravljen prevzeti denarno pokri~e GM, kar je pomeni­ lo, da bi učitelji glasbene šole postali deželni uradniki. Ven­ dar deželni odbor vlogi Glasbene matice ni ugodiL Podo­ ben neuspeh je GM doživela spet leta 1913. Vsa prizade­ vanja, da bi šola postala deželna ali državna ustanova, so bila zaman. Vzroki naj bi bili v pomanjkanju denarja in ne­ gativnem vplivu večine Slovenske ljudske stranke v dežel­ nem zboru. 92 Kljub vsenarodnemu in nadstrankarskemu značaju GM, včasih pa prav zato, je znotraj Matice ali navzven prihajalo tudi do političnih sporov. Ob sporih znotraj Matičinega odbora leta 1898 je liberalni »Slovenski narod« obsodil J. E. Kreka, dr. Vinka Gregoriča in »gardo« iz Slovenskega lista, da se je hotela polastiti GM. Vnel se je boj med pristaši dolgoletnega predsednika Frana Ravni­ harja in odbornika Ivana Vencajza. Pri volitvah na občnem zboru je dobil večino Ravnihar, vendar je kljub temu po 26 letih predsedovanja odstopiL Izvoljen je bil potem Vencajz, Ravnihar pa je postal častni član GM. Naslednje leto je od­ stopil tudi Vencajz, ker odbor pod njegovim predsedstvom ni ustregel zahtevam zborovodje in profesorja na šoli Ma­ teja Hubada, da mu GM zagotovi normalen gmotni po­ ložaj. Katoliški Slovenec je ob tem »liberalno« GM napa­ del, češ da je eksistenca nadarjenih umetnikov odvisna od tako nestalnih dejavnikov, kot so odbori društev brez trdnih garancij, ter da pri nas odločajo ljudje, ki sodijo umetniška, zabavna, literarna in konzumna društva po istih strankarskih načelih." '12 Deželna vlada je glasbeno šolo GM leta 1914 podpirala z 2400 kronami, kar je bilo za njeno vzdrževanje premalo, zato je morala zviševati šolnino in skrajno vare:evati. O kakršnikoli razširitvi v konser­ vatorij ob taki podpori ni bilo mogoče razmišljati. Cvetko Budkovič, Sto let pevskega zbora Glasbena Matica 1891- 1991, Ljubljana 1991, str. 34; glej še isti, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem J, Ljubljana 1992. " S, 30. lII. 1899; Budkovič, n. d., str. 27-28. 53 Slovenec je našel povod za napade tudi julija 1907, ko v odbor ni bil izvoljen član zbora Slavko Ravnihar. SLS je zagrozila, da ne bo več podpirala društva in da ne bo pustila »v miru delati liberalnega strankarstva«. Spor so zgladili na občnem zboru, ko so v odbor izvolili predstav­ nike obeh strank. Pojavila se je celo ideja o ustanovitvi konsevatorija in o združitvi CM z orglarsko šolo Ceciliji­ nega društva. Kljub podpo!i J. E. Kreka je zamisel pre­ prečil predsednik SLS Ivan Sušteršič." Po oceni Cvetka Budkoviča je zaradi nestrankarske politike CM motila obe stranki. Slovenski narod je leta 1909 to jasno zapisal: »Naravnost Glasbene matice ne bomo napadali, ali naš končni cilj je, ugonobiti jo.«" In naj sta se stranki tega zavedali ali ne, je njuna politika na tem področju imela podobne učinke. Še pred državnim prevratom je kranjska dežeIna vla­ da imenovala komisijo za ustanovitev konservatorija, obuditev deželnega gledališča in vzgojo igralcev. V to ko­ misijo je GM 18. oktobra poslala tri delegate. Podkomisija za konservatorij je izdelala zanj statut, nakar je odbor GM marca 1919 sklenil ustanoviti konservatorij, maja istega leta pa še Orkestraino društvo. Nemško glasbeno šolo pri Filharmonični družbi z več kot stoletno tradicijo so krat­ komalo priključili Matičini glasbeni šoli. Poverjeništvo za uk in bogočas~e v Ljubljani je 5. januarja 1920 »Prvemu jugoslovanskemu konservatoriju za glasbo in igralsko umetnost« podelilo pravico javnosti. CM je tako postala osrednji glasbeni pobudnik, organizator in izvajalec v Sloveniji. Resnici na ljubo ljubljanski konservatorij ni bil prvi v državi. Od leta 1916 je že deloval v Zagrebu Konzervatorij Hrvatskog zemaljskog glazbenog zavoda. V novi državi je CM z ustanovitvijo konservatorija vsekakor slavila zmago. Leta 1919 je število društvenih članov naraslo na 1123 (leta 1914 okrog 700), zbor je štel 169 pevk in pevcev, na konservatoriju pa je 29 učiteljev poučevalo 1491 učen- " Budkovič, n. d., str.32; SN, 15., 18., 22., 26. VII. 1907; S, 17. VII. 1907. "SN, 23. X.1909. 54 cev in učenk. Deželna vlada je konservatoriju nakazala 20.000 kron letne podpore. Najzaslužnejšega za njegovo ustanovitev, ravnatelja Hubada, je zagrebška JAZU ime­ novala za častnega člana. Spored izvajanih del je dobival vse bolj jugoslovanski značaj, leta 1922 je sledila tudi prva velika jugoslovanska turneja. Konservatorij GM je bil po večletnih pogajanjih delno podržavljen leta 1926, do­ končno pa šele 1927. leta. Predsednik GM med obema svetovnima vojnama je ves čas ostal dr. Vladimir Ravni­ har, eden od voditeljev liberalne stranke in sin prvega Matičinega predsednika Frana Ravniharja. 96 Filharmonija Academia Philharmonicorum, ki naj bi bila pred­ hodnica Filharmonične družbe, je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1701. V 18. stoletju in v prvi polovici 19. sto­ letja so v njej aktivno sodelovali Nemci in Slovenci. Izra­ zito nemško naravo je začela prevzemati šele v času rasti slovenske narodne zavesti, ko so se kranjski Nemci začeli čutiti ogrožene. Etnično ločevanje se je začelo zlasti v 60. letih. Filharmonija je postala nemška kulturna po­ stojanka po ustanovitvi Glasbene matice 1872. leta. Kot vsem nemškim kulturnim ustanovam na Kranjskem ji je močno gmotno ozadje nudila Kranjska hranilnica. Ta je podpirala gradnjo nove društvene hiše z dvema koncert­ nima dvoranama na ljubljanskem Kon~resnem trgu v 90. letih in kasnejše vsakoletno delovanje. 7 Leta 1918 so se Nemci na Kranjskem znašli v novi slovanski nacionalni državi. Zaradi zaostrenih mednacio­ nalnih odnosov so utemeljeno pričakovali povečan poli­ tični pritisk zlasti na svoje kulturne ustanove. V začetku leta 1919 se je v Glasbeni matici oglasil pravnik in sklada­ telj Anton Lajovic z novico, »da se namerava ustanoviti v ljubljanski ,Tonhalle', to je v filharmonični dvorani, neki kino in je temu baje že obljubljena od strani vlade konce- % Budkovič, 11. d., str. 38-53. 'J7 Dragotin Cvetko, Anton Lajovic, Ljubljana 1987, str. 67-72. 55 sija.« Tako naj bi preprečili, da bi poslopje služilo sloven­ ski kulturi. Slovenci pa so želeli Philharmonische Gesell­ schaft, kot se je uradno imenovala, spraviti pod državno nadzorstvo. Z vlado sta se pogajala podpredsednik GM France Kimovec in odbornik Anton Lajovic. Deželna vla­ da je upoštevala njun predlog in je v začetku aprila 1919 Lajovica imenovala za državnega nadzornika Filharmo­ nične družbe. Dober teden za tem, 10. aprila, so Nemci sklicali občni zbor, na katerem so sklenili spremeniti društvena pravila. Po novem naj bi v primeru, če bi se društvo razšlo ali bi ga razpustili, s premoženjem po svojem preudarku upravljal zadnji društveni odbor. Nove člane bi imel pravico sprejemati le občni zbor S taj­ nim glasovanjem. Tako bi preprečili dotok Slovencev v društvo brez odgovornosti društvenega odbora. Društ­ veno premoženje, to je stavba filharmonije z opremo, bi bilo odtegnjeno njegovemu glavnemu namenu, podpori glasbe na Kranjskem. Nadzornik Lajovic je zato sklepe občnega zbora razveljavil. Deželna vlada ie društveni odbor o tem obvestila 13. novembra 1919. Se prej pa je društveno delovanje ustavila. Ker takemu odboru in občnemu zboru ni bilo moč zaupati, ga je postavila pod lastno upravo. Upravitelj Lajovic je s tem prevzel vse funkcije odbora. Septembra in oktobra 1919 je ob pobi­ ranju članarine iz društva izstopilo okrog 50 od približno 150 rednih članov, Lajovic pa je medtem sprejemal nove člane. 29. novembra 1919 je končno sklical občni zbor, ki se ga razveljavljeni odborniki in precej starega nemškega članstva ni udeležilo. Na občnem zboru so izvolili po veljavnem statutu novi društveni odbor, sestavljen iz za­ nesljivih slovenskih glasbenikov. Tako je uradno še vedno Philharmonische Gesellschaft prišla v slovenske roke. Nemci so ob teh dogodkih večkrat javno protestirali, čeprav jim je bilo verjetno vnaprej jasno, kakšni bodo uspehi protestov. Občni zbor Filharmonične družbe je ju­ lija 1921 sprejel nova društvena pravila, ki so preprečeva­ la konkurenco Glasbeni matici. Filharvmonična družba je bila priključena GM kot podružnica. Ze več kot leto prej sta Filharmonična družba in GM sklenili prvo najemno 56 pogodbo za prostore na Kongresnem trgu z večino inven­ tarja in arhivom Philharmonische Gesellschaft. GM je tako dobila tudi koncertno dvorano." Kazina Po italijanskih zgledih, o čemer priča tudi ime, je Ljubljana imela kazinsko društvo kot družabno središče višjih slojev, zlasti trgovcev in uradnikov, že pred letom 1775. Društvo je takrat domovalo v tedanjem lontovžu (danes sedež SAZU). V 30. letih 19. stoletja se je njegovo delovanje in članstvo toliko razširilo, da so si leta 1837 zgradili lastno reprezentančno stavbo na prazni parceli ob severni strani ljubljanske Zvezde. Člani društva so bili takrat tudi France Prešeren, Matija Čop, Miha Kastelic, Andrej Smole idr. Vendar je imelo društvo ves čas bolj nemški značaj. Zlasti od šestdesetih let naprej je Kazina postala nemška trdnjava in »generalni štab« kranjskih Nemcev. Zato je nove oblasti niso dolgo trpele. Takoj po prevratu je Narodna vlada stavbo sekvestrirala in zasedla jo je vojska. Potem je bila nekaj časa prazna. Narodna vla­ da je delovanje »zloglasnega« društva zamrznila in mu podobno kot Filharmonični družbi postavila posebnega državnega upravitelja, ki je imel pristojnosti društvenega odbora. Verjetno postopek ni bil pravno dovolj utemeljen. Nemci so ga namreč dve leti na najrazličnejše načine po­ skušali ovreči. Razmere so se po prevratu povsem spre­ menile. Samo v poslovnem letu 1918/19 je od 169 članov društvo zapustilo 77 ali 45% članov. Tudi kavarno v Ka- ~II Prvi slovenski društveni odbor so sestavljali Anton Lajovic kot predsednik, odborniki France Kimovec, Marij Kogoj, Pavel Kozina, Mirko Lubec in Niko Štritof. Anton Lajovic, Ljubljanska »Philharmo­ nische Gesellschaft« in mi Slovenci, S, 20., 21. XII. 1919; SN, 21., 23. XII. 1919; A. Lajovic, Družba Philhannonische Gesellschaft in predsednik dr. Schweiger, Naprej, 17. L 1920; Primož Kuret, Umetnik in družba, Ljub­ ljana 1988, str. 14- 38, 83- 91; Dragotin Cvetko, Anton Lajovic, Ljubljana 1987, str. 67- 80. 57 zini so že februarja 1919 dali v najem Slovencu Franu Kra­ pežu in jo preimenovali v Zvezdo.'" Državni upravitelj Jožko Bitenc je sklical prvi povojni občni zbor šele 20. junija 1921, ko je bila Deželna vlada že pol leta v rokah slovenskih demokratov. Bitenc je, kot kaže, skrivaj sprejemal nove člane samo iz demokratskih vrst. Obvestilo o občnem zboru pa je objavil le nekaj dni pred zborom. Politična opozicija je bila ogorčena. V nekaj dneh je opozicija pod vodstvom takrat že odpadlega so­ cialista Albina Prepeluha in narodnega socialista Ogrina zbrala prek 100 novih prijav za vstop v društvo. O teh pa Bitenc ni hotel več »odločati«. Menil je, naj o njih odloča novo izvoljeni odbor. Tako bi odbor izvolili dotedanji po­ litično preverjeni člani . Odbor pa bi s selekcijo pristopov ohranjal politično čistost društva. Novo prijavljeni in ne­ potrjeni »člani« so kljub temu prišli na občni zbor in Bitencu očitali nepravilno in pristransko ravnanje. Bitenc je po nasvetu svojih strankarskih voditeljev občni zbor preložil na naslednji dan. Točen čas in kraj naj bi sporočil naknadno. Vsaka stran je izbrala po tri predstavnike za pogajanja, vendar do sporazuma ni prišlo 1OO Nadalje­ vanje občnega zbora je bilo v petek 24. junija popoldne. Dopoldne je Bitenc po nalogu predsednika Deželne vlade Vilka Baltiča sklical zastopnike strank, ki so bile zaradi Kazine v sporu. JDS je zastopal tajnik Fran Majcen, ki je izjavil, da se s komunisti in klerikalci ne pogaja. Pogajanja z narodnimi socialisti pa so propadla menda zaradi pre­ velikih zahtev slednjih. Za nadaljevanje občnega zbora je Bitenc najel varnostno stražo, ki je v dvorano spuščala samo člane z izkaznico. Tako se je pred vrati nabrala množica 150 do 200 ljudi, ki je pod vodstvom samega ljubljanskega župana Antona Peska in njegovega stran­ karskega kolega Ogrina (NSS) ves čas protestirala. V dvo- W AS, Društvo Kazino v Ljubljani, Skontro-Buch des Kasino Verei­ nes in Laibach; Kazina, SN, 22.11.1919; dr. Ivan Lah, Ob stoletnici ljub­ ljanske Kazine, Kronika slovenskih mest, 111/3, str.182-183 in III/4, str. 201-206, Ljubljana 1936; isti, Zvezda, Kronika slovenskih mest, 11/3, str. 52-56, Ljubljana 1935. 100 Občni zbor društva »Kasino«, Jutro (naprej D, 21. VJ.1921. 58 rani so ta čas nemoteno izvolili edino predlagano listo društvenega ravnateljstva, po Jutrovem poročilu kar s 117 glasovi od 119 veljavnih glasovnic. Opozicija v dvorani se je volitev vzdržala. V ravnateljstvo so bili izvoljeni promi­ nentni demokrati Anton Jug, Janko Bleiweis, dr. Ivan Bo­ le, Fran Kavčič, dr. Pavel Avramovič, dr. Albert Kramer, ing. Janko Mačkovšek, dr. Danilo Majaron, Rasto Pusto­ slemšek, dr. Danilo Puc, Fran Golob, dr. Josip Klepec, dr. Mirko Vratovič, dr. Ivan Lah in dr. Fran Novak. lol Jutro je postopek opravičevalo, češ da so se mnogi ljubljanski inteligenti priglasili v društvo, da bi to končno že prešlo v slovenske roke. Nemci pa so pred občnim zborom razširi­ li po Ljubljani vest, da se hočejo demokrati polastiti Kazi­ ne za svoje strankarske namene. Izigrano opozicijo je Jutro obtožilo, da le izziva politični škandal Io2 Na naslednjem občnem zboru čez poldrugo leto je imela Kazina poleg 205 rednih slovenskih članov še ved­ no tudi 19 rednih članov izpred prevrata, torej Nemcev, katerih članstvo bi poteklo januarja 1923, če ne bi plačali članarine. To so slovenski člani in ravnateljstvo seveda pričakovali. Občnega zbora decembra 1922 se namreč niso udeležili. Ravnateljstvo se v naslednjih letih ni bi­ stveno spreminjalo. Ostalo je trdno v rokah demokratov vse do leta 1945, ko je Kazino neka druga stranka zavzela na zelo podoben način I03 Nemška hiša v Celju Značilni postopek pri zavzemanju nemških ustanov po prevratu se je zavlekel še v 30. leta v Celju. Celjsko HI! Po občnem zboru je Deželna vlada državnega upravitelja raz­ rešila, novoizvoljeni odbor pa se je na seji 26. VI. konstituiral takole: di­ rektor dr. Ivan Bole, sicer ravnatelj banke Slavija, pod direktor zdravnik dr. Pavel Avramovič. blagajnik Janko Bleiweis-Trsteniški, sicer magi­ stra tni nadsvetnik, prvi tajnik magistratni stavbni komisar ing. Janko Mačkovšek in drugi tajnik odvetnik dr. Josip Klepec. SN, 2. VII. 1921. 1112 Občni zbor društva »Kasino((, 1- 21. in 25. VI. 1921. lU3 AS, Društvo Kazina, Ljubljana, Občni zbor 21. XTI.1922, zapis­ nik in seznam prisotnih. 59 nemštvo, verjetno najbolj militantno na slovenskem etničnem ozemlju, je bilo potem, ko je celjska gimnazija dobila slovenske paralelke in so Slovenci v mestu zgradili Narodni dom, nekako prisiljeno pretirano poudarjati nemškost Celja. Leta 1898 so celjski Nemci ustanovili društvo Nemška hiša (Deutsches Haus). Leta 1907 je bila mogočna stavba nasproti celjskega kolodvora v izrazito nemškem neogotskem in neorenesančnem stilu končana. Po prevratu se je Deželna vlada za Slovenijo na podlagi odredbe o popisu, zaplembi in likvidaciji premoženja državljanov sovražnih držav pripravljala na njeno za­ plembo in je društvo postavila pod nadzor. Društvo je na hitro sklicalo občni zbor, ki je v naspro~u z vladno na­ redbo potrdil prodajo Nemške hiše enajstim SVOjim čla­ nom, da bi jo kot individualno zasebno lastnino lažje obvarovali pred slovensko nevarnostjo. Pri tem je društvo delovalo v naspro~u z lastnim statutom, ki je predvi­ deval, da društveno premoženje v primeru razpusta pri­ pade društvu Siidmark iz Gradca. Tako je zahtevo po ustavitvi prodajnega postopka junija 1919 utemeljeval celjski magistrat, septembra istega leta pa tudi Deželna vlada, ko je društvo razpustila. Hišo so si Nemci prodali po nizki ceni 260.000 kron. Ker bi hiša po društveni razpustitvi pripadla tujemu društvu, naj bi po septembru veljala za zaplenjeno. Deželna vlada je decembra 1919 zato vložila tožbo proti takratnim enajstim lastnikom, ki so bili vpisani v zemljiško knjigo, in zahtevala vzpostavi­ tev prejšnjega stanja. Vendar je bila tožba na vseh treh sodnih ravneh zavrnjena. Celjski Nemci so hoteli julija 1924 ustanoviti novo društvo Union, kakor so stavbo takoj po prodaji preimenovali (hotel Union), in tako hišo dobiti po starih društvenih pravilih, ki so dovoljevala de­ dovanje društvenega premoženja novemu društvu z enakimi cilji. V tem primeru so bili cilji družabno in kul­ turno življenje nemške manjŠine v Celju in okolici. Prošnja za ustanovitev društva je bila zavrnjena. Slovenci so Nemce prehiteli in že aprila tega leta ustanovili društvo Celjski dom, ki naj bi gojilo strpnost in razume­ vanje celjskega slovenskega in nemškega meščanstva. V 60 tem letu so v zemljiški knjigi ponovno prenesli lastnino hiše na razpuščeno društvo Nemška hiša, da bi jo konec leta lahko dedoval o novo društvo Celjski dom. Siidmarka je seveda vložila tožbo in okrožno sodišče v Celju ji je celo prisodilo predmet tožbe, hišo. Deželno sodišče v Ljubljani in višje sodišče v Zagrebu sta tožbo zavrnili z utemelji tva­ mi, da je bil prvotni namen društva gOjiti rasne razprtije in da Siidmarka ni identična s tistim društvom, ki je ime­ novano v pravilih Nemške hiše. Zaradi razpustitve društva Nemška hiša, prenosa društvenega premoženja na društvo Celjski dom, katere­ ga nameni niso ustrezali pravilom Nemške hiše, in zaradi prepovedi ustanovitve društva Union se je odvetnik celjskih Nemcev dr. Walter ~iebl junija 1930 s peticijo obr­ nil na Društvo narodov v Zenevi, češ da Jugoslavija krši manjšinske pravice. Jugoslovanska vlada je bila pripra­ vljena popustiti nemški manjšini pri šolskem v~rašanju, celjska Nemška hiša pa je le ostala Celjski dom.! Vseh nemških inštitucij in premoženja pa Slovenci po prevratu niso izsilili. Zgled bi lahko bilo Slovensko planinsko društvo, ki je z izdatno pomočjo vlade in dru­ gih darovalcev že v letu 1919 kupilo planinske koče v naših gorah od avstrijskega planinskega društva. Zlasti nemške koče so bile ob koncu vojne skoraj povsem izro­ pane, zato je njihova obnova po nakupu za SPD pred­ stavljala težko materialno breme. SPD je v Julijskih Alpah od tujcev kupilo štiri koče, v Karavankah in Kamniških Alpah pa osem planinskih postojank.! OS Slovenci pri izrinjanju Nemcev po državnem prevra­ tu leta 1918 torej niso bili ravno pravični in obzirni. Take poti za dosego določenih ciljev, kot so bile med samimi slovenskimi političnimi rivali udomačene že nekaj časa, so tedaj prišle prav tudi v odnosih z na lepem nemočno lIH Več o tem glej Andrej Studen, Beseda dve o Nemški hiši v Celju, Celjski zbornik 1991, str.39-51; Beseda o razpustu društva Deutsches Haus v Celju, SN, 25. IX.1919. lOS Občni zbor slovenskega planinskega društva, SN, 30. XII. 1919; Stolelje v gorah, Ljubljana 1992, str. 151. 61 nemško manjšino. Pri reorganizaciji slovenske kulture po prevratu lahko opazimo določeno obotavljivost, previd­ nost, mogoče neodločnost. Te poteze so bile očitne zlasti pri usodnejšem in težjem boju za državne (etnične) meje. Vsekakor so bile tu negativne posledice, nemalo tudi po zaslugi nekoliko odločnejših mož, mnogo manjše. V celoti so kljub vsemu uspehi slovenske kulturne politike po pre­ vratu pomembni. Med Scilo in Karibdo je bila speljana ustanovitev univerze, z dežja pod kap sta bili podržav­ ljeni gledališči in konservatorij, čez drn in strn je bilo slo­ venizirano srednje in osnovno šolstvo. 62 REORGANIZIRANJE UMETNIKOV Slovenska matica Najstarejše slovensko znanstveno društvo, ki je v ve­ liki meri združevalo tudi pesnike in pisatelje, je bila leta 1864 v Ljubljani ustanovljena Slovenska matica (SM). Ma­ tica se je tudi po »ločitvi duhov« dolgo upirala ideološke­ mu razcepu. Vendar so bila prizadevanja katoliških kro­ gov, zlasti načelni katoliški organizacijski radikalizem, ki ga je po odhodu Antona Mahniča idejno vodil Aleš Ušeničnik, usmerjena posebej proti SMo Njen program je bil namreč prvenstveno narodno kulturni in zato brez izrazite konfesionalne podlage. »Ob obnavljanju načel­ nega boja je njena splošna humanistična usmerjenost prišla vidneje do izraza. Odnose je močno zaostril njen predsednik Fran Ilešič, ki je leta 1911 izjavil v ,Slovanu', da ,Čas' ne more veljati za znanstveno revijo, ker ima za­ radi vere ,vezana krila' ... Do tedaj znosno sodelovanje kulturnih delavcev različnih nazorov pri Slovenski matici se je začelo rušiti.« Kot konkurenca Matici se je Leonova družba naslednje leto preuredila v katoliško kulturno ma­ tico, čeprav se samo ime ni spremenilo. Ušeničnik je pred­ lagal, naj katoliški kulturniki izstopijo iz izvršnega odbo­ ra SM, ker se z njihovim sodelovanjem pri ustanovi, ki ne priznava načel katoliške kulture, mešajo pojmi. Čeprav je bil »skoraj samo« on za tako radikalno ločitev duhov v Matici, je vendar uveljavil svoje poglede in so katoliški predstavniki 20. marca 1914 res izstopili iz njenega vod­ stva. Sam je to storil že spomladi 1912.106 1(J6 Jožko Pirc, Aleš Ušeničnik in znamenja časov, Ljubljana 1986, str. 174 in op. 926. 63 Po začetku svetovne vojne je deželna vlada z odlo­ kom 16. septembra 1914 društvo razpustila, češ da je prekoračilo svoj statut. Policija je premoženje zaplenila in imenovala nemškega kuratorja Galleta, ki je ustavil tiskanje društvenih knjig za leto 1914. Društveno pre­ moženje je močno obremenil z vojnimi posojili. Predsed­ nik Fran Ilešič je jeseni 1914, ko se je vrnil iz ječe, odstopil. Drugi odborniki pa niso dali miru, dokler ni po obnov­ ljenem parlamentarnem življenju in posredovanju pri no­ tranjem ministru 22. junija 1917 Matica spet zaživela I07 Prvi podpredsednik Peter Grasselli je 16. julija sklical odbornike, ki so se sporazumeli, da naj bi v Matici spet složno delovali obe stranki. Janez Ev. Krek je takrat pred­ lagal, da bi odbornike volili proporcionalno s številom članov. Ivan Prijatelj, takrat še na Dunaju, je že razmišljal o reorganizaciji SM v akademijo z redno državno pod­ poro. Odvetnik Ivan Tavčar je na lastno pobudo prevzel delo društvenega tožitelja in rešil vse zastavljeno pre­ moženje. Na izrednem občnem zboru 28. februarja 1918 je bila izvoljena združena narodna lista društvenega odbo­ ra, katerega predsedstvo je začasno prevzel Ivan Tavčar. Tako sta v imenu slovenstva načeloma spet sodelovali obe politični nasprotnici. Kljub temu je bila v Slovenski ma­ tici strankarska oziroma ideološka opredeljenost vedno opaznalO. Pred vojno je imela SM več denarnih ustanov v skup­ ni vrednosti 80.000 kron. Tako je lahko iz obresti in člana­ rine izdajala svojo redno letno zbirko po zmerni ceni. Voj­ na inflacija je ta kapital požrla, zato je bila potrebna tudi 107 F. Koblar, Slovenska književnost, v Slovenci v desetle~u 1918- 1928, str. 643-644. V času ko je bila SM razpuščena, naj bi se za njeno premoženje zanimala Leonova družba, kjer so bili nekateri odborniki za to, da izkoristijo priložnost, drugi (dr. Gruden ali dr. Krek) pa so to možnost odločno zavrnili, češ kjer gori, tam jaz ne ropam! Ušeničnik je menda v imenu Leonove družbe takrat dalo SM oblastem skrajno ne­ ugodno poročilo. Dr. Fran Ilešič, Kako je bilo z Matico Slovensko?, SN, 28. XI.1920. 11* AS, Slovenska matica, škatla 27, spisi za leto 1918; F. Koblar, n. d., str. 643--<544, op.!. 64 ekonomska reorganizacija. Julija 1920 je občni zbor sprejel nova društvena pravila, po katerih so novembra istega leta izvolili nov društveni odbor. Odtlej je štel 20 namesto 30 članov, od teh jih je moralo 16 stanovati v Ljubljani. Izvoljena je bila kandidatna lista, ki jo je predlagalo Društvo slovenskih leposlovcev 109 Za predsednika je bil soglasno izvoljen (takrat še član Jugoslovanske socialno­ demokratske stranke, a med glavnima idejnima nasprot­ nikoma nevtralni) dr. Dragotin Lončar, politično ravno­ vesje pa sta predstavljala podpredsednika dr. Ivan Prija­ telj in Fran S. Finžgar. 110 Lončarjeva izvolitev za pred­ sednika je pomenila dokončni prelom spredvojnim »Ile­ šičevim kurzom« in »ponovno usmeritev predvsem k slo­ venskim narodnim kulturnim in znanstvenim nalogam.« Lončar je Matico uspešno varoval pred strankarskimi raz­ prtijami vse obdobje med svetovnima vojnama l11 Matičino preusmeritev, ki jo je že leta 1917 sprožal z Dunaja, je Ivan Prijatelj v začetku leta 1920 oblikoval do­ ločneje. Lahko bi se usmerili povsem na izdajanje lepo­ slovja, kot je to storila Matica Srpska. Matica Hrvatska pa npr. sploh ni več izdajala rednih zbirk, temveč le še izred­ ne izdaje. SM bi lahko tudi pomagala z znanstvenim tiskom univerzi, ki še ni organizirala svojega publiciranja. Novi društveni odbor se je konec leta 1920 odločil za am­ biciozen načrt, ki bi zapolnil obe izdajateljski potrebi in 1(W Prof. dr. Anton Breznik, prof. Ante Debeljak, univ. prof. dr. Jo­ sip Debevec, vladni svetnik dr. Fran Detela, Fran S. Finžgar, pesnica Vi­ da }erajeva, zdravnik dr. Lojz Kraigher, dr. Ivan Lah, Vladimir Levstik, dr. Dragotin Lončar, pisatelj Milan Pugelj, prof. Maks Pleteršnik, dr. Ivan Prijatelj, župan dr. Ivan Tavčar, revident državnih železnic Ivan Zorec, dramaturg Oton Župančič, gledališki intendant Friderik Ju­ vančič ter za njegovo finančno podlago pomembni gospodarski odsek: bančni prokurist Jože Kramar, ravnatelj Jadranske banke Ivan Tasti in posestnik Ivan Zorman. 110 AS, Slovenska matica, škatla 28, Izredni občni zbor Slovenske matice 7. X1.1920; SN, 9. Xl.1920; j, 9. Xl.1920; dr.!. L., Slovenska matica, SN, 25 . XII. 1920. 111 Fran Zwitter, Dragotin Lončar, Zgodovinski časopis, VIlIjl-4, Ljubljana 1954, str. 184; Peter Vodopivec, Dragotin Lončar in Slovenska matica, Glasnik Slovenske matice, XVTII/l-2, Ljubljana 1994, str. 61-62. 65 SM razvil v veliko narodno založbo. Poleg obsežnega pro­ grama izrednih izdaj naj bi člani za 40 kron prejemali tudi redno zbirko štirih knjig. Vzrokov za razočaranje s posku­ som ustanovitve Akademije znanosti in umetnosti niso iskali v neugodnih političnih razmerah, temveč so ne­ uspeh utemeljevali Z mnenjem, da je slovenska znanost še premalo razvita. SM se je kljub temu odločila, da bo s pri­ pravami Za njeno prihodnjo ustanovitev nadaljevala. 112 Občutljivost političnega položaja SM se je pokazala večkrat. Najbolj značilni so bili dogodki ob avtonomi­ stični izjavi slovenskih kulturnih delavcev februarja 1921. Ne gre prezreti, da je bil predsednik SM Lončar eden od pobudnikov izjave, ki pa ni nastala na Matici, vendar o tem pozneje. Član JOS dr. Ivan Lah je svoje razočaranje, ker ni dobil mesta univerzitetnega tajnika, ci­ nično izrazil v članku »Odgovor in obtožba« v Sloven­ skem narodu, kjer je podpisnike avtonomistične izjave označil za protidržavno usmerjene ljudi, ki za nagrado dobivajo državne službe. Namigoval je na dr. Mateja Šmalca, ki je izjavo podpisal in je bil kasneje imenovan na to službeno mesto. Zaradi grobega napada so se čutili užaljeni tudi drugi podpisniki izjave. Na seji SM dober te­ den kasneje je sicer tudi liberalno misleči Lojz Kraigher v imenu podpisnikov izjave, ki da jim je Lah očital »av­ strijakanstvo« in izdajo, zahteval od njega opravičilo. Lah je očitke zavrnil, zapustil sejo in čez nekaj dni izstopil iz SMo Izstop je utemeljil z izjavo, da je spor javne, se pravi politične narave in nima s SM kot kulturno ustanovo nič skupnega. Obtožil je predsedstvo SM, da je s tem, ko je Kraigherjevo izjavo sprejelo na dnevni red, podprlo na­ pad nanj in Matico pri tem zlorabil o v osebnih zadevah. Zadoščenje je od Laha zahteval še odbor Društva sloven­ skih leposlovcev, katerega predsednik je bil Kraigher, taj- 112 Odborova seja Slovenske matice, SN, 17. 1.1920. Pred vojno je SM imela okrog 4000 članov, kar naj bi ji zagotavljalo nemoteno izdaja· nje redne zbirke štirih knjig. Da bi to število dosegla ji je konec leta 1920 manjkalo še okrog 1000 novih članov. Zato so začeli z intenzivnejšo pro­ pagando. j, 29. XII.1920. 66 nik pa Ivan Zorec, oba podpisnika izjave. Lah je ostal načelno trden in je z isto utemeljitvijo o zlorabi stanovske­ ga društva za osebne in politične stvari tudi iz tega društva izstopil. 1I3 Januarja 1922 Mestna hranilnica ni odobrila prošnje SM za kredit. Na seji hranilnice je nekdo izjavil, da je njegova stranka proti posojilu, ker je v odboru SM preveč pristašev SLS. Fran Detela, Josip Debevec in Fran S. Finžgar so ponudili svoj odstop, če bi Matica tako lažje dobila kredit. Zadevo so potem uredili brez odstopov. Pojavljale so se tudi dileme, ali razobesiti zastavo na stav­ bi SM ob katoliškem shodu avgusta 1923 ipd 114 Veliki načrti novega vodstva SM niso bili uresničeni. Ob pomanjkanju lastnega kapitala in splošni založniški krizi je SM v začetku dvajsetih let prenehala izdajati red­ no letno knjižno zbirko. Iz dremavice jo je zbudil šele iz­ redno uspešen založniški projekt Samostojne demokrat­ ske stranke z ustanovitvijo Vodnikove družbe v začetku leta 1926. Ta je že v prvem letu nabrala skoraj 15.000 čla­ nov. Ogrozila je staro katoliško Družbo sv. Mohorja, pre­ dvsem pa dokazala, da je mogoče z dobro organizirano akcijo slovensko knjižno krizo premagati. SM omenjeni­ ma knjižnima družbama ni konkurirala, saj je bil njen knjižni program zahtevnejši. Ne glede na to so po občnem zboru in reorganizaciji junija 1927 pri SM začeli znova tkati mrežo poverjenikov in članstva. Za leto 1928 so po­ nujali tri knjige za 50 dinarjev, Vodnikova družba pa štiri knjige za samo 20 dinarjev. Za organizacijo mreže društvenih članov so zaposlili upravnika, ki je pri tem po­ slu naletel predvsem na »občutno pomanjkanje denarja med izobraženci«. Kljub temu mu je do občnega zbora 113 Odgovor in obtožba, SN, 25. V.1921; AS, Slovenska matica, Š. 28, odborovi seji 3. in 17.VI.1921; Nastop avtonomistov v SM, J, 4. VJ.1921; Mučen incident v SM, J, 5. V1.1921; SN, 9. Vr.I92I; Fran Erja­ vec, Avtonomistična izjava slovenskih kulturnih delavcev leta 1921, Zgodovinski zbornik 1958, Buenos Aires, str. 27-28. 114 AS, Slovenska matica, š. 28, odborovi seji 9. L 1922 in 17. V1.1923; Koblar, n. d., str. 644, op. 2. 67 leta 1930 uspelo spet pridobiti skoraj 3600 članov oziroma naročnikov Matičine redne knjižne zbirke l15 Društvo slovenskih književnikov Prvo ožje zasnovano Društvo slovenskih pisateljev so ustanovili že leta 1872 v Ljubljani, vendar je kmalu zamrlo. Njegovo delo je 1885 obnovilo Pisateljsko pod­ porno društvo, ki je slovenske pisce v stiski gmotno pod­ piralo in skrbelo za spomenike umrlih stanovskih kole­ gov. Leta 1915 naj bi avstrijska oblast društvo razpustila, vendar imamo poročilo tudi o tem, da se je društvo razšlo samo na občnem zboru julija 1918. 11 6 Društvo slovenskih leposlovcev, ustanovljeno 21. aprila 1920, je bilo že v letu svoje ustanovitve zelo dejav­ no.1I7 Ministrstvu za prosveto v Beogradu je poslalo spo­ menico, ki se je zavzemala za pomoč pri revščini in brezposelnosti slovenskih leposlovcev, za bolniško pod­ poro, sklad za nagrade. Izmed članov društva naj bi Deželna vlada imenovala primernega svetnika, ki bi so­ deloval pri vseh njenih tozadevnih odločitvah. Deželno vlado je društvo za ta namen prosilo za 600.000 kron v let­ nem proračunu. Uporabili bi jih za bolniške, potovalne in počitniške podpore. Spomenico so oktobra 1920 nesli v Beograd Lojz Kraigher, Ivan Zorec in Alojz Gradnik. Izročili so jo referentu za umetniške zadeve na prosvet­ nem ministrstvu, Branislavu Nušicu. Nušk je spomenico po Jutrovem poročilu z odobravanjem sprejel, češ ta pro­ blem je v Srbiji rešen118 Obe vladi, deželna in osrednja v 115 AS, Slovenska matica, Sejni zapisniki po občnem zboru 24. VI.1927 in Občni zbor 2. VI. ]930, š.] prvega popisa; Jože Munda, Biblio· grafija Slovenske matice 1864-1964, Ljubljana 1964, str. SO-53; Vodniko­ va družba in Slovenska matica, J , 1. V. 1926; Slovenska matica zopet deluje, J, 16. X.1927. 116 Enciklopedija Slovenije (ES), 2. ZV., Društvo slovenskih pisate­ ljev; AS, Slovenska matica, Š. 27, dopis z dne 9. VIII. 1918. 117 AS, Društvena pravila 9129. 1111 J, 28. X.1920. Spomenico je s komentarjem pozneje objavil še Anton Podbevšek, Javno vprašanje zaradi Društva slovenskih književ­ nikov , Modra ptica VIII /1936-37, str. 262-264. 68 Beogradu sta obljubili, da bosta zahteve spomenice upoštevali. Dlje od obljub pa po pričevanju Antona Pod­ bevška tudi zaradi neaktivnosti samega društva ni prišlo. Dejstvo je, da so se vsa dvajseta leta vedno znova pojav­ ljala vprašanja »intelektualnega proletariata«, močne podcenjenosti intelektualnega dela v primerjavi s fizič­ nim in vedno večjega duhovnega prepada med inteli­ genco ter manj izobraženimi ljudmi. V času ustavnega boja so štiri glavna slovenska umetniška društva s posebno resolucijo opozorila Usta­ vodajno skupščino, da mora bodoča ustava vsebovati tudi pravne norme o splošnih pravicah državljanov. Prav­ na ureditev države naj umetnost ne le ščiti, ampak tudi pospešuje. Umetnost naj bo svobodna in naj uživa poseb­ no zaščito in podporo države, zato naj v primeru dvo­ dornnega parlamenta umetniška zbornica voli v senat najmanj isto število senatorjev kot zbornice drugih inte­ resnih skupin.110 V društvu so se začeli »za nas Slovence tako značilni prepiri osebnega in političnega značaja.« Sredi leta 1924 sta iz društva izstopila predsednik Alojz Gradnik in tajnik Miran Jarc zaradi spora o udeležbi društva na pogrebu orjunaša Šlajpaha, ki je padel v spopadu z levičarji 1. junija 1924 v Trbovljah. 120 Konec leta 1925 pa so na Pod­ bevškovo pobudo delovanje obnovili pod predsedstvom Otona Župančiča, vendar je sodelovanje odklonil Izidor Cankar, »češ da je društvo neizogibno zapisano smrti«.'2I Društvo je od Slovenske matice prevzelo glavnico za podpore socialno ogroženim pisateljem ali njihovim m Resolucija Društva slovenskih leposlovcev, Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov, Kluba slovenskih umetnikov Sava in ljub· ljanske podružnice Društva jugoslovanskih glasbenikov. S, 18. II. 1921. IlU josip Vidmar, Obrazi, Ljubljana 1985, s tr. 381-382. 121 Novi odbor so 15. decembra] 925 sestavili stari odborniki Fran Finžgar kot podpredsednik, Fran Albreht kot blagajnik ter josip Vidmar in Vida Jeraj. Novi kooptirani člani odbora so postali Oton Župančič kot predsednik, Anton Podbevšek kot tajnik ter Vladimir Levstik in Fran Kidrič. Anton Podbevšek, Javno vprašanje zaradi Društva slovenskih književnikov, Modra ptica, VIII/8, Ljubljana 1936/37, str. 263. 69 družinam, ki jo je zapustilo bivše Pisateljsko pod porno društvo leta 1918. Februarja 1923 se je društvo preimeno­ valo v Društvo slovenskih književnikov (DSK).122 Pod­ bevšek je menda v pol leta svojega tajnikovanja široko za­ stavil program društvenega delovanja. Organizirali so Prešernove in Cankarjeve proslave, sklenili so osnovati prevajalsko centralo, katere delo bi nadzorovalo DSK, dali so pobudo za natis skupnega slovenskega kataloga izdanih knjig, ustanovili naj bi lastno društveno založbo, Frana Albrehta in Josipa Vidmarja so poslali na kongres »mednarodne literarne in umetniške zveze« v Pariz, ude­ leževali naj bi se sestankov za ustanovitev njene jugoslo­ vanske sekcije v Zagrebu itd. Vendar naj bi v drugi polo­ vici leta 1926 ŽupančiČ začel namerno ovirati delo društva, da je po odstopu Podbevška januarja 1927 spet za dolgo zaspalo. Obudili so ga spet šele leta 1938 pod predsedstvom Franceta Koblarja. 12 • Konec tega obdobja srno v Ljubljani dobili še eno pi­ sateljsko organizacijo, ki je s programsko usmeritvijo pre­ segala dotedanje organizacijske napore slovenskih piscev. Konec leta 1929 je oživela pobuda za ustanovitev PEN kluba v Ljubljani, ki je bila uresničena šele leto kasneje. PEN klub naj bi med pisci gOjil družabnost in sodelo­ vanje, predvsem pa pospeševal njihovo mednarodno povezovanje, solidarnost in boj za človekove pravice. V naslednjem desetletju je večkrat posredoval v prid slovenščini v šolskih učbenikih doma ter slovenskim pisateljem v tujini (France Bevk, Prežihov Voranc).'24 122 AS, Slovenska matica, š. 28, Odborova seja 11. V. 1920; AS, Društvena pravila 9129, sprememba pravi112.11.1923. m Občni zbor društva slovenskih književnikov, J, 6. TIL1926; An­ ton Podbevšek, n. d .; Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 209. 124 Pravila so bila oblastem predložena 13. XII.1929, odobrena pa šele 25. X.1930, AS, Društvena pravila 9128. PEN: Poets, Essayists, No­ velists; matično društvo je v začetku dvajsetih let ustanovil v Londonu John Galsworthy. O aktivnosti slovenskega PEN v naslednjem desetlet­ ju je pisal Joža Mahnič, Predvojni slovenski Pen v boju za jezikovne in človekove pravice, Delo, Književni listi, 26. X.1989. 70 Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov Organizacijska tradicija slovenskih likovnih ustvar­ jalcev traja od ustanovitve Slovenskega umetniškega društva leta 1899, ki je leto kasneje priredilo 1. slovensko umetniško razstavo v Ljubljani, in s tem v svetu že '!veljavljeno slovensko likovno umetnost (Janez in Jurij Subic, Anton Ažbe ... ) pripeljalo domov. Društvo je bilo zasnovano širše umetniško. Od sodelovanja z drugimi umetniki so si veliko obetali, zato sta bila člana prvega odbora tudi pisatelj Engelbert Gangl in skladatelj Fran Gerbič. Nasprotja med privrženci različnih stilnih usme­ ritev so društvo razbila z osnovanjem ločenih slikarskih klubov Vesna (1903) in Sava (1904) . Ob 1. jugoslovanski umetniški razstavi leta 1904 v Beogradu je bila usta­ novljena Zveza društev Lada, ki je imela tudi slovensko zastopstvo. 125 Ustanavljanje Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov (DSUU) leta 1919 je povezano s polemiko s starejšim in uveljavljenim Klubom umetnikov Sava oziro­ ma z njegovim najdejavnejšim članom Rihardom Jako­ pičem. Ta je DSUU obtožil, da njegovi člani širijo neres­ nične govorice, češ da je JakopiČ namenoma zadrževal obvestila o jugoslovanski umetnostni razstavi v času mi­ rovne konference v Parizu in tako omogočil udeležbo na njej le nekaj Slovencem po lastnem izboru."· Spor so, očit­ no z neposrednim pogovorom, hitro pomirili. DSUU je 125 ES, 2. zv., Društvo slovenskih likovnih umetnikov. 126 »Poslano'(, S, 27. 11 .1919. V imenu odbora DSUU sta mu ci­ nično odgovorila podpredsednik Matej Sternen in tajnik Hinko Smre­ kar, da ima društvo »resnejše naloge nego pečati se s čenčami.« S, 1.111.1919; Jakopič je na nizke udarce užaljeno odgovoril, da mu »tudi to puhlo nizko besedilo dosti razodeva.« Hkrati je iz komaj ustanovljene­ ga DSUU javno izstopil kipar Lojze Dolinar, Klub umetnikov Sava pa je demonstrativna objavil pristope novih mladih članov Lojzeta Dolinarja, Vena Pilana in Frana Tratnika ter vest, da bo klub na pariški razstavi za­ stopal Ivan Zorman. S, 5. I1I.1919; na pariški razstavi aprila in maja 1919 je sodelovalo 12 Slovencev z 38 deli, Kronologija dogodkov , pregled razstav, izbrana bibliografija 1919-1930, katalog Moderne galerjje Eks­ presionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920-1930, Ljubljana 1986, str. 423. 71 bilo ustanovljeno 20. februarja 1919. 16. marca istega leta so že imeli prvi izredni občni zbor, kjer so med drugim razpravljali o akciji za ustanovitev Umetniškega doma v Ljubljani. V njem naj bi dobila stalno domovanje zbirka Narodne galerije, hkrati pa bi bil prostor tudi za občasne razstave. Ta čas je služil likovnim razstavam v Ljubljani skoraj samo zasebni Jakopičev paviljon v Tivoliju. Disku­ sija o prepotrebnih umetniških ateljejih v Ljubljani je šla kot vloga na Poverjeništvo za javna dela pri Deželni vladi, naj pri nameravani zidavi hiš mislijo tudi na umetnike oziroma na nekakšno umetniško kolonijo v Ljubljani. Načrtu o ustanovitvi umetno obrt~e šole v Ljubljani, ki ga je zagovarjal zlasti slikar Saša Santel, so nasprotovali umetniki iz kluba Sava, ki so ambiciozno zagovarjali ustanovitev prave umetnostne akademije. Aprila 1921 je bilo na srednji tehniški šoli v Ljubljani ustanovljeno društvo Probuda, pod okriljem katerega je začela mesec kasneje delovati zasebna risarska in slikarska šola, ki je učence usmerjala k ohranjanju in razvijanju slovenskih oblikovnih tradicij127 V DSUU se je do konca aprila 1919 vključila že večina pomembnejših in priznanih slovenskih likovnih umet­ nikov. DSUU je skupaj s klubom Sava napisalo obširni spomenici o potrebi ustanovitve Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani in o nujni urbanistični ureditvi Ljubljane ter Beograda. V komisijo, ki so jo za urejanje Ljubljane ustanovile pristojne oblasti, je društvo imeno­ valo arhitekta Ivana Vurnika in F. Jando. Deželni vladi so predlagali, naj Poverjeništvu za uk in bogočas~e dodeli posebnega referenta za umetniške zadeve.'28 Ob pikrih pripombah glede Slovencem zelo skopo odmerjenega prostora na jugoslovanski razstavi v Parizu so se zavzeli 127 AS, Društvena pravila 9122; Društvo slovenskih upodablja­ jočih umetnikov, S, 2. 111.1919; S, 26. IV., 18. VI.1921; ES, 2. ZV., Društvo slovenskih likovnih umetnikov; France Golob, Franjo Sterle, ustanovi­ telj umetniške šole ))Probudal< in vloga šole v tedanjem likovnem živ­ ljenju, Kronika, 34/1986, št. 3, 5tr.160-170. 12R Ta zahteva je bila izpolnjena julija 1921, ko je bil za umetniške­ ga svetovalca Prosvetnega oddelka Deželne vlade v Ljubljani imenovan slikar Fran Tratnik. Slovenska prosvetna vprašanja, J, 12. VII.1921. 72 za skupno reševanje vseh aktualnih vprašanj v likovni umetnosti in za pospešeno združitev jugoslovanskih upo­ dabljajočih umetnikov v močno stanovsko socialno orga­ nizacijo. Podobno vabilo za združevanje na vsedržavni ravni je slovenskim umetnikom malo prej poslal Socijal­ no-umjetnički pokret iz Splital" V času slikarske razstave štajerskih umetnikov de­ cembra 1920 v Mariboru (razstavljalo je preko 30 avtorjev, med njimi tudi tamkajš';:ji Nemci) so tam ustanovili svoj umetniški klub Grohar. ' Mnogo bolj odmevna je bila prva pokrajinska slikar­ ska razstava v Novem mestu, ki so jo odprli dobra dva meseca prej. Tu so se poleg mladih dolenjskih ekspresio­ nistov med likovniki predstavili tudi drugi umetniki najmlajše generacije, glasbeniki in literati. Plod »umet­ niškega gibanja na Dolenjskem« je bil Umetniški klub mladih, ki potem ni deloval na regionalni osnovi kot klub Grohar, ampak je povezoval umetnike predvsem po ge­ neracijski in po stilni pripadnosti. Iz neformalnega kluba mladih, ki je v uredništvu kritika Josipa Vidmarja, sklada­ telja Marija Kogoja in pesnika Antona Podbevška izdajal revijo Trije labodje, je pod vodstvom Franceta Kralja kma­ lu izstopil krog likovnih umetnikov pod imenom Klub mladih oblikujočih umetnikov. l31 Socialni problemi slovenskih umetnikov so botrovali prvemu sestanku slikarjev, kiparjev, arhitektov in umet- no DSUU, S, 30. IV.1919; S, 19. IV.1919; SN, 19. IV.1919. 130 Klub Grohar je imel ob ustanovitvi 8. XII.1920 12 članov, za predsednika so izbrali Cotiča, podpredsednik je bil g. Karlovič-Ja­ nowsky, tajnik g. Stiplovšek, blagajnik Kranjc, odbornica ga. Šantlova, za častnega člana so izbrali generala Maistra, ki je predsedoval tudj pri­ pravljalnemu odboru za štajersko slikarsko razstavo 5.-26. XII .1920 v Mariboru. Ob tej priložnosti so ocenili, da imamo po uspešnem razvoju slovenskega slikarstva v zadnjih dvajsetih letih okrog 100 slovenskih umetnikov, katerih večina ni organizirana nikjer. Umetniška razstava v Mariboru, SN, 23. X1.1920; Ustanovitev umetniškega kluba Grohar v Mariboru, SN, 14. XI1.1920;j, 7.1.1921. 131 Obširno je o tem pisal Marjan Mušič, Novomeška pomlad, Ma­ ribor 1974; Milček Komelj, Slovensko ekspresionistično slikarstvo, risba in grafika, katalog Moderne galerije Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem, Ljubljana 1986, str. 9-16. 73 nostnih pedagogov, ki sta ga sredi oktobra 1920 v imenu DSUU in Save sklicala Ferdo Vesel in Rihard Jakopič. Stro­ kovna (sindikalna) organizacija slovenskih umetnikov naj bi varovala interese umetnosti in umetnikov, prirejala raz­ stave doma in v tujini, posredovala pri javnih korpora­ cijah glede umetnosti, vplivala na umetnostno vzgojo v šoli in zunaj nje ipd. Bili so že v stikih s kolegi v Zagrebu in Beogradu, s katerimi naj bi se dogovorili o skupni orga­ nizaciji. V ta namen je potekala konferenca srbskih, hr­ vaških in slovenskih upodabljajočih umetnikov od 23. do 25. oktobra 1920 v Zagrebu. Sestavili so osnutek pravil­ nika bodoče enotne jugoslovanske umetniške stanovske organizacije in odločili, naj bi bil ustanovni kongres v kratkem, pred tem pa naj bi pravilnik odobrile lokalne organizacije, kajti slovenski in hrvaški predstavniki so se sporazumeli, da je vsedržavno združenje možno samo na temelju lokalnih organizacij v kulturnih središčih države.'" Stvari so se nekoliko zavlekle, vendar je bilo v skladu s sklepi ustanovno zborovanje slovenske po­ družnice Udruženja jugoslovanskih oblikujočih umet­ nikov (UJOU) šele 23. novembra 1921 v ljubljanskem Unionu. Povabili so samo tiste slovenske umetnike, kate­ rih delo je bilo že priznano, da bi se izognili problemom, če kriteriji za sprejem v Udruženje ne bi bili po vsej državi enaki. Tako je bilo od 98 znanih imen povabljenih samo 28. Vabilu se jih je odzvalo 19. Druge naj bi v organizacijo sprejemali kasneje po društvenem pravilniku. Ustanovni občni zbor slovenske podružnice UJOU v Unionu je torej izvolil odbor in določil 5 delegatov za zagrebški kongres, določen za čas med 8. in 11. decembrom 1921. 133 Vendar s kongresom spet ni bilo nič. Junija 1922 je bila v Beogradu t.i. 5. jugoslovanska umetniška razstava, na kateri so bili 132 Strokovna organizacija slovenskih umetnikov, SN, 17. X.1920; ],20. in 28. X.I920; SN, 6. X1.l920. m Izvoljeni odbor: predsednik Rihard Jakopič, tajnik Saša Šantel, blagajnik Gojmir Anton Kos, odborniki josip Costa pera ria, Lojze Doli· nar, Fran Tratnik, Ivan Vavpotič, namestnika Maksim Gaspari in Ivan Zajec, SN, 3. Xll.1921; Poziv vsem oblikujočim umetnikom v Sloveniji, SN, 22. X.I921. 74 Slovenci močno zastopani. Vsi razstavljalci so nastopili kolektivno, kot člani DSUU, Save, Mladih, Groharja ali kot >>neorganizirani« . Ob tej priložnosti so se na zboro­ vanju beograjskega lokalnega združenja sestali tudi dele­ gati umetniških društev iz Ljubljane, Maribora, Zagreba in Sarajeva. Končno so se dogovorili za dolgo odlašani zagrebški kongres, ki naj bi potekal v začetku oktobra 1922 134 Verjetno je imela tudi v ta namen slovenska po­ družnica še neobstoječega UJOU 1. julija izredni občni zbor, ki pa je po poročilu v Jutru le »rešil mnogo perečih vprašanj in napravil velik korak naprej v urejanju razmer med slovenskimi umetniki.« Ustanovni kongres UJOU je bil 10. in 11. decembra 1922 v Zagrebu. Slovence sta zasto­ pala Saša Šantel in (verjetno France) Kralj. Glavno delo kongresa je bil sprejeti pravilnik o Glavnem umetniškem svetu pri prosvetnem ministrstvu v Beogradu l35 UJOU se v naslednjih letih ni izkazalo kot zelo aktiv­ na organizacija in je občasno doživljalo razne krize. Iz DSUU oz. iz ljubljanske sekcije UJOU je leta 1926 izstopil Klub mladih oblikujočih umetnikov, ki se je naslednje leto preimenoval v Slovensko umetniško društvo. Oktobra 1927 pa se je soglasno sama razpustila sarajevska sekcija. O tem je obvestila ljubljansko sekcijo, češ da je s tem za­ pečatena usoda celotne skupne organizacije jugoslovan­ skih slikarjev in kiparjev. Arhitekti so se že prej osamo­ svojili l36 Slovenska sekcija UJOU je torej v letih 1927-28 zamrla, ker ni mogla doseči kakšnih občutnih koristi za svoje člane in je začelo njihovo število padati. Zagrebška in beograjska sekcija pa sta še naprej občasno delovali.137 13-f Poziv umetnikom, J, 9. V1922; Pred otvoritvijo jugoslovanske umetnostne razstave, J, 3. VI. 1922; V. jugoslovanska umetniška razsta­ va, J. 18. Vl.1922. 1 35 J,S. VII.1922; Kongres upodabJjajočih umetnikov v Zagrebu, J, 13. Xli. 1922. 136 Strokovno udruženje jugoslovanskih oblikujočih umetnikov, J, 23.,26. in 29. X.1927. 137 Arhiv Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, O OSLU v Ljubljani, fascikel Razni koncepti 1941-1945. 75 Septembra 1928 je v Jakopičevem paviljonu z razsta­ vo nastopila že •• četrta generacija« slovenskih likovnih ustvarjalcev (po impresionistih, vesnanih in ekspresioni­ stih). Večinoma je to bila prva generacija, ki se je po vojni izšolala na zagrebški likovni akademiji (razen Mihe Maleša). Vendar se skupina šestih likovnikov ni formalno organizirala in se je v 30. letih tudi oblikovno razvila v različne smeri. Nov organizacijski poskus je bilo Društvo akade­ mičnih likovnih umetnikov v Ljubljani. Društvena pravi­ la sta 11. novembra 1929 predložila Franjo Sterle in France Kralj, vendar o ustanovitvi ali delovanju društva nimamo nobenih podatkov. France Kralj takrat v Slovenskem umetniškem društvu ni več sodeloval in je mogoče skušal na ta način uresničiti svoje voditeljske ambicije."8 Leta 1934 je bilo na novo ustanovljeno Društvo likov­ nih umetnikov Dravske banovine. Zaradi vse močnejšega političnega pritiska v smislu jugoslovanskega unitarizma je vse bolj prevladovalo prepričanje, da je treba tudi v imenu naglasiti slovenstvo organizacije, vendar je predla­ gateljem društvenih pravil (France Pavlovec, Božidar Jakac, Saša Šantel) uradnik I)otranje uprave pridevnik »slovenskih« črtal iz naslova. Sele po zamenjavi vlade, ko je prenehal pritisk Jugoslovanske nacionalne stranke, so leta 1936 spremenili naslov v Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Vanj je bila do druge vojne vključena večina slovenskih likovnikov. Leta 1940 je društvo imelo 76 čla­ nov. Skrbelo je predvsem za zaščito avtorskih pravic, za umetnostno šolstvo, pomagalo pri razstavah, dražbah, raznih prireditvah in študijskih potovanjih, ustanovilo je lastni bolniški sklad ipd.''' Narodna galerija Galerijska dejavnost v Ljubljani se je začela z z:aseb­ no pobudo Riharda Jakopiča, ki je po preselitvi iz Skofje 13!1 AS, Društvena pravila 9126. 13'1 AS, Društvena pravila 9142j Arhiv Zveze društev slovenskih li~ kovnih umetnikov, O OSLU v Ljubljani, f. Razni koncepti 1941-1945. 76 Loke v Ljubljano novembra 1906 »dokončno oblikoval svoj načrt o ustanovitvi narodne galerije, slikarske in ri­ sarske šole ter o stalnem umetniškem razstavišču, s kate­ rim naj bi spremenil odnos ljubljanske publike do likovne umetnosti.« Ker te pobude ne pri deželnih ne pri mestnih oblasteh niso imele uspeha, je Jakopič 12. junija 1909 s tretjo razstavo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani odprl paviljon na lastne stroške. Takratni ljubljanski župan Ivan Hribar si je sicer prizadeval za galerijo in mu­ zej na ljubljanskem gradu, vendar je Slovenska ljudska stranka v Hribarjevih načrtih »videla le strankarsko ne­ umnost in nepotrebno zapravljanje«, zato je mestni svet odobril le 2000 kron letno za nakup umetniških del l40 Leta 1916 se je Trgovska zbornica slučajno preselila iz mestne hiše v Kresiji in župan Ivan Tavčar je skrbniku mestne umetniške zbirke, slikarju Ivanu Franketu, na­ ročil, naj zbirko namesti v teh prostorih, da bi jih ne za­ sedla vojska. Še sredi vojne vihre pa so začeli uresničevati staro željo po narodni galeriji. Prošnjo za ustanovitev društva Narodna galerija so oblastem predložili konec ju­ lija 1918. 141 Društvo je bilo ustanovljeno 18. septembra ali 18. oktobra 1918. 142 Po državnem prevratu je novembra Narodna galerija kupila prvih deset starejših likovnih del slovenskih umetnikov l43 Svojo prvo zbirko, ki je večino­ ma slonela na umetniški zbirki ljubljanske mestne občine, je Narodna galerija razstavila v prostorih ljubljanske Kre­ sije 7. marca 1920. Ogled je bil sprva možen le dvakrat te­ densko. V prvih desetih mesecih si je zbirko ogledalo po mnenju pisca v Slovenskem narodu »žalostnih« 600 obiskovalcev, kar naj bi bil pri 70.000 prebivalcih Ljublja- HO Janez Kos, Umetniški paviljon Riharda Jakopiča, katalog Na­ rodne galerije Rihard Jakopič - To sem jaz, umetnik ... Ljubljana 1993, str. 87- 96. HI Podpisali so jih Ivan Franke, Rihard JakopiČ, dr. Josip Regali in en nerazpoznaven podpis, pravila predložena 24. VIL, odobrena 12. VIII. 1918, AS, Društvena pravila 9115. 142 SN, 7. IX.1918; Janez Zorman, Narodna galerija v Ljubljani, Kronika slovenskih mest, 1/1, Ljubljana 1934, str. 20-22. u, SN, 25. X1.1918. 77 ne »žalosten kulturen pojav«. Na poziv v Domu in svetu in v Ljubljanskem zvonu se je v petih mesecih v društvo včlanilo le 25 novih članov.''' Društvo si je opomoglo v naslednjem letu. Zbirko v Kresiji so dopolnili, da je že predstavljala pregled slovenskega slikarstva od bratov Subicev do sodobnikov. Z darovi je društvo konec leta 1921 kupilo 10 pomembnih del slovenskih slikarjev od dunajske državne galerije (Groharja, Vavpotiča, Jako­ piča ... ). Zbirko je v zadnjem letu obiskalo skoraj tisoč lju­ di, tudi število članov je zraslo na 433, pred izidom je bil katalog društvene zbirke z reprodukcijami in komen­ tarjem.'45 Ob vsesokolskem zletu v Ljubljani avgusta 1922 je Narodna galerija pripravila retrospektivno razstavo starejših slovenskih umetnikov in preuredila ter dopolni­ la svojo stalno zbirko v Kresiji. Gradivo je pridobiva la s podporo ljubljanske mestne občine in z darili. Eden po­ membnejših darov v tistem času je bil dar kraljevega na­ mestnika v Sloveniji in starega podpornika slovenskih muz Ivana Hribarja. Za gradnjo bodoče galerije je Hribar namenil milijon kron.'46 Zaradi gradnje in poznejše razstavne dejavnosti edi­ nega razstavnega paviljona v Ljubljani se njegov lastnik Rihard Jakopič nikakor ni mogel znebiti vedno večjih dol­ gov. Paviljon je večkrat zaman ponujal v odkup mestni občini, v začetku leta 1923 pa je občini sporočil, da bo mo­ ral zaradi gmotne stiske paviljon zapreti, s čimer bi nasta­ la »nenadomestljiva škoda za duševno kulturo celotnega naroda.« Občini je spet predlagal, naj paviljon odkupi in ga »zopet izroči namenu, ki mu je do zdaj služil.« Predlog je večkrat podprlo združenje jugoslovanskih oblikujočih umetnikov in odbor Narodne galerije, saj bi zaprtje pavi­ ljona pomenilo »ne le največji kulturni greh, temveč tudi v nebo vpijoč škandal«, Narodna galerija pa je izrazila tudi interes za najem paviljona. Tako je občina marca 1924 144 Ljubljanski zvon, 1920, str. 252; Žalosten kulturen pojav, SN, 13. L1921. 78 145 III. občni zbor Narodne galerije v Ljubljani, J, 30. IV1922. "" ), 5. VIII.1922; S, 12. VII. 1922. paviljon le odkupila, maja 1924 pa je podpisala še najem­ no pogodbo z Narodno galerijo.147 Podobno kot z Jakopičevim paviljonom je bilo tudi z Narodnim domom v Ljubljani. Društvo istega imena kot stavba si je z graditvijo v letih 1894-1896 nabralo toliko dolgov, da so se ti potem z obrestmi samo še večali. Ja­ nuarja 1922 je Anton Lajovic predlagal, naj Narodni dom s pomočjo Slovenske matice izrabi ugodne finančne raz­ mere, ki so nastale z vojno in povojno inflacijo. Obe društvi naj bi se združili, oziroma Slovenska matica bi s prodajo svojih dveh stavb pokrila dolgove in prevzela stavbo Narodnega doma, poleg tega pa bi ostalo še okrog milijon kron gotovine za adaptacijo stavbe in Matičino običajno dejavnost. Za to možnost se je ogrela zlasti Slovenska matica, ki je bila takrat v gmotni stiski. Skupaj z Znanstvenim društvom za humanistične vede in Narodno galerijo je hotela Slovenska matica Narodni dom postopoma spre­ meniti v sedež akademije znanosti in umetnosti. Na večkratne pritiske treh društev je odbor Narodnega doma šele poleti 1924 priporočil, naj se Slovenska matica in Na­ rodna galerija glede prihodnje usode stavbe neposredno sporazumeta s Sokolom. V Narodnem domu so bila namreč nastanjena društva, ki so se ob dogovarjanju o usodi stavbe čutila ogrožena. Skoraj tretjino stavbe je za­ sedal Ljubljanski Sokol, ki je tu domoval že od začetka, potem pa še liberalna Zveza kulturnih društev, Ljubljan­ ski zvon, Jugoslovanski sokolski savez, Športna zveza, pevsko društvo Slavec, Družba sv. Cirila in Metoda, Na­ rodno-socialistična stranka s svojim kulturnim društvom Bratstvo in sindikatom Narodno socialna zveza, Orjuna in Česka obec. Pogajanja s Sokolom niso bila uspešna, saj je ta zahteval zase vse pritličje, kar bi po mnenju treh društev onemogočilo sedež bodoče akademije. Po dolgo­ trajnih pogajanjih so se sporazumeli šele marca 1925. Narodni dom je podpisal dve ločeni najemni pogodbi z 147 Janez Kos, Umetniški paviljon Rihardajakopiča, n.d., str. 93- 95. 79 Ljubljanskim Sokolom in z Narodno galerijo za 60 let, ok­ tobra 1925 pa je odbor Narodnega doma po dogovoru sprejel 10 novih deležnikov (nekakšnih delničarjev, čla­ nov društva s predpravicami), ki so jih predlagala tri za­ vezniška društva kot osnovo bodoče akademije znanosti in urnetnosti.1 48 Tehnične in gmotne težave so verjetno prispevale k temu, da je bilo prvo nadstropje Narodnega doma delno adaptirano šele poleti 1928, kar je omogočilo vselitev Na­ rodne galerije. Kljub starim namenom, da bi za Narodno galerijo v Ljubljani gradili novo stavbo, je bilo prenov­ ljeno nadstropje Narodnega doma za društvo brez držav­ ne podpore velik uspeh. 11. decembra 1928 je bila slav­ nostno odprta njena stalna razstava l49 Delovanje Narodne galerije je sčasoma postalo pre­ ozko. Avgusta 1927 je verjetno krog blizu Slovenskemu umetniškemu društvu ustanovil še društvo Moderna ga­ lerija v Ljubljani, ki se je že naslednje leto preimenovalo v Umetniško matico - Društvo za ustanovitev moderne galerije, leta 1929 pa spet v še bolj splošen naslov Umet­ niška matica - Društvo za propagiranje sodobne, mo­ derne umetnosti v Ljubljani. Zbiralo in vzdrževalo naj bi stalno razstavo slovenskih umetnikov, »ki so pomemb­ ni za sedanjost in za nadaljni razvoj slovenske umet­ nosti.« Umetniška matica je začela kot pokrovitelj in orga­ nizator prirejati pomembne likovne razstave, npr. Slo- 14H Vse te spremembe je 20. novembra 1925 potrdil po dolgih letih spet sklican občni zbor društva Narodni dom, kjer pa je opozicija (stara društva v Narodnem domu) zborovanje protestno zapustila. Ljubljan­ ski Sokol si je še vse do leta 1927 neuspešno prizadeval, da bi Narodni dorn sam prevzel v last. Novemu društvenemu odboru je še naprej predsedoval stari dr. Vladimir Ravnihar, v 17-članskem odboru z nad­ zorstvom pa je bilo vseh 10 novih odbornikov iz društev Narodna gale­ rija, Slovenska matica in Znanstveno društvo za humanistične vede. Anton Podbevšek, Narodni domovi v Sloveniji, Kronika slovenskih mest, 11/4, Ljubljana 1935, III/I, III/2, Ljubljana 1936; AS, Slovenska matica, š. 28, Seje odbora 9. I., 23. I., 7. lV1922, 4. IV, 17. V, 17. VI., 20. XI.l923. 14\1 »Manes« v Ljubljani, J, 15. VIII. 1924; Ljubljanski Narodni dom, J, 21. XI. 1925; Slavnostna otvoritev Narodne galerije, J, 19. XII. 192B. 80 venska moderna umetnost 1918-1928 in razstavo Slo­ venskega umetniškega društva ob ljubljanskem velesej­ mu junija 1928.150 Zveza slovenskih pevskih zborov Podobno vlogo kot Slovenska matica pri književ­ nikih je pri slovenskih glasbenikih imela Glasbena ma­ tica. V novi državni in narodnostni skupnosti so se glas­ beniki začeli podobno povezovati kot likovni delavci. Ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice že prej usta­ novljenega Udruženja jugoslovenskih muzičara je bil 19. decembra 1920 v dvorani Glasbene matice v Ljubljani.lS! Iz Glasbene matice, ki je bila formalno nadstrankar­ ska organizacija, vendar pod nedvomnim »svobodomi­ selnim« vplivom, je prišla leta 1921 pobuda za ustanovi­ tev Zveze slovenskih pevskih zborov. Naslonila naj bi se na tradicijo Zveze slovenskih pevskih društev izpred voj­ ne (ustanovljena 1894). Združila naj bi vse slovenske pev­ ske zbore in je k vstopu vabila vsa registrirana pevska društva. Optimizem v tem smislu je pobudnikom vlil koncert ob obletnici »narodnega ujedinjenja« 1. decembra 1921, ko so skupaj nastopila skoraj vsa ljubljanska pevska društva, šest po številu, med njimi tudi društvo Ljubljana, ki so ga imeli za »klerikalno«. Toda katoliško usmerjena pevska društva po Sloveniji so že bila povezana v Pevski zvezi pri Slovenski krščanskosociaIni zvezi. Ustanovni občni zbor Zveze slovenskih pevskih zborov (ZSPZ) je bil, ne glede na to, 6. januarja 1922 v prostorih GM v Ljubljani. Pripravil ga je Matej Hubad. Združenje naj bi z zborovanji, predavanji, skupnimi na­ stopi, tečaji, izdajanjem partitur in glasil ter ustanavlja­ njem novih pevskih zborov skrbelo predvsem za izpopol- 150 AS, Društvena pravila 9120. Prva pravila s prošnjo za ustano­ vitev, 3. VIII. 1927, so podpisali (verjetno France) Kralj, Silvester Škerl in Nande Vidmar, pozneje se je poleg predsednika Škerla kot tajnik podpi­ soval Tone Seliškar. Kronologija dogodkov, pregled razstav, izbrana bi­ bliografija 1919-1930, katalog Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920-1930, Ljubljana 1986. '" SN, 18. XII.1920. 81 njevanje splošne pevske izobrazbe na Slovenskem. V dru­ gi točki pravil so kot enega od ciljev navedli tudi združi­ tev vseh pevskih društev v državi. V Zvezo je bilo po letu dni dela in izdanem prvem Pevskem koledarju za leto 1923 včlanjenih 18 pevskih zborov, med njimi tudi Glas­ beno društvo Ljubljana. ZSPZ je večkrat letno pripravljala skupne koncerte ter pevska tekmovanja in je svoje člane zalagala z notnim gradivom. Na drugem občnem zboru aprila 1924 je Zveza štela že 36 pevskih društev. Do naslednjega leta, ko je bila ZSPZ razpuščena in vključena v Jugoslovansko pevsko zvezo, se ji je priključilo še 7 no­ vih zborov, aje Zvezin tajnik ugotavljal, da jih redno dela le 28. Skupno je ZSPZ štela okrog 2000 pevcev. Dogovori o združevanju v okviru Jugoslavije so se začeli ob pokopu posmrtnih ostankov Stevana Mokranjca v začetku oktobra 1923 v Beogradu. Takrat sta se združili tudi vojvodinska in srbska pevska zveza. Na skupni kon­ ferenci, ki jo je vodil Hubad, so sklenili, naj pripravljalni odbor spelje dokončno združitev že do pevske tekme »Sa­ veza hrvatskih pijevačkih društava« decembra istega leta v Zagrebu. Vendar se je razprava, ki so jo načeli Hrvati, nadaljevala tudi še na aprilskem občnem zboru ZSPZ leta 1924 v Ljubljani. Predstavniki hrvaške pevske zveze so se strinjali s povezavo, toda znotraj te naj bi ohranili tudi še vse tri »plemenske« zveze. Rudolf Matz je v Ljubljani izja­ vil, »da bi bilo napačno forsiranje ujedinjenja, dokler ni­ smo v tej državi vsi enakopravni državljani.« V nasprotju z njim je dr. Viktor Novak, predsednik zagrebškega pev­ skega društva Lisinski in zastopnik pevskih društev s Hrvaške, ki niso bila v hrvaški pevski zvezi, zagovarjal takojšnje enotno združenje, čemur so se goreče pridružili predstavniki ZSPZ in srbske zveze. ZSPZ se je torej na občnem zboru maja 1925 razpusti­ la in odboru zaupala ustanovitev ljubljanske ter maribor­ ske župe Jugoslovenskega pevačkega saveza (JPS). Z ustanovitvijo enotne pevske zveze za vso državo naj bi bilo kulturno delo centralizirano in delovanje znatno olajšano. Slovensko oblikovanje žup je potrdil 1. kongres JPS oktobra 1925 v Sarajevu. Hrvaška pevska zveza se mu ni priključila. Tri leta kasneje, julija 1928, je iz JPS soglasno 82 izstopilo tudi zagrebško pevsko društvo Lisinski. Savez ni izpolnil njihovih pričakovanj. Izstopilo je zaradi nez­ možnosti vpliva na njegovo delo, oddaljenosti od središča in zaradi splošnih razmer, ki so oteževale normalno delo. Ni pa pristopilo k hrvaški pevski zvezi, temveč je ostalo zunaj vsake povezave l52 Vodstvo Zveze slovenskih pevskih zborov se je v 20. letih z vključitvijo v centralno urejeno jugoslovansko organizacijo torej zavestno odpovedalo avtonomnemu urejanju domačih pevskih razmer, verjetno v veri, da je še mogoče ustvariti kolikor toliko enotne: jugoslovansko pe­ sem, petje in organizacijo. To kaže tudi na njegovo poli­ tično opredelitev vsaj v perspektivi enega od obeh glav­ nih političnih sporov na Slovenskem. Glasbeni avtorji in instrumental ni poustvarjalci se v 20. letih niso posebej organizirali. Organizirani so bili v okviru Glasbene matice ali okrog glasbenih revij Pevec (1921-1938) in Zbori (1925-1934). Prvi znan poskus je leta 1930 ustanovljen Klub skladateljev v Ljubljani. V 30. letih je delovala tudi slovenska sekcija pri Združenju jugoslo­ vanskih glasbenih avtorjev.!53 V podporo slovenski književnosti, slikarstvu, kipar­ stvu in glasbi je bilo junija 1922 ustanovljeno Društvo lju­ biteljev slovenske umetnosti, ki naj bi zanjo skrbelo zlasti gmotno, z raznimi nagradami in podporami, nakupi, or­ ganizacijo zborovanj, predavanj, akademij in umetniških večerov. Društvo naj bi nadomeščal o mecene, ki jih Slo­ venci nimajo, država pa tudi ni zmogla zadostne podpo­ re. Pet let kasneje, poleti 1927 je eodobno društvo ustano­ vil Rudolf Maister v Mariborul '" Poročila o ZSPZ in jPS sta objavljala SN, 21. v., 4. XIl.192I in j, 6. I., 27. 1.,20. XII. 1922, 9. I., 4. X.1923, 8. IV. 1924, S. V ., 16. X., 29. X.I925, 10. VII., 6. XII. 1928. 153 AS, Društvena pravila 9125; Društvo slovenskih skladateljev, ES, 2. ZV., Ljubljana 1988. 154 AS, Društvena pravila 9153, 4074; J, 3. VI. 1922. 83 NARODNOOBRAMBNA DRUŠTVA V skladu s tradicijo slovenskega narodnostnega gi­ banja, katerega nosilci so bili v prvi dobi večinoma kul­ turni delavci, so bile tudi narodnoobrambne organizacije predvsem kulturne. Najbolj to velja za najstarejšo in osrednjo "Družbo sv. Cirila in Metoda«, ustanovljeno 1885. Ustanovljena je bila predvsem kot odgovor na delo­ vanje nemškega šolskega društva Deutscher Schulverein (ustanovljeno 1880), na Primorskem pa ji je konkurirala italijanska Pro patria (od 1886) oziroma od 1891 Lega na­ zionale. Ukvarjala se je z vzgojo otrok v narodnem duhu in je v ta namen izdajala primerne knjige, ustanavljala in vzdrževala zasebne slovenske šole, otroške vrtce ter pod­ pirala slovenske javne šole, učitelje, dijake in študente na narodnostno ogroženih področjih, zlasti na Primorskem, Štajerskem in na Koroškem. 155 Večjo napetost med obema glavnima političnima strankama na Kranjskem po ustanovitvi katoliških telo­ vadnih odsekov leta 1906 so v edini preostali večji vsena­ rodni organizaciji izkoristili uveljavljajoči se mladolibe­ ralci z Gregorjem Žerjavom na čelu. Dobro so se pripravili na občni zbor DeM avgusta 1907 v Bohinjski Bistrici in z radikalnim nastopom najprej prisilili k odhodu predstav- 155 DCM je imela zadnji predvojni občni zbor, XXVIII. po vrsti, le­ ta 1913 v Domžalah, naslednjega, XXIX., pa avgusta 1918. Konec šolske­ ga leta 1913/14 je imela 23 otroških vrtcev, ki jih je obiskovalo 1800 otrok, in 8 osnovnih šol s 30 razredi in 48 oddelki, ki jih je obiskovalo 2514 otrok. Družba, ki se je v veliki meri vzdrževala z darovi mecenov in volili v oporokah, je bila med vojno prisiljena porabiti 300.000 kron svoje glavnice. Konec šolskega leta 1917/18 je vzdrževala še 15 otroških vrtcev s 1060 otroki in samo v Trstu, kjer je bila najbolje organiZirana, 46 razrednih oddelkov z 2257 učenci. 5N, 12. VIIl.1918. 84 nike Koroške, potem pa izvolili nov upravni odbor brez katoliških predstavnikov. Slovenska krščansko socialna zveza je takoj začela snovati svojo narodnoobrambno organizacijo in je leta 1910 ustanovila Slovensko stražo s skoraj enakimi nameni in dejavnostjo. V zelo kratkem času je z odlično organiza­ cijo po obsegu skoraj dosegla delo stare DCM. 156 Med vojno si je DCM nadela »kolikor mogoče patrio­ tičen plašč« in med drugim izdala izrazito proavstrijsl:e knjige, da bi si tako rešila premoženje. V prvih letih po vojni pa je njeno delo doživelo veliko gmotno in moralno krizo. V narodni državi naj bi namreč po nekaterih ocenah društvo izgubilo svoj smisel. Delo po podružnicah je za­ mrlo, pozivi javnosti v časopisih so ostajali brez pravega odmeva. Aktualnost in zanimanje javnosti je bilo usme­ rjeno k pomembnejšim dogajanjem. Smisel svojega delo­ vanja je Družba začela iskati v podpori šolstvu v »ne­ odrešenih krajih«. Septembra 1919 je komentator Sloven­ skega naroda pravilno ugotavljal, da se na »Zvezo naro­ dov« in varstvo manjšin po ureditvi državnih meja ni moč preveč zanašati. »Zato bo naša deviza tudi v bodoče: sa­ mopomoč.« DCM naj bi svoje delovanje razširila na po­ moč revnejšim dijakom in študentom z zasedenega ozem­ lja, skušala izpopolnjevati osnovno šolo za nadaljnjo izobrazbo, izdajala naj bi dobro mladinsko leposlovje, poljudno znanost in popularizirala jugoslovansko kul­ turo. 157 DCM si je nekoliko opomogla šele leta 1921. Od 284 podružnic izpred vojne jih je spet delovalo 94. Uredili so tudi gmotni položaj. V poslovnem letu 1920/21 je npr. Družba porabila za ljudske šole in otroške vrtce skoraj 800.000 kron ali dvakrat toliko kot leto prej. Dve leti ka­ sneje je sama vzdrževala še 6 otroških vrtcev S 400 otroki in 28 raz"redov s 1400 šolarji, delovalo je 83 njenih po­ družnic. Stevilo članov in s tem materialne možnosti pa je 156 Več o DCM do leta 1918 Andrej Vovko, Mal položi dar domu na altar, Ljubljana 1994; Fran Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928, str. 165, 314-315. 157 Novi časi - nove naloge, SN, 14.-17. IX.1919. 85 kljub vsemu počasi upadalo. DeM je po vojni postopoma izgubila svoje zavode in podružnice v Italiji in Avstriji, začela je podpirati slovenske javne šole na Kočevskem, ob severni meji in v Prekmurju l 58 Sicer pa kriza DeM, po mnenju dr. Jožeta Bavdka, ni bila pogojena le s povojno brezbrižnostjo in malodušjem, ampak zlasti s konkurenco na narodnoobrambnem pod­ ročju. Spomladi 1921 so v Sloveniji delovala že štiri taka društva. Poleg predvojnih DeM in Slovenske straže sta bila leto prej ustanovljena vsedržavna Jugoslovanska ma­ tica in Gosposvetski zvon. Slednji je bil ožje zasnovano društvo, ki je delovalo pretežno v Ljubljani. Po dveh letih delovanja, januarj·a 1922, je imel Gosposvetski zvon do­ brih 1000 članov.' 9 Jugoslovanska matica je bila ustanovljena 25. febru­ arja 1920 v Beogradu, predvsem zato, da bi pospeševala gospodarske in kulturne interese Jugoslovanov, ki so ostali zunaj meja nove države. Ustanovno zborovanje IM so priredili že 21 . marca pred hotelom Slon v Ljubljani. Po gotovo pretirani oceni naj bi 30.000 ljudem govorili Vladi­ mir Ravnihar, predstavniki Sokola, Samostojne kmetijske stranke in Slovenske krščansko socialne zveze. Ustanav­ ljanje IM v Sloveniji je torej podpiral tudi katoliški poli­ tični tabor, ker so jo v začetku utemeljevali kot strogo ne­ strankarsko in vsenarodno organizacijo. Konec marca in v začetku aprila so že na veliko ustanavIjali podružnice, najprej v narodnostno mešanih krajih, v Kočevju, Maribo­ ru, na Ptuju, v Velikovcu, Murski Soboti, Dolnji Lendavi in Gornji RadgOni, potem šele v Ljubljani (22. aprila) in končno tudi glavno pokrajinsko podružnico za Slovenijo v Ljubljani (25. aprila). V prvem letu delovanja je IM v Sloveniji ustanovila 50 podružnic, konec drugega leta je imela 70 podružnic in 14.000 članov. Poleti 1924 je v Slove- '" Oktobra 1927 je bilo aktivnih še 76 podružnic.), 11. X.I927; SN, 12. V1l1.!918; SN, 17. IX.1919; XXXII. redna skupŠČina DeM, SN, 10. IX .1921; J, 9. IX.1923; Polstole~e družbe sv. Cirila in Metoda, Jubilejni koledar obrambne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za 1.1936, Ljubljana 1935. 15'J1 AS, Društvena pravila 3317; J, 15. 1.1922; dr. Jože Bavdek, Naša narodnoobrambna društva, SN, 26. III.I921 . 86 niji delovalo na bivšem Kranjskem 43, na Štajerskem 35 podružnic in v Prekmurju 3 podružnice, skupaj torej 81 podružnic, kar pomeni, da se je njihovo število polagoma ustalilo. V JM se je vključevalo veliko primorskih emi­ grantov. Dejansko je bila JM zaradi ostanka tretjine naro­ da izven meja nacionalne države najbolj aktivna v Slove­ niji. Na pokrajinskem občnem zboru leta 1925 so se pri­ toževali nad veliko obremenjenostjo Slovenije, ker JM v drugih pokrajinah ni delovala, zlasti pa zato, ker se ni mo­ gla dvigniti iz mrtvila beograjska centrala. JM naj bi kot osrednja narodnoobrambna organizacija prevzela tudi naloge stare Ciril-Metodove družbe. Njen prikrito unitar­ ni jugoslovanski narodnostni koncept jo je v Sloveniji bližal demokratski stranki, vendar so v njenem odboru ostajali predstavniki obeh glavnih političnih rivalov l60 JM je v Ljubljani v okviru svojega Obrambnega ozi­ roma Manjšinskega muzeja zbirala informacije in doku­ mentarno gradivo o preganjanju Slovencev v Italiji in Av­ striji. Na osnovi tega muzeja je 5 narodnoobrambnih društev leta 1925 ustanovilo Manjšinski inštitut, ki je pod vodstvom Vinka Zormana zbral obsežen dokumentarni arhiv in knjižnico o narodnostnih vprašanjih in sloven­ skem zamejstvu. V Sloveniji je jugoslovanska vlada JM zaradi suma, da podpira terorizem v Italiji, leta 1930 razpustila, Manjšinski inštitut pa je zaradi informacij o dejavnosti nemške in madžarske manjšine v Sloveniji na­ prej vzdrževala banska uprava l61 '''' SN, 14. III., 21.lII., 23. II 1.1920, 4. IV., IS. IV.1920, 24. V1921; j, 21. 111.1922; J, IS. VII. 1924; j, 2. IV1925; j, 20. X.I92S. 16\ Jugoslovanska matica, ES, 4. ZV.; Manjšinski inštitut, ES, 6. ZV. 87 MEDNARODNE VEZI Za bolj usmerjene mednarodne kulturne vezi so začele v novi narodni državi skrbeti tudi nove kulturne organizacije, ki niso bile le izraz zasebnih pobud. Slovenci so bili vsaj od narodnostnega prebujanja sredi 19. stoletja r;ajmočneje navezani na jezikovno in politično sorodne Cehe in so se v marsičem zgledov ali po njih. Te vezi tudi po ustanovitvi lastnih držav niso prenehale. Nasprotno, marsikje so se okrepile ali so celo na novo zaživele. Temelj novih medsebojnih odnosov po ustanovitvi narodnih držav so poljski, hrvaški, srbski, češkoslovaški in slovenski politiki postavili na Slovanskih dnevih v Ljubljani 16. in 17. avgusta 1918. Tu so poleg pomemb­ nejših političnih vprašanj govorili tudi o nadaljevanju in poglabljanju kulturnih stikov, za katere naj bi v prihodnje skrbela posebna društva l62 ~ovsem zasebna pobuda je prišla iz skupi~e ljubljan­ skih Cehov, ki je 9. decembra 1918 ustanovila Cesko obec v Ljubljani. Društyo naj bi pospeševalo družabne in kul­ turne stike med Cehi v Sloveniji in med obema narod 0- ~a. Leta 1921 je bil s p,odobnimi nameni ustanovljen Cesky klub v Mariboru.! 3 Na meddržavni ravni so prav tako n~daljevali Čehi. Aprila 1921 je bila v Pragi ustanovljena Ceškoslovaško­ jugoslovanska liga, katere podružnico so hoteli že junija ustanoviti tudi v Ljubljani. Oglas, ki je vabil bodoče člane, naj čimprej pošljejo prijave, so podpisali pomembni slo- 162 AS, Narodni svet, Predsedstvo, f. 2; Poglobljeno obravnava po­ litične stike s Čehi Marjeta Keršič-Svetel, Češko-slovenski stiki med sve­ tovnima vojnama, 1. del, Zgodovinski časopis, 49/2, Ljubljana 1995, str. 231-258. '" AS, Društvena pravila 3930, 3925; SN, 19. XII.1918. 88 venski liberalni intelektualci in strankarski prvaki. l6 ' No­ vembra 1921 pa je bila v Ljubljani ustanovljena še Jugo­ slovansko-češkoslovaška liga za Slovenijo. Pospeševala naj bi idejo bratske vzajemnosti med obema narodoma na kulturnem, političnem in gospodarskem področju. Naj­ pogostejše konkretne oblike sodelovanja so bile izme­ njava otrok na počitnicah, razne umetniške in folklorne razstave, izmenjava turističE1e propagande ipd. V 30. letih je v Pragi izhajala skupna Ceskoslovensko-jihoslovanska revue. Pomembno politično vlogo so Jugoslovansko­ češkoslovaške lige po slovenskih mestih dobile ob. češki krizi v letih 1937-1939, ko so društva v obrambo Ceško­ slovaški republiki kljub državni podpori odkrito naspro­ tovala jugoslovanski zunanji politiki Stojadinoviceve vlade 165 Ob ustanavljanju lige so se 29. oktobra 1921 v Zagre­ bu sestali tudi delegati češkoslovaških in jugoslovanskih akademij znanosti. Trije češki univerzitetni profesorji so ob tej priložnosti obiskali .tudi Beograd in Ljubljano. Pripravljali so ustanovitev Ceškoslovaško-jugoslovanske znanstvene lige, do katere pa ni prišlo. Na konferenco v Zagrebu je Znanstveno društvo za humanistične vede iz Ljubljane poslalo prof. Franceta Kidriča.!66 Za vsestran­ skost stikov so poskrbeli tudi likovniki. Novembra je bila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstava češke in jugoslovanske grafike. Na prvi tovrstni razstavi je bilo okrog 200 grafičnih listov z močno udeležbo Slovencev. Slovenski likovniki so se tri leta kasneje predstavili v Ho­ doninu na Moravskem. 167 Skupno konferenco so v istem letu 1921 imeli tudi zastopniki jugoslovanskih in čeških planinskih društev l68 V skladu s sklenitvijo vojaško-poli­ tične zveze v okviru male antante so si oboji prizadevali '" SN, 15. IVI921; SN, 28. VI.1921. 1(;5 AS, }ugos}ovansko-češkoslovaška liga; SN, 11. in 22. X1.1921; J, 20. X1.1921; SN, 30. X.192I; J, 28. X.I925; j, 28. IV 1926; (eško-sloven­ ski odnosi, ES, 2. ZV.; Marjeta Keršič-Svetel, Češko-slovenski stiki med svetovnima vojnama, 1. det Zgodovinski časopis, 49/2, Ljubljana 1995. 'M j, 9. X., 3. Xl. 1921; SN, 28. IX. 1921. '" j, 1. XI.1921. '''' SN, 18. V.1921. 89 za sklenitev nekakšne meddržavne kulturne konvencije. Medsebojne odnose so v glavnem vzdrževali na ravni občasnih stikov in sodelovanja posameznikov ali skupin na raznih strokovnih področjih. O teh pa lahko z gotovo­ sljo trdimo, da so bili mnogovrstni in pogostil 69 Panslavizem tudi v novi narodni državi ni bil mrtev. Poleg Čehov so bili najbolj zanimivi Poljaki. Za vse­ stransko navezovanje stikov z obojimi je bil leta 1918 pri Narodnem svetu ustanovljen odsek, ki je o teh možnostih izdelal elaborat. 170 Pred svetovno vojno je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo prijateljev poljskega naroda, ki je že jeseni 1918 organiziralo v Ljubljani tečaj poljščine. Najbolj znani člani so bili France Koblar, France Stele, Vojeslav Mole idr., kar kaže na strankarsko nevtralnost društva. Mole je konec leta 1924 postal njegov predsednik. Vokvi­ ru vse države je delovalo tudi Akademsko poljsko-jugo­ slovansko društvo in še katero, vsa pa so bile povezana v Jugoslovansko-poljsko ligo, podobno kot s Cehi in 801- gari 171 Navezanost na veliko Rusijo, ki ji je tedaj oktobrska revolucija nekoliko zmanjšala aktualnost, je bila tudi že starejša. Tako imenovani Ruskij kružok je bil v Ljubljani ustanovljen leta 1900. Po začetku vojne leta 1914 je bilo njegovo delovanje ustavljeno, leta 1917 pa je bil tudi urad­ no razpuščen. Tako je imel ljubljanski Ruskij kružok de­ cembra 1919 svoj drugi ustanovni občni zbor in 150 red­ nih članov. Kot v večini narodnjaško usmerjenih organi­ zacij so tudi v tej prevladovali liberalci. 172 Februarja 1919 je bila v Ljubljani ustanovljena Orga­ nisation Franco-Slovene, ki naj bi spodbujala vse vrste stikov med Francozi in Slovenci. Njen prvi predsednik je bil Anton Korošec.173 Pozneje je bil v pritličju Narodnega lfi~ Boris Urbančič, Slovensko-Češki kulturni stiki, Ljubljana 1993; »Zvestoba za zveslobo! «, J , 12. IY.1923. 170 AS, NS f. 2. '" SN, 18. XII.1918; J, 12. VlIJ.1924; J. 13. XIJ.1924; Vojeslav Mole, Iz knjige spominov, Ljubljana 1970, str. 381-391. m SN, 16.Xll.19J9. 173 SN, 26. V.1919; ES, 3. zv., Francosko-slovenski odnosi. 90 doma v Ljubljani odprt Francoski inštitut z javno knjižni­ co in čitainico, redno pa so prirejali tudi razne družabne večere'74 Oktobra 1929 je bila v Ljubljani proslava in otvo­ ritev spomenika ob 120-letnici Ilirskih provinc. Liberalni politični tabor je v francosko-slovenskih odnosih po­ udarjal zlasti vlogo Napoleona. Takratni ljubljanski župan Dinko Puc ga je imenoval »predhodnika Jugoslavije«"5 V programskih razglabljanjih tega časa je bila poleg slo­ vanske očitna tudi potreba po novi usmeritvi na franco­ sko in anglosaško kulturo namesto na nemško. Najbolj vidno je bilo to v šolskih učnih programih tujih jezikov. Takoj po prevratu je nemščino začela izrivati francoščina. Preusmeritev na novi državni in kulturni prostor je seveda potekala mnogo širše kot sem skušal v tem po­ glavju na kratko prikazati. Avgusta 1919 so imeli npr. združitvene kongrese jugoslovanski dijaki, jugoslovanska akademska podporna društva in menze, oktobra novi­ narji SHS in jugoslovanska ženska društva, decembra sta bila ustanovljena Jugoslovanski olimpijski odbor in Jugo­ slovanska centralna športna zveza. Leta 1919 je nastalo Jugoslovansko zdravniško društvo in še kaj.!76 Organizacijska struktura slovenskih izobražencev in umetnikov se je torej z državnim prevratom leta 1918 bistveno spremenila. Prvič je bilo veliko intelektualcev v novi »narodni« državi povezanih v društvih, ki jih v stari Avstriji niso imeli. Vzrok so bile poleg narodnega nav­ dušenja predvsem drugačne politične pa tudi gmotne 174 Jugoslovansko-francosko prijateljstvo ob podpisu pogodbe, J, Il. X1.I927. 175 ES, 3. ZV., Francosko-slovenski odnosi. 17~ Kongres jugoslovanskih gledaliških umetnikov v Beogradu, SN, 20. VIII. 1919; Kongres jugoslovanskega dijaštva v Beogradu, SN, 30. VliL 1919; Kongres nivinarjev SHS v Zagrebu, SN, 5. X.1919; Kon­ gres jugoslovanskih žena, SN, 7. X.1919;Jugoslovanski olimpijski odbor, Jugoslovanski centralni športni savez, SN, 19. in 21. X11.1919; Prvi jug. novinarski kongres, SN, 25. XII.1919; Združenje gledaliških igralcev SHS, SN, 28. XII.1919; Društvo novinarjev, SN, 19.1.1921 in J, 7. IX.I92I; Ustanovitev »Kola jugoslovanskih sester<. v Ljubljani, SN, 22. III.I92I; m. kongres udruženja gledaliških igralcev SHS, SN, 12. VI. 1921; Odziv slovenskih zdravnikov, SN, 26. VI. 1921... 91 razmere po prvi vojni, zlasti večja socialna ogroženost in potreba po sindikalni organizaciji. Drugič pa je bilo sta­ novsko povezovanje pri obrambi avtorskih in socialnih pravic naravno vezano na celotno državno ozemlje, ki mu je vladala ista politična uprava. Izjema so bili besedni umetniki. Opredeljeval jih je jezik, imeli so že starejše organizacije in so se povezovali v okviru sorodnih usta­ nov. Slovenska matica je imela npr. stalne stike s srbsko, hrvaško in slovaško matico. Izjema so bili tudi slovenski intelektualci iz izrazito katoliških organizacij, ki so jim novo jugoslovansko povezovanje po letu 1921 branili po­ litični razlogi. Manj so se vsejugoslovansko organizirali znanstveniki, ki so bili vezani predvsem na ljubljansko univerzo in na strokovna društva. Zlasti v humanistiki, ki je bila pri Slovencih najbolj razvita znanost, so bila ta društva razumljivo usmerjena na ožji slovenski prostor. Kljub temu, da so bile nove organizacijske vezi z novim prostorom večkrat tudi neuspešne in je pogosta organizacijska neresnost ali nesposobnost kolegov iz južnih pokrajin pri Slovencih porajala razočaranje, neza­ dovoljstvo ali celo odvračanje od novih organizacij, je to povezovanje in organizacijsko vrvenje vendarle prinašalo velike spremembe v ustvarjalne razmere. 92 II. KULTURNA POLITIKA IN KULTURNI BOJ KULTURNI BOJ Slovenski izraz »kulturni boj« ima širši pomen kot nemški »Kulturkampf«. To ni le boj liberalizma proti ka­ toliški cerkvi oziroma boj za ločitev Cerkve od države, temveč je boj za kulturo nasploh, za vodilno mesto v kul­ turi, I je hkrati boj proti privilegirani vlogi katoliške cerk­ ve in boj za rekatolizacijo z gospodarskim in duhovnim liberalizmom 19. stole~a omajane trdne katoliške vere slovenskega človeka. »Kulturkampf« v ožjem pomenu označuje izrinjanje katoliške cerkve iz javnega življenja v Nemčiji v sedemde­ setih letih devetnajstega stoletja. Leta 1871 je nemški par­ lament z liberalno večino izglasoval takoimenovani »kan­ zelparagraph«, 130. člen nemškega kazenskega zakonika, ki je prepovedoval zlorabo cerkvene prižnice v politične namene. Naslednje leto so šolske inšpekcije prišle v laične roke. Iz cesarstva so bili izgnani jezuiti, lazaristi in odrešeniki. To je izzvalo prekinitev diplomatskih odno­ sov z Vatikanom. Od 1873 do 1875 so izglasovali še t. i. »majske zakone«, ki so uzakonili civilno poroko. Po prihodu Leona XIII. na Petrov prestol (1878) so se začeli odnosi popravljati. Kancler Otto von Bismarck je za­ menjal protestantskega ministra za vere, med letoma 1880 do 1887 so zamenjali »majske zakone« z »zakoni miru« ter znova vzpostavili diplomatske odnose z Vatikanom. Do podobnih bojev je prišlo tudi v Švici (zvezna oblast se je z Vatikanom sprla leta 1874) in v Avstriji, ki je libe­ ralno ofenzivo proti katoliških zakonov doživela v letih 1867- 1876 2 1 Jožko Pirc, Aleš Ušeničnik in znamenja časov, Ljubljana 1986, op. 711,5tr.I44. 2 Ku1turkampf, Grand Dictionnaire EncycJopedique Larousse, Pa· ris 1984; Michel Maurre, Dictionnaire encycJopedique d'Histoire, Paris 1986. 95 Avstrija je že leta 1867 dobila nemško liberalno ve­ čino v državnem zboru in t. i. »meščansko ministrstvo« (vlado). Razširila sta pravice državljanov in vlogo parla­ menta ter uvajala liberalne reforme, kar jima je omo­ gočalo močnejši položaj v boju proti konkordatu iz leta 1855. Ta je utelešal stare privilegije katoliške cerkve v avstrijski zakonodaji. Z bojem proti konkordatu se je v Avstriji začela tudi šolska reforma. Potrebna je bila revizija konkordata glede državne zakonodaje: sprejeli so zakon o zakonskem pra­ vu, zakon o razmerju šole do Cerkve (ki je šolo od Cerkve do določene mere osvobajal) ter zakon o medkonfesional­ nih odnosih. Vsi trije zakoni so stopili v veljavo maja 1868. Vodstvo in nadzor nad osnovnimi in srednjimi šola­ mi je prevzela država, Cerkvi pa je bila prepuščena skrb le za verouk. Po papeževi obsodbi vseh treh zakonov se je nad »brezversko šolo« spravilo katoliško časopisje. Ceprav liberalna šolska reforma ni vrgla verouka iz šole in ni izključila duhovščine iz šolskih svetov, je Cerkev ve­ liko izgubila. Boj proti konkordatu, ki je simboliziral absolutizem in reakcijo, ni šel mimo Slovencev, ki so v teh letih bili boj za svoje nasionaine pravice. Liberalni mladoslovenci, močnejši na Stajerskem, so hoteli slovenski katoliški tabor prepričati, »da je naša narodnost v veliko veči nevarnosti kakor katoličanstvo«,' in so se bili zaradi te »z unanje« ne­ varnosti pripravljeni odreči nastopanju za svoje liberalne nazore ter se javno izjavljati za načelne katoličane. »Naš narod ne podnese verskega poleg narodnega boja,« je takrat zapisal Josip Jurčič.' »Toda ... veliki liberalno kle­ rikaini boj v monarhiji in rastoča organizacija konserva­ tivnega katoliškega tabora so pritiskali na domače razme­ re in podpirali ekstreme. Tudi na Slovenskem so začele ra­ sti samostojne katoliške organizacije in ekstremni kleri­ kalizem je vedno bolj zahteval od narodnega gibanja, da , SN, 31. XII. 1868. 4 Pismo Vošnjaku iz leta 1871 v AS, Vošnjakova korespondenca, oba citata po V. Meliku, Slovenci in ))nova šola\(, zbornik Osnovna šola na Slovenskem 1869-1969, Ljubljana 1970, str. 33. 96 se v celoti opredeli tudi versko-politično. Zavedajoč se ve­ like vloge duhovščine v organiziranju slovenskega poli­ tičnega tabora je mogel tudi groziti in celo izsiljevati. Tudi med liberalci so se pojavljala bojevita stališča . Vendar pa slovenski liberalizem kot celota ni imel tistega občutka moči kot nasprotna smer, pa je bil zato tudi bolj popustljiv; dostikrat dvoličen in neiskren.«5 Mladoslovenci so bili tudi v načelni opoziciji proti nemško nacionalistični libe­ ralni vladi in so od slovenskih poslancev zahtevali poli­ tiko abstinence po češkem vzoru. Skoraj vsi slovenski po­ slanci so glasovali proti novemu šolskemu zakonu, ker so menili, da bo novo državno šolstvo mnogo bolj nemško kot je bilo staro pod cerkvenim nadzorstvom. Leto za splošnim šolskim zakonom je bil (tokrat s po­ polno slovens.!w abstinenco) leta 1869 sprejet še zakon o osnovni šoli. Sele ta je praktično uresničil splošno šolsko obveznost na Slovenskem in v naslednjih generacijah ko­ renito zmanjšal nepismenost 6 Razmerje med javno šolo in Cerkvijo nam lepo pokaže podatek, da je moralo npr. leta 1871 še tri četrtine učiteljev opravljati tudi cerkovniške dolžnosti, če so hoteli gmotno preživeti. Od približno 400 osnovnih šol na Kranjskem je bilo do konca stoletja še več kot dve petini enorazrednic. Učitelji so na Kranjskem poučevali v vsaki učilnici povprečno po 90 učencev, pone­ kod tudi do 200 otrok '{ enem prostoru. Nekoliko bolje je bilo šolstvo urejeno na Stajerskem in Koroškem, vendar je bil tu veliko močnejši germanizacijski pritisk.' Po vključitvi slovenskih »klerikalcev« in kasneje tudi Bleiweisovega kroga v dunajsko državno-pravno stranko, ki so jo ustanovili po ponovnem prihodu liberal­ cev v vlado leta 1872, so spopadi med liberalno in kato­ liško smerjo v slovenskem narodnem gibanju postajali pogostejši in močnejši. Prvič so se očitno pokazali na občnem zboru Slovenske matice 1872, kjer so liberalci propadli s kandidaturo za društveni odbor. Istega leta so 5 Melik, prav tam. '" Melik, n. d., str. 45-63. 7 Milan Divjak, Šola - morala - cerkev na Slovenskem, Ljubljana 1995, str. 46-53. 97 se spori zaostrili tudi v kranjskem deželnem zboru. Do pravega političnega razkola pa je prišlo, ko so postavili ločene kandidate na državnozborskih volitvah leta 1873. Ob tem se je tudi na Slovenskem začel pravi »kulturni boj«, vnela se je gonja in medsebojno zmerjanje v javno­ sti, zlasti po časopisju' Zaradi ločenega političnega nastopanja so Slovenci proti Nemcem, kljub ugodni volilni reformi, v državnem zboru in v deželnih zborih številčno nazadovali. Ti ne­ uspehi in premajhna moč liberalnega tabora so pripo­ mogli, da so se že po treh letih nasprotniki spet spora­ zumeli. Liberalni državnozborski poslanci, ki so v tem času z nemško vladno večino vred glasovali za liberal­ ne cerkveno-politične zakone, so konec 1876 stopili v Hohenwartov klub državno-pravne stranke, kjer so bili že od začetka tudi slovenski konservativci. Obnovila se je doba slogaštva, politika sloge v narodnih zadevah, ki je trajala vse do devetdesetih let. V državnem zboru in deželnih zborih so slovenski poslanci nastopali enotno pod bolj ali manj konservativnim katoliškim plaščem; na drugih področjih, posebej v kulturnem življenju, pa so se nasprotja ostrila. 9 Osnovnošolski zakon iz leta 1869 je vse do konca monarhije ostal poglavitni problem političnega spora med katolicizmom in liberalizmom. Kljub temu, da so ga morali liberalci pred mnogimi poskusi in srditimi napadi Cerkve in katoliških politikov ves čas braniti, ni povsem zadovoljil nobene strani. Najglasneje je postavil zahtevo po spremembi šol­ skih zakonov l. avstrijski katoliški shod leta 1877 na Du­ naju. Katoliška prizadevanja so se okrepila zlasti v času vlad grofa Eduarda Taaffeja (1879-1893). Nemški nacio­ nalni pritisk prejšnjih liberalnih vlad je v tem obdobju nekoliko popustil, zato so se načelna nasprotja znotraj ti Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979 (naprej Z5), str. 501-503. ~ ZS, str.504- 515; Ivan Prijatelj, Slovenska kulturno politična in slovstvena zgodovina 1848-1895, III. knjiga, Lj. 1958, str. 35-74, 230-372; Jožko Pirc, Aleš Ušeničnik in znamenja časov, str. 44-47; Fran Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, Ljubljana 1928, str. 24- 55. 98 slovenskega narodnega gibanja okrepila. V bran odločni katoliški načelnosti sta se postavila tednik Zgodnja Dani­ ca pod uredništvom Luke Jerana ter dnevnik Slovenec, v katerem je kmalu začel zagovarjati konfesionalno šolo in ločitev duhov med učitelji Anton Mahnič.1O Katoliški stra­ ni je z Novelo k osnovnošolskemu zakonu leta 1883 sicer uspelo zmanjšati pouk naravoslovnih predmetov, ki so predstavljali nevarnost evolucionizma, zakon pa je ostal v veljavi do konca monarhije. Samo v okviru tega zakona so deželne oblasti lahko poskušale s posameznimi uredbami uveljaviti večji vpliv Cerkve v šolstvu, za kar je predstav­ ljala zgled ureditev na Tirolskem. Sredi osemdesetih let je v »gnilo in strahopetno« slo­ gaško ozračje torej prihrumela »nevihta s Krasa«, kakor je Antona Mahniča imenoval Simon Gregorčič H Mahnič, ki je jasno in odločno zahteval načelno »ločitev duhov« med katoličani in liberalci, je začel javno nastopati leta 1882, načelni boj pa je razplamtel z znamenitimi Dvanajstimi večeri v Slovencu konec 1884 in v začetku 1885. Slogaštvo se je hitreje krhalo od leta 1888, ko je Mahnič začel izdajati revijo Rimski katolik, v kateri je neusmiljeno razkrinkaval liberalne materialistične in protikrščanske poglede slo­ venskih piscev in javnih delavcev. »Katoliška renesanca«, kot jo je označil Mahničev naslednik na mestu vodilnega ideologa slovenskega katoliškega gibanja Aleš Ušeničnik, se je na Slovenskem začela s splošnim preporodom kato­ liške Cerkve pod papežem Leonom XIII. (1878-1903), z nastopom Antona Mahniča in z imenovanjem ljubljanske­ ga škofa Jakoba Missie leta 1884. 12 Pod vplivom 2. avstrij­ skega katoliškega shoda so leta 1890 na Kranjskem usta­ novili Katoliško politično društvo, ki se je kasneje preime­ novalo v Katoliško narodno stranko, od leta 1905 je delovalo kot Slovenska ljudska stranka (SLS). Pravo pre- \o Jožko Pirc, Rimski katolik in ločitev duhov, zbornik Mahničev simpozij v Rimu, Celje 1990, str.l11. n Po Jožku Pircu, Il. d ., str. 46 z opombama ]29 in 130. 12 O tej dobi in obeh slovenskih protagonistih podrobneje govori­ ta zbornika Missiev simpozij v Rimu, Celje 1988 in Mahničev simpozij v Rimu, Celje 1990. 99 lomnico v slovenskem katoliškem gibanju, po Ušeničniku »začetek nove dobe«, je pomenil 1. slovenski katoliški shod leta 1892 v Ljubljani. »Shod je v resolucijah zahteval, da se morajo znanost, umetnost, vzgoja, obveščevalna sredstva (časopisi), socialno in politično delo ravnati po katoliških načelih in izhajati iz žive katoliške zavesti, ki se hrani z živim verskim življenjem. Le na taki - katoliški - podlagi naj bi bilo momo za naprej složno sodelovanje vseh Slovencev.«13 Na tako izključujočem stališču so ostali vsi štirje slovenski katoliški shodi do prve svetovne voj­ ne. l ' Zadnjikrat sta obe politični smeri nastopili složno pri državnozborskih volitvah leta 1891, že na dopolnilnih volitvah pa sta oba tabora nastopila ločeno. Naslednje leto sta se ločila tudi v kranjskem deželnem zboru. Mahnič je bil prepričan, da je ločitev duhov v sloven­ skem javnem življenju njegovo življenjsko poslanstvo. Po mnenju Jožka Pirca pa ločitve duhov ni začel Mahnič, kakor so mu pozneje pogosto očitali, pač pa naj bi le brez­ obzirno razkrinkal že izvršeno dejstvo iz konca šestdese­ tih let. »Nasprotniki - liberalci in tudi prvi socialisti - niso bili kos načelni ostrini in moči niti Mahniča niti njegovih naslednikov, med katerimi je bil tudi Ušeničnik. Po zgle­ du prvega kulturnega boja iz sedemdesetih let so se zatekali ali v osebno žaljivo pisanje po časopisju in v brezplodno hujskanje na političnih shodih, ki se je često izživljalo zgolj v ,protifarški gonji' ali v prikrivanje pravih nazorov in hinavsko nadevanje plašča ,dobrih kristjanov' čez svoje svobodomiselstvo, kadar so bili pritisnjeni ob zid.«15 13 J. Pirc, n. d., str. 48-49, citira A. Ušeničnika v člankih Kardinal Missia in katoliška renesansa med Slovenci, Katoliški obzomik 1902, s tr.142 in Pomen prvega slovenskega katoliškega shoda, Revija kato~ liške akcije, Lj . 1942, str. 116-121; Poročilo pripravljalnega odbora o 1. slovenskem katoli škem shodu, Ljubljana 1893, s tr. 45-83 in 120-129. l~ JI. slovenski katoliški shod v Ljubljani 1900; III. slovenski kato­ liški shod v Ljubljani 26.-28. avgusta 1906, Ljubljana 1907; Slovensko­ hrvatski katoliški shod v Ljubljani 1913, Ljubljana 1913; o katoliških shodih je pisal Stane Granda, I. in Il. slovenski katoliški shod, Missiev simpozij v Rimu, str. 95- 109 in Jeglič in slovenski katoliški shodi, Jeg­ ličev simpozij v Rimu, str. 333-347. 1.5 Pirc, n. d., str. 47. 100 Duhovi so se močneje razvneli ob prvih dežel­ nozborskih volitvah po razkolu v jeseni 1895, ko so vse tri stranke na Kranjskem nastopile samostojno. K ostrini boja je prispevalo zlasti pismo škofa Missie duhovnikom, v katerem je razložil pravice in dolžnosti duhovnikov pri volitvah ter zapovedal za njihov srečen izid javne molit­ vene ure po cerkvah 16 Dogodki ob volitvah so pomenili dokončno politično ločitev med katoličani in liberalci na Slovenskem. Zaradi popolne zmage katoliške stranke v kmečki kuriji so se morali liberalci sporazumeti s kranjskimi Nemci in tako so lahko v slovensko-nemški li­ beralni koaliciji vladali v kranjskem deželnem zboru dol­ gih 12 let (1896-1908). To je bila krona načelne šibkosti slovenskih liberalcev. Zaradi večje narodne ogroženosti so se Slovenci v drugih deželah polltično ločili pozneje: na Goriškem ob prelomu stoletja, na Stajerskem leta 1906, v Trstu, Istri in na Koroškem pa so zaradi premoči nemških ali italijanskih strank politično sodelovali do konca mo­ narhije. Ločitev duhov se je, zlasti zaradi katoliške vneme, poglabljala. Tak značaj je imela tudi Ušeničnikova pole­ mika z Učiteljskim tovarišem o vzgoji in šoli konec leta 1896. Ušeničnik je glasilu slovenskih učiteljev očital, da ne služi več »narodni šoli na verski podlagi«, temveč bolj ali manj zavedno oznanja liberalnega duha in zavaja sloven­ sko šolstvo na pot »čiste človečnosti«. Ker so njegovi po­ zivi ostali brez uspeha, je z analizami tekstov dokazoval, da Učiteljski tovariš prepisuje »kulturnobojne članke« iz nemščine ter s tem razgalja negotovost in neutemeljenost svoje gonje proti katoliškemu gibanju. Polemika je ločitev duhov poglobila in zaostrila zlasti med učitelji, katerih večina je potem do prevrata ostala najhujši idejni nasprot­ nik radikalnega katolištva na podeželju. Boj za šolo je bil tedaj spričo razmaha in velikega napredka pedagogike v središču pozornosti 17 Pri liberalizaciji vzgoje in izobra- Iri I3esedilopisma objavljeno v Rimskem katoliku 1895, str. 523- 525. 17 Milan Divjak, Šola - morala - cerkev na Slovenskem, Ljubljana 1995, zlasti str. 22-76. 101 ževanja, ki sta bila stoletja izključno v domeni Cerkve, je šlo za osamosvajanje določene stroke izpod absolutnega cerkvenega nadzorstva. Hkrati je konflikt odločal, čigava bo mladina, torej čigava bo prihodnost.'8 Dlje od liberalnih učiteljev, ki so v svojih zahtevah sčasoma postali povsem odvisni od Narodnonapredne stranke, so v svojem programu glede ločitve šole od Cerk­ ve šli socialni demokrati in njihovi mladini. Zahtevali so tudi ločitev moralne vzgoje izpod cerkvenega nadzora in reformo celotnega šolskega sistema. 19 Ločitev v politiki je potegnila za seboj tudi ločitev na drugih področjih. Osnovnošolski učitelji so se razšli že leta 1900. Katoliško usmerjeni so prenehali sodelovati v Ciril-Metodovi družbi (1907), v Sokolu (po ustanovitvi Orla leta 1906, delno pa že prej), v Slovenski matici (1914) in raznih drugih društvih. Različno po posameznih krajih so se politično usmerila na eno ali drugo stran tudi lokal­ na izobraževalna društva in čitalnice, ki so tako dobila, namesto vsenarodnega, liberalno naravo. Katoliška stran je bila agresivnejša in je največkrat organizirala svoja izobraževalna, dijaška, akademska in druga društva na novo. 20 V osrednji slovenski deželi, na Kranjskem, so se raz­ mere spremenile po volitvah 1908, ko je SLS s pomočjo volilne reforme dobila v deželnem zboru absolutno večino in je tako vladala do konca monarhije. Poleg ve­ likopotezne gospodarske politike je SLS proti svojemu političnemu nasprotniku uporabljala vsa sredstva, ki jih je kot vladajoča stranka imela na voljo. Ukrotiti je skušala predvsem liberalne učitelje, ki so prav zaradi prizade­ vanja za obnovitev popolnega cerkvenega nadzora nad šolo najostreje nastopali proti katoliški cerkvi. Veliko jih je IH Pirc, n. d., str. 75-76. 1':1 Milan Divjak, n. d., str. 53---61; Ervin Dolenc, ~olsko delo Drago­ tina Lončarja, Glasnik Slovenske matice, XVIII/1 - 2, Ljubljana 1994, str. 71-77. 2u 25, str. 561. 102 zaradi nizkih plač, kazenskih premestitev, disciplinskih kazni, zlasti pa zaradi četrtinskega dodatka k plači za po­ litično pravoverne učitelje pristopilo h katoliški Slomško­ vi zvezi ali pa zapustilo poklic.'l Temeljno načelo katoliškega gibanja na Slovenskem je njegov ideolog Aleš Ušeničnik utemeljeval z imperati­ vom »uveljaviti za vsako ceno vodilno vlogo katoliških načel v kulturnem prizadevanju Slovencev.« Iz radikaliz­ ma načel je logično sledila Ušeničnikova zahteva po ra­ dikalnosti katoliške organizacije oziroma po organizi­ ranosti socialnega, političnega in kulturnega udejstvo­ vanja katoličanov na brezkompromisni konfesionalni, to je katoliški podlagi. To se je v letih pred prvo svetovno vojno politično zmagovitim katoličanom na Slovenskem tudi posrečilo. Javno življenje se je dejansko skoraj v celoti odvijalo na katoliški podlagi ali imelo vsaj katoliško fa­ sado." Versko-kulturni boj se je na Slovenskem spet močneje razplamtel zadnja leta pred prvo svetovno voj­ no. Neposredni povod zanj so dali »kulturnobojni« pred­ logi liberalnih in socialnodemokratskih poslancev v du­ najskem parlamentu ter državnozborske volitve leta 1911. Zahtevali so obvezni civilni zakon in možnost razporoke, preureditev šolstva na nekonfesionalni podlagi, državnih matičnih knjig naj ne bi več vodila Cerkev, za vzdrževanje cerkva pa naj bi osnovali »farne občine«.2:l Predlogi so vzbudili veliko ogorčenje in sprožili nov boj za kulturno premoč katoličanov na Slovenskem. Idejno ga je vodil Aleš Ušeničnik, ki se je spoudarjanjem »načel« neposred­ no naslonil na Mahniča. Obnovitev načelnega katoliškega radikalizma je manifestativno potrdil 4. katoliški shod v Ljubljani 1913. leta. Ostrino takratnega »kulturnega boja« " Z5, str. 582- 583. 22 Pirc, Il. d., str. 172. 23}. Gruden, Kulturnobojni načrti, L:as, 19]2, str. 8-14; A. Ušeničnik, Kultumobojni načrti, Čas, 1912, str. 95-108; Pirc, n. d., str. 145-153. 103 slovenskih katoličanov je nekoliko umirila šele svetovna vojna." »Ločitev duhov« in »kulturni boj« na Slovenskem pred prvo svetovno vojno sta v kulturno življenje sprva prinesla poživitev in konkurenco. Medsebojno tekmo­ vanje je v marsičem prispevalo tudi h kakovosti tovrstne­ ga delovanja, vendar v končni perspekti,;,i nista privedla do zrelega in plodnega pluralizma idej. Ceprav sta bila v določenem času potrebna ali celo nujna, sta »sčasoma po­ stala cokla razvoju in uveljavljanju slovenskega na ro­ da«,25 l~ Ušeničnik je o zakonskih predlogih iz leta 1911 nekoliko kasneje jasno zapisal: »Kar nameravajo svobodomisleci, to je ,laizacijo' države, to je razkristjanjanje vsega javnega življenja, razkristjanjanje naj­ važnejših socialnih ustanov: zakona in šole, po teh pa razkristjanjanje tudi zasebnega življenja,(( Naši boji in krščansko načelo, Čas, 1917, str. 7; o središčni vlogi načel je leta 1912 Ušeničnik napisal tudi knjigo ))Več luči!((, Pirc, n. d., str. 145-153, ta načela podrobno analizira. 25 Pirc, n. d., str. 47. 104 V NOVI DRŽAVI Staremu kulturnemu boju se je v novi državni skup­ nosti pridružilo novo kulturno vprašanje: ohranjati slo­ vensko narodno in jezikovno samobitnost ali pristati na kulturno asimilacijo? To vprašanje politično ni bilo rešeno v vseh 22 letih obstoja države. Novi kulturni problem je gladko padel v utečene tire slovenske strankarske politike in se je v mnogočem s starim kulturnim bojem tudi po­ istovetil. Kljub temu, da se je kulturna dilema, ki je sčaso­ ma dobila povsem politične oblike v prizadevanjih za centralizem ali avtonomijo, navzven kazala kot arhime­ dova točka slovenskega političnega opredeljevanja, je ostajal temeljni spor slovenske politike vseeno stari kul­ turni boj med liberalizmom in političnim katolicizmom. O tem nas prepričuje sodelovanje slovenskih političnih strank v kratkem in enkratnem času relativno svobodne parlamentarne demokracije v Jugoslaviji (1918- 1929). Na eni strani se to kaže v pogostem povezovanju bolj ali manj osamljene izrazito katoliške stranke v državi, SLS, s srb­ sko Narodno radikalno stranko, ki je zagovarjala interese Srbske pravoslavne cerkve, vendar tudi centralistično urejeno in čim bolj enotno državo enega skupnega »jugo­ slovanskega naroda«. Na liberalni strani so se glede cen­ tralizma oz. avtonomije povezovale tako različne stranke, kot sta bili Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev (avtonomistično gibanje Albina Prepel uha in Dragotina Lončarja) in Samostojna kmetijska stranka, ki je glasovala za vidovdansko ustavo in kasneje sodelovala pri najmočnejšem unitarističnem pritisku JNS v letih 1931-1935. Poleg Avtonomistov je tudi Narodno sociali­ stična stranka v liberalno-socialistični skupini do leta 1925 nasprotovala centralizmu in zagovarjala slovensko etnično posebnost. Do povezovanja med blokoma, ki ju je 105 ločeval kulturni boj, pa je v zelo rahlih oblikah prišlo šele v času zaostrenih socialnih in političnih razmer druge polovice 30. let. Na slovenske politične spore v dvajsetih letih, pred­ vsem na njihovo zaostreno obliko, je poleg izrazite pred­ vojne politične polarizacije gotovo pomembno vplival tudi interes srbijanskih (iz ožje Srbije) vladajočih krogov v Beogradu, da bi v »provincah« vzdrževali nesoglasja med najmočnejšimi strankami in tako lažje nadzorovali poli­ tično klimo v posameznih novopriključenih pokrajinah. Prav tako je na manifestativno plat slovenske politike vplivala drugačna politična miselnost v novi prestolnici. Veliko bolj temperamentno in čustveno reagiranje srbskih politikov je imelo na Slovence, ki iz južne perspektive stvari jemljejo nekoliko preveč resno, gotovo bolj razpir­ ljive kot konstruktivne učinke. Prvi vtisi o beograjskem političnem življenju velikega privrženca združitve s Srbi, dr. Ivana Tavčarja, nam lepo ilustrirajo čudenje Slovencev nad novim političnim okoljem: »Kdor opazuje narod srb­ ski ima vtisk, da je ta narod dober in zdrav. Samo z njego­ vimi politiki ne prihajaj v dotik! ... Samo o eni stvari ne smeš pričeti z njimi govoriti: to je o strankah, ali kakor jih oni imenujejo o ,partijah' ... Partija ti je v resnici nekaj orientalskega, nekaj izrednega in za nas, dasi imamo strank na jerbase, nekaj neumljivega. Partija je vse: tik partije se drugega skoraj ničesar ne pozna in nasprotstva in sovražtva, ki vlada med posamnimi partijami, si člo­ vek, če ni bil v Beogradu, skoraj ne more predočiti ... Ko sem sedel v zbornici, (sem si) nehote stavil vprašanje: Kaj bi se zgodilo sedaj, ko bi dobil vsak poslanec ostro brušen handžar v svoje roke in ko bi se partije začele ravnati po tistih načelih, na katera kot na najvišjo politično modrost prisegajo v posamnih partijah? Nastalo bi brez dvojbe, ako bi vsaka partija hotela izvršiti svoj program, klanje v skupščini in najbrže bi v prvem hipu bil pobit DraškoviC, Svetozar PribičeviC, Stojan ProtiC in še mnogo drugih.«26 Kaj je Tavčarja tako presenetilo? Prepirljivost, ki je bila 21i Dr. Ivan Tavčar, Odprite srca!, SN, 1. 1.1921. 106 kranjskim politikom že od začetkov strankarskega živ­ ljenja precej domača, gotovo ne; takrat najbrž samo tem­ peramentni govori srbskih politikov. Da so dojeli njihovo zvitost, so Sloven<;i in Hrvati potrebovali vsaj pol deset­ letja izkušenj, od Zenevskega sporazuma do Markovega protokola. Kljub ustaljenim in trdnim pozicijam starega ideo­ loškega kulturnega boja se je zdel temeljni kulturni pro­ blem Slovencev v dvajsetih letih vprašanje sožitja z ostali­ mi Jugoslovani: ali v smislu asimilacije in unitarizma ali z enakopravnim sodelovanjem in kulturno avtonomijo? Problem sta pogojevali dve temeljno različni razumevanji nove državne tvorbe z imenom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. »Srbijanci« (Srbi iz Kraljevine Srbije) so novo, »razširjeno« državo večinoma razumeli kot zdru­ žitev vseh Srbov in nagrado za zmago v svetovni vojni. »Prečani« (Jugoslovani iz bivše Avstroogrske), posebej Slovenci, se svoji razviti kulturi in jeziku večinoma niso bili pripravljeni odreči. V novo državo so vstopili prosto­ voljno, k njeni ustanovitvi so tudi sami pomembno pri­ spevali, osnovana naj bi bila na podlagi naravnega prava o samoodločbi narodov, vzeli so jo torej za svojo. Med obema pojmovanjema je »plavala« ideja ne­ koliko naivnega integralnega jugoslovanstva, ki je izha­ jala iz »prečanskega« razumevanja enakopravne in pro­ stovoljne združitve in se je zgledovala po pol stoletja starejših italijanski in nemški združitvi. Srbijanska »pie­ montska« zavest zmagovalca in moč večine pa sta idejo integralnega jugoslovanstva prevzeli in prilagodili svo­ jim političnim potrebam (prevlade). Ob nekoliko grobem načinu uvajanja te prevlade, zlasti v drugačne uprave vajenih prečanskih krajih, se je jugoslovanski integrali­ zem v kulturnem smislu še pred iztekom prvega deset­ letja nove skupnosti povsem kompromitiral. Od samega začetka je bila ideja integralnega jugoslovanstva v vseh delih države v manjšini. V drugi polovici dvajsetih let so ob politični prevladi srbijanskega razumevanja jugoslo­ vanstva tudi njeni najbolj goreči politični nosilci v Samo­ stojni demokratski stranki ostali razočarani. 107 KULTURNE DILEME Narodna vlada je z Naredbo o prehodni upravi 14. novembra 1918 začasno prevzela polno upravno suvere­ nost tudi v kulturi, ki je bila prej v pristojnosti dunajskega prosvetnega ministrstva. V izobraževanju je vlogo bivših deželnih šolskih svetov z novim letom 1919 prevzel novo ustanovljeni Višji šolski svet. O preureditvi, zlasti sloveni­ zaciji srednjih šol, je že 6. in 11. novembra razpravljalo Društvo slovenskih profesorjev, o celotnem šolstvu pa 15. novembra t. i. Anketa o šolski upravi. Ustanovitev dolgo zaželene slovenske univerze naj bi pripravila Vseučiliška komisija, ki jo je imenovala Narodna vlada 23. novembra. Leto kasneje je bila imenovana Gledališka komisija, ki naj bi se ukvarjala z za vlado aktualnimi umetniškimi vprašanji. Gledališka komisija kasneje ni odigrala vid­ nejše vloge." V času politične nedorečenosti in negotovosti no­ vembra 1918 je Kulturni odsek kot avtonomni posveto­ valni organ Narodnega sveta in Narodne vlade v Ljublja­ ni zbral nad 30 slovenskih kulturnih delavcev, ki naj bi postavili temelje bodoči kulturni politiki. Na prvi seji ~6. novembra so soglasno izbrali predsednika Otona Zupančiča in tajnika dr. Josipa Mala. Ta izbira razodeva ravnovesje med liberalno in katoliško opredeljenimi člani odseka. Takoj zatem je dr. Izidor Cankar sprožil v slo­ venski publicistiki že dalj časa aktualno vprašanje združevanja Južnih Slovanov na kulturnem področju." 27 Poverjenik za uk in bogočastje Kare l Verstovšek je 7. Xl. 1919 v Gledališko komisijo imenoval 10 priznanih slovenskih pisateljev, 4 glas­ benike in 3 slika~e. UL, 165/26. XI. 1919. 2M AS, Narodni svet (naprej NS), fase. 3, Kulturni odsek; Bogo Gra­ fenauer, Vprašanje kulturne avtonomije 1918, str. 563 op. 6, Zgodovinski časopis, XLll/l988, š t. 4. 108 Odločitev za kontinuiteto slovenske kulturne posebnosti ali za čimprejšnjo asimilacij o z ostalimi sodržavljani naj bi vplivala tudi na vprašanje notranjepolitične ureditve, ki bi eno ali drugo usmeritev ščitila oziroma pospeševala. Kazalo je, da so vsi bolj ali manj naklonjeni kontinuiteti slovenske kulturne posebnosti, zato je Cankar opozoril na visoko ceno, ki jo terja vzdrževanje kulturnih zavodov majhnega naroda, in na osamljenost v velikem jezikovno enotnem srbohrvaškemu prostoru v državi. Stališče Kul­ turnega odseka za slovensko kulturno avtonomijo naj bi torej naletelo na velik (politični) odpor. Kaže, da je precej enotno stališče članov, ki so bili blizu Slovenski ljudski stranki (Izidor Cankar, Ivan Grafenauer) nekoliko pre­ senetilo t. i. svobodomiselni intelektualni krog v odseku, katerega člani so imeli na to vprašanje neenotne poglede. Pavel Grošelj je zagovarjal uporabo vseh kulturnih sil slo­ venstva za ohranitev njegove identitete. Anton Melik je pred tem obdobjem zagovarjal naravno asimilacij o, ven­ dar se je proti Cankarjevim pomislekom zavzel za po­ speševanje slovenskih kulturnih ustanov. Rihard Jakopič, Matej Hubad in Vladimir Levstik so se zavzemali za državno ureditev, ki bi preprečevala možnost nasilne asi­ milacije, dr. Lojz Kraigher pa je odklanjal takšno razpravo in predlagal, naj vprašanje rešujejo bolj pristojni organi, npr. znanstveni odsek ali bolj specializirani humanistični pododseki za sociologijo, filologijo in etnologijo. Naslednji dan je redakcijski komite, ki ga je predla­ gal Izidor Cankar,29 na podlagi razprave pripravil osnu­ tek resolucije Kulturnega odseka. Plenum ga je nebistve­ no spremenil 30 in dopolnil 18. novembra, dva dni po prvi seji. Izidor Cankar je še enkrat predlagal, naj iz osnutka črtajo stavek o izvedbi »popolnega političnega edinstva« 2~ Predlagal je dr. Antona Melika, Vladimirja Levstika, dr. Frana Ramovša in dr. Josipa Mala. AS, Narodni svet f. 3, Kulturni odsek. 30 France Koblar v pregledu »Slovenska književnost v zadnjih desetih ietih(( - Slovenci v desetle~u 1918- 1928, str. 646 - vidi glavni vzrok za umik podpisov in neobjavo resolUCije v razliki med osnutkom in končno sprejetim besedilom, ker je, kot kaže, nasedel površni for­ mulaciji Otona Zupančiča v sporočilu tajni ku Narodnega sveta. 109 pod kakršnokoli vladno obliko, ker taka izjava presega pristojnost Kulturnega odseka." Predlogu je v celoti na­ spro toval liberalno usmerjeni krog v odseku'2 Končno sprejeta resolucija se je torej obračala na državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v pričakovanju, »da bo nova politično popolnoma edinstvena država, naj bo organizirana kakorkoli, po svoji moči pospeševala z vse­ mi razpoložljivimi sredstvi razvoj prosvetnega življenja vseh treh rodov na podlagi kulturne avtonomije. Neovi­ ran razmah individualnih sil vseh treh plemen je najzdra­ vejši pogoj za polno duševno bogastvo Jugoslavije. Kulturna politika bo morala vsekakor upoštevati dejstvo, da je dala zgodovina Slovenstvu v teku stoletij posebno duševno vsebino. Slovenski del jugoslovanskega naroda se je razvil tudi jezikovno samostojno, tako da je slovenščina, nositeljica te duševne vsebine, dasi najbližja sorodnica srbohrvaščini, danes organizem zase in da je v območju slovenskega književnega jezika za sedaj možno uspešno kulturno delo edinole v tem jeziku. Če bi se Slovencem onemogočil lasten kulturni razvoj, bi sledil neizogibno silen upad kulturnega živ­ ljenja v slovenskem plemenu, ki bi prenehalo biti tvorno: vsaka etnična skupina pa se čuti svobodno samo v toliko, v kolikor more uveljavljati svojo tvornost. Vsak narod je pomemben človeštvu toliko, v kolikor je tvorec novih vrednot. Tudi bi se mogla prilagoditi kulturnemu pre­ lomu samo tenka plast slovenske inteligence, dočim bi bile široke mase, jedro našega plemena, izobčene od do­ brin kulturnih pridobitev in pahnjene v kulturni polu­ mrak. Kulturna avtonomija pa nikakor ne odvezuje dušev­ nih delavcev vseh treh plemen dolžnosti, iskati vedno 31 Pod vladno oziroma državno obliko so takrat razumeli republi­ ko ali monarhijo. Izidor Cankar je to dilemo odklonil in postavil pod vprašanje federalistično ali centralistično državno ureditev, kar pa da spada v pravno ustavni odsek, ter pozval k vrnitvi h kulturnim vprašanjem. 32 Anton Lajovic, Anton Melik, Pavel Grošelj, Juš Kozak, Vladimir Levstik. 110 tesnejših stikov, vedno globljega medsebojnega umevanja in sporazuma v vseh vprašanjih ter skrbeti za medseboj­ no spopolnjevanje skupnega prosvetnega dela, ki bo na svojem višku zadnja najlepša utemeljitev svobodne Jugo­ slavije v družini narodov.« Resolucijo, ki jo je podpisalo vseh 29 udeležencev druge seje odseka in naknadno še 16 kulturnih delavcev, bi moral v naslednjih dneh objaviti dnevni tisk, vendar je Oton Župančič kot predsednik sporočil tajniku Narodne­ ga sveta, da je več članov Kulturnega odseka zaradi spre­ menjenega besedila izjave preklicalo svoje podpise, zato naj je ne daje v tisk pred naslednjo sejo. Te pravzaprav ni bilo. Zadnja seja Kulturnega odseka je bila 9. decembra 1918, razpravljali pa so le o tem, kdo naj bi na mirovnih pogajanjih za Slovence zainteresiral tujo javnost, pred­ vsem francosko in angleško časopisje.3.' Sodobnik France Koblar je zapisal: »V ozadju je mo­ ral nastopiti hud boj proti resoluciji ... Zahteva po sloven­ ski kulturni avtonomiji se je podredila političnim intere­ som in se je polagoma izgubila v strankarsko političnih kalkulacijah.«" Časopis Slovenski narod je namreč 23. no­ vembra objavil »Izjavo duševnih delavcev« s popolnoma drugačno vsebino, ki je v bistvu zanikala vsebino reso­ lucije Kulturnega odseka. Intelektualni krog, ki je bil bližje Jugoslovanski demokratski stranki (JOS), se je pod vplivom narodne ogroženosti navdušeno izrekel za ta­ kojšnjo popolno politično združitev države SHS s kra­ ljevino Srbijo, »odklanjajoč vsakršno separatistično poli­ tično stremljenje kot kvarno Jugoslaviji, slovenskemu ple­ menu pa naravnost pogubno.« Izjava je predstavila Srbijo kot edino možno rešiteljico ter utemeljila zavrnitev reso­ lucije Kulturnega odseka z besedami: »Upoštevamo in spoštujemo vsako odkrito svetovno naziranje, vsakemu poštenemu prepričanju priznavamo pravico, da se prosto uveljavlja, zavračamo pa najodločneje nepremišljeno iz­ igravanje političnih gesel, ki bi utegnila v tej usodni uri )) AS, Narodni svet, f. 3. )~ F. Koblar, n. d., str. 646. III narod begati in ga odvračati in odvrniti od glavnega cilja, ki je: močna, na zunaj in navznoter enovita, svobodna ter bogato razvita država vsega jugoslovanskega naroda. To je danes prva, vitalna potreba ... , kateri se morajo brezpo­ gojno uklanjati vsi pomisleki.« Izjavo je podpisalo 44 kul­ turnih delavcev, med njimi 8 takih, ki so aktivno sodelo­ vali pri sestavljanju resolucije Kulturnega odseka, še de­ vet podpisnikov »Izjave« pa je resolucijo samo naknadno podpisalo. 17 podpisnikov je torej podpisalo oba, medse­ bojno nasprotujoča si dokumenta. 35 Bogo Grafenauer ugotavlja, da je na nastop slovenskih liberalnih kultur­ nikov 23. novembra vplivalo (poleg resničnega italijan­ skega pritiska; Italijani so 16. novembra prišli skoraj do Ljubljane) sporočilo Narodnega vijec'a iz Zagreba glede dalmatinskega predloga o nagli združitvi s Srbijo in Črno goro ter o začasni ureditvi države, ki naj bi ji načeloval srbski prestolonaslednik regent Aleksander. Vodstvo JOS v Ljubljani je namreč 20. novembra ta predlog v nasprotju s SLS in JSOS v celoti podprlo ter je na dan izida izjave, med razpravo v Narodnem vijec'u kot razloge za čim hi­ trejše »zedinjenje« poudarjalo nevarnost italijanskega prodora in možnost vrnitve Karla Habsburškega. 36 V tem kontekstu je videti »Izjava duševnih delavcev« kot dobro načrtovana poteza slovenskih liberalnih politikov. Na drugi strani je možno, da je bil nastop katoliškega kulturnega kroga na obeh sejah Kulturnega odseka Narodnega sveta, še zlasti nastop Izidorja Cankarja, ki je bil takrat v vodstvu SLS, vnaprej dogovorjen. Cankarjevi začetni pomisleki glede ohranitve slovenske samobitnosti so izzveneli kot namerna provokacija, s katero je resnično 3s Udeleženci druge seje Kulturnega odseka in hkrati podpisniki obeh nasprotujOČih si tekstov so bili Dr. Pavel Grošelj, Rihard Jakopič, Juš Kozak, dr. Lojz Kraigher, Vladimir Levstik, dr. Anton Melik, dr. Fran Ramovš in Oton Župančič. Poleg teh so oba teksta podpisali še trije strokovni pisci in 6 likovnih umetnikov. SN, 23. XI. 1918. 36 Metod Mikuž, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917-194], ljubljana 1965, str. 70; Momčilo Zečevič. Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje, Maribor 1977, str. 163-173. 112 izzval vecIno liberalnih kulturnih delavcev k zagovar­ janju slovenstva. 37 Dogajanje ob resoluciji Kulturnega odseka in liberal­ ni Izjavi duševnih delavcev je tudi v času najtesnejšega sodelovanja vseh narodnih sil, še posebej slovenskih inte­ lektualcev, razodelo nemoč slovenske kulture in inteli­ gence ob vseobvladujoči strankarski politiki. 37 B. Grafenauer, n. d.; str. 563, op. 6. Večina kulturnih delavcev se je za ohranitev slovenščine pri političnem združevanju Jugoslovanov v habsburški monarhiji izrekla že pred vojno v anketi liberalne revije za znanost in kulturo Veda, III., Gorica 1913, str. 97-113,213--226,311-384, 507-524. O tem glej še Lojze Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost, Maribor 1972, 5tr.63-71 in Ervin Dolenc, Narodna dilema pri slo­ venskih intelektualcih v prvi Jugoslaviji, Slovenci in država, Zbornik referatov s posveta na SAZU (9.-1I.novembra 1994), Ljubljana 1995, str. 201-206. 113 OD ZDRUŽITVE DO USTAVNE RAZPRAVE V obdobju med ra~padom habsburške monarhije in združitvijo s Srbijo in Crno goro (29. X.-1. XII. 1918) sta Narodni svet za Slovenijo in Narodna vlada v Ljubljani vodila povsem neodvisno notranjo politiko v slovenskih deželah, ki jih niso zasedle tuje vojske. Skrbela sta za organizacijo oblasti, za svojo na hitro zbrano slovensko vojsko, ki je nadzirala umik soške armade, in za bodočo meddržavno razmejitev z ostankom Avstrije in Italijo. Zlasti zakonodajna dejavnost in mednarodni stiki Narod­ ne vlade so Sloveniji v tem času dali elemente lastne državnosti. 38 V prvih mesecih po združitvi mednarodno neprizna­ ne »Države Slovencev, Hrvatov in Srbov« s Srbijo in Črno goro 1. decembra 1918 je prišlo med strankami zaradi ne­ gotovega položaja nove države v mednarodnih in v no­ tranjih odnosih do političnega zatišja. Slovenski strankarski nesporazumi so v novi jugo­ slovanski državi oživeli v še starih strankarskih okvirih sredi februarja 1919. SLS se je v trenutni koaliciji z Jugo­ slovansko socialno-demokratsko stranko aSOS) upirala centralizaciji državne uprave, za katero si je posebej pri­ zadeval notranji minister Svetozar Pribičevic. Regent Aleksander je namreč januarja z ukazom razpustil Na­ rodno vlado v Ljubljani brez poprejšnjega dogovora s slo­ venskimi strankami in imenoval mandatarja za novo, pre­ cej okrnjeno Deželno vlado s samo štirimi poverjeništvi. 3K Več o tem Momčilo Zečevii, Slovenska ljudska stranka in jugo­ slovansko zedinj enje, Maribor 1977, str. 163- J64; Jurij Perovšek, Obliko­ vanje slovenske nacionalne države leta 191 8, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, XXV./1985 str. 49-74; isti, Jugoslovansko zedinjenje in Slovenci v novembru leta 1918, Prispevki za novejšo zgodovino, XXVlII./1988, str. 41-60. 114 Drugo vprašanje, pomembno za krizo odnosov med avto­ nomističnim blokom v Sloveniji in vlado v Beogradu ter med slovenskimi političnimi strankami, je bilo blokiranje ustanovitve deželnega zbora za Slovenijo." Ta izrazito politična vprašanja so že pred praktičnim začetkom normalnega političnega življenja v novi državi zaznamovala temelje slovenskih strankarskih sporov, ki so še kako opredeljevali tudi strankarsko kulturno poli­ tiko. Najmočnejša, na podeželju zasidrana Slovenska ljudska stranka je branila svojo potencialno oblast v Sloveniji'O Liberalci v JOS so videli edino možnost v vse­ državnem političnem povezovanju in centralizirani državni ureditvi, ker bi drugače v Sloveniji spričo majh­ nega volilnega zaledja ne imeli nobene besede. Avtono­ mističnim hotenj em SLS, ki so se dokočno izoblikovala šele ob ustavni razpravi spomladi 1921, je ustrezala samo­ bitnost slovenske kulture in jezika. Znotraj pretežno srbohrvaške Jugoslavije bi avtonomija Slovenije z dom­ nevno vladajočo SJB zagotavljala prednost tudi v versko kulturnem boju. Ze pred vojno panslavistično in jugo­ slovansko usmerjeni liberalci so v postopnem zlit ju jugo­ slovanskih »plemen« v kulturno in jezikovno enoten na­ rod videli za Slovence veliko priložnost, da postanejo iz majhnega naroda večji in močnejši ob grozeči germanski in italijanski nevarnosti. S centralistično ureditvijo drža­ ve, v kateri so bili katoliki v manjšini, bi oslabili v Slove­ niji izredno močno katoliško cerkev, ki se je žilavo upirala krčenju svojega vpliva in laizaciji javnega življenja. V tre~em slovenskem političnem taboru, Jugoslo­ vanski socialno-demokratski stranki, je bilo v vodstvu in med članstvom že precej organizacijske in idejne zmede. Kljub mednarodni usmeritvi in zaposlenosti s socialnimi :W Več o tem glej Momčilo ZečeviC, Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje, Maribor 1977 (naprej Zečevic 1977), str. 1BB, 220-229. 4U Anton Korošec je takrat v Beogradu sicer vodil svojo »visoko politiko« v smislu centralizma in z njo skušal pridobiti zavezništvo Srbov zaradi ogroženosti slovenskih meja. Ta navidezna politika tudi zaradi nasprotnega pritiska znotraj stranke ni trajala dlje kot do rešitve vprašanja meja. Več o tem Zečevi( 1977, str. 219-220. 115 in organizacijskimi problemi je bila JSOS v kulturno poli­ tičnih vprašanjih nedvomno zelo blizu JOS. V kulturnem boju stranka navadno ni neposredno sodelovala. Opazo­ vala ga je z razdalje, kot stvar »meščanske« politične po­ kvarjenosti. JSOS, od združitve z drugimi socialdemokra­ ti v državi decembra 1921 Socialistična stranka Jugosla­ vije (SSJ), je ves čas zagovarjala stališče liberalcev glede Cerkve: ta naj bo ločena od države in politike nasploh. V času do ustavne razprave spomladi 1921 je bila JSOS gle­ de prihodnje državne ureditve v skladu s slovenskim jav­ nim mnenjem razpoložena vse bolj avtonomistično. Po iz­ stopu Prepeluhovega avtonomističnega kroga iz JSOS, posebej po začetku izhajanja »Avtonomista« aprila 1921, so se zoperstavili avtonomizmu in se tako tudi v tem pogledu približali demokratom'! Februarja 1919 je Slovenec ponatisnil članek iz za­ grebške Narodne politike (glasilo hrvaške katoliške stranke in zaveznice SLS), ki je pod naslovom »Razmerje cerkve do države« objavilo cerkveno-politični program, s katerim se je v grobem gotovo strinjala tudi SLS. Program je imel trinajst točk in naslednje zahteve: enotno orga­ nizacijo katoliške cerkve v Jugoslaviji pod primas om v Zagrebu; avtonomijo vseh katoliških cerkvenih društev; čim večjo neodvisnost Cerkve od države, cerkvene oblasti naj odpravijo vse patronatske pravice; sveta stolica naj svobodno imenuje škofe; v vsaki župniji naj se osnuje cerkveno-šolska občina; cerkveno-šolske občine naj imajo pravico ustanavljati verske šole; za vzdrževanje šol naj prispevata občina in država po belgijskem šolskem siste­ mu; cerkveno-šolska občina naj ima pravico, da za vzdrževanje cerkve, služabnikov in šole z dovoljenjem ordinariata razpiše poseben davek itd" Tako maksimalističnega in v marsičem neizdelanega programa ni SLS nikoli neposredno objavila, zlasti pa ni bil možen v času Koroščeve izredno previdne in navidez centralistične oziroma prosrbske politike v Beogradu. 41 Naprej, 22. in 23. IX. 1919; Filip Vratnik, Avtonomija in avtono­ misti, Naprej, 4. V.I92I. "S, 12. Il. 1919. 116 Cerkev v Sloveniji je s SLS svoje dobro načrtovane cerkve­ ne in kulturno politične zamisli udejanjala sproti v posa­ meznih konkretnih političnih akcijah. Tudi zaradi vpraš­ ljivih zahodnih in severnih mej se SLS februarja 1919 še ni čutila dovolj pripravljeno za širšo akcijo na področju kul­ turne avtonomije. Kot vse slovenske politične sile se je zavzemala za ustanovitev univerze v Ljubljani. 43 Bolj pogumni so bili slovenski liberalci ali bolje de­ mokrati (od junija 1918 v Sloveniji združeni v Jugoslovan­ ski demokratski stranki, v letih 1919- 20 pa v vsej državi kot Demokratska stranka). Zagovarjali so svojo centrali­ stično in »protiklerikalno« kulturno usmeritev in se za­ vzemali za preusmeritev od dolgoletnih nemških vplivov k zahodnim, francoskim in anglosaškim vplivom. Terjali so uvajanje francoščine in angleščine v srednje šole. Ljub­ ljanska univerza naj bi bila slovensko-jugoslovanska." Vest, da je beograjska vlada na pobudo prosvetnega mini­ stra Ljube Davidovica odobrila 1.500.000 kron za otvo­ ritev univerze v Ljubljani, je v Sloveniji vzbudila. na­ vdušenje. List srbske radikalne stranke v Beogradu je takrat pisal, da bodo na ljubljanski univerzi dve leti pre­ davali najsposobnejši srbski profesorji in da je že pri­ pravljen vpis nekaj sto študentov iz Srbije. To poudarjeno srbsko-slovensko zbliževanje je bilo po ZečeviCevem mnenju izraz velikosrbske politike zaradi vse vidnejšega srbsko-hrvaškega spora." Marca in aprila sta najmočnejši slovenski stranki skušali s propagando čimbolj vplivati na slovensko po­ deželje. SLS so vznemirila prizadevanja JDS za ustanovi­ tev posebne kmečke stranke, zato je po vsej Sloveniji okrepila dejavnost pri utrjevanju in širitvi celotne struk­ ture katoliškega gibanja. Ustanavljala in obnavljala je po­ litične organizacije Kmečke zveze ter sklenila povezati in centralizirati vse gospodarske organizacije SLS. Posebej so si prizadevali, da bi okrepili mreže mladinske zveze, Marijinih družb, izobraževalnih društev, Orla ipd. Agita- 43 Vseučilišče v Ljubljano!, S, 13. II. 1919. 44 Jugoslavija, 28.11.1919, Zečevic 1977, str. 239. 45 S, 4. III. 1919; Samouprava, 6. 111.1919, Zečevic 1977, str. 240. 117 cijska zborovanja enih in drugih so politični nasprotniki večkrat razbijali. Prihajalo je do incidentov, za katere so obtoževali drug drugega. Glasilo JOS Slovenski narod je sredi aprila ugotavljalo, da prihaja v Sloveniji spet do strankarskega razkola" Vendar je vprašanje meja vodi­ telje strank nekoliko streznilo. Konec aprila in v začetku maja so medstrankarski spopadi nekoliko potihnili, 10. maja pa so predstavniki vseh treh strank (SLS, JOS in JSDS) v Ljubljani podpisali poziv k spravi in skupnemu boju za Koroško" Premirje je bilo kratkotrajno. Zaradi krize centralne vlade v Beogradu in Deželne vlade v Ljub­ ljani se je v začetku julija v strankarskem tisku spet vnel boj med SLS in JOS" V medsebojnem obtoževanju je ime­ la odtlej, zlasti v SLS, kulturna politika pomembno mesto. Večji del kulturnega boja v novi državi se je osredo­ točil na šolo. O nujni reformi srednje šole je začelo demo­ kratsko časopisje pisati že februarja 1919. Kot smo že omenili, je bila zlasti aktualna dilema O pouku klasičnih in modernih jezikov. Višji šolski svet v Ljubljani je sredi februarja 1919 sklical komisijo strokovnjakov, ki naj bi izoblikovala mnenje o reformi srednjih šol, zlasti o pred­ logu "Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev« o po­ enotenju nižjih srednjih šol. Komisija se je sestala trikrat. Glavna dilema je bila, ali naj bi uvedli meščansko šolo namesto nižje srednje oziroma naj bi prevladal tip realne 4(; Zečevic 1977, str. 252-253; Hura!, SN, 10. lY.1919; Strankarski razkol v Sloveniji, SN, 12. IY.1919i K političnemu položaju na Sloven­ skem, SN, 15. IV. 1919. "Slovenci!, S, 11. V. 1919; SN, 12. V.1919; Naprej, 13. V. 1919. 411 Spori med najmočnejšima slovenskima strankama so bili aprila večinoma plod nasprotij med radikalno in demokratsko stranko v Beo­ gradu, ki jih je izzval regent Aleksander. Prva skupna jugoslovanska vlada je zabredla v prvo krizo konec marca 1919 zaradi izstopa social­ nih demokratov. Z izstopom je grozila tudi J5DS v Deželni vladi v Sloveniji. ~lo je za izredni kredit namenjen večinoma vojski. SLS je ves čas vztrajala, da je treba vzdrževati koalicijO do konca. Kriza obeh vlad, zlasti Deželne vlade, se je zaostrila sredi junija, ko sta odstopila zaradi sporov v lastni stranki socialnodemokratska poverjenika Albin Prepe­ luh in Anton Kristan. V začetku julija 19]9 pa se je spet vnel boj v tisku med SLS in JDS. Glavni vzrok je bila spet centralistična politika notra­ njega ministra Pribičevica. Več o tem Zečevic 1977, str. 263--272. 118 gimnazije, kar je bil kompromis med klasično gimnazijo in realko. Klasični filologi in njim sorodno izobraženi so trdno vztrajali na obeh tipih gimnazij, da bi obdržali kla­ sično (latinščina in grščina) in realno (samo latinščina) gimnazijo, profesorji realk pa so se celo potegovali za predlog, da bi uvedli latinščino tudi v realke in s tem omogočili realčnim dijakom lažji vstop na univerzo. Učiteljski zbori realk so kasneje ta predlog zavrnili. Anke­ ta je rešitev dileme zaupala ožjemu odseku, ki je upra­ vičeno razsodil, da je za temeljno reformo še prezgodaj. Za uveljavljene tri tipe srednje šole je priporočal le pri­ merne spremembe učnih metod. Ob tej razpravi se je v Slovenskem narodu vnela po­ lemika o koristnosti klasičnih jezikov. Ena stran je pouk latinščine, grščine in z njima antične kulture zagovarjala kot splošno izobrazbo, kulturo, »v vsaki panogi človeške­ ga duha soliden temelj, ki mu (učencu) bo podlaga ne le pri specialnem poklicu, ampak na katerega si bo lahko zgradil pošteno eksistenco vredno v gmotnem in etičnem oziru kulturnega človeka«. Pri zagovoru klasične izobraz­ be so opozarjali tudi na njen pomen pri razvoju abstrakt­ nega in logičnega mišljenja. Druga stran pa je poudarjala, da je zadnji čas, »da odpravimo s to staro šaro«, ki od­ tujuje mladino modernemu in narodnemu življenju. V zameno za klasične jezike so predlagali moderne žive jezike ali pa kar naravoslovne predmete 4 9 Pomembnejša je bila težnja liberalnega učiteljstva po enotni šoli. Zanimanje zanjo je pri nas oživelo med prvo svetovno vojno in je po njej preraslo v pravo pedagoško reformno gibanje, katerega nosilec je bila Zaveza jugoslo­ vanskih učiteljskih društev. O enotni šoli je pisal že Dra­ gotin Lončar leta 1908. Njegove glavne zahteve so bile, 4'1 Bergant, n. d., str. 65; Kateri jeziki naj se poučujejo na slovenskih srednjih šolah, SN, 11. 11.1919; Dr.Skerlj, Pouk modernih jezikov na naših srednjih šolah, SN, 25. II.1919; Reforma srednje šole, SN, 17. IV 1919; Franjo Vajda, Reforma srednje šole, SN, 22. IV 1919; j. Pippen­ bacher, Reforma srednje šole, SN, 15. IY.1919; Bojan Baskar, Latinščina in njeno izganjanje na Slovenskem 1849-1987, Krt 49, Lj. 1988, str. 85 do 125; Dr. Simon Dolar, Reforma srednje šole, Pedagoški zbornik 1925, str. 70-106. 119 naj se vse šolstvo reorganizira v organsko celoto, v kateri bo obvezna šola kot enotna podlaga za nadaljnje šolanje neposredno povezana z ostalim šolstvom. Enoten n~ bi bil tudi odnos do različnih religij in do obeh spolov. Sola naj bo neodvisna od Cerkve in skupna za oba spola (ko­ edukacija).50 Zaveza je konec februarja 1919. izdala »Na­ črt preustrojitve šolstva in narodne vzgoje«, ki je pod vpli­ vom ustanovitve narodne države močno poudarjal na­ rodno vzgojo. To je bil prvi poskus uveljavitve enotnega okvirnega šolskega zakona za vse šolstvo, podrobneje pa se je ukvarjal le z obveznim šolstvom. Enotni vzgojni smoter šolstva naj bi bila po tem Načrtu narodnostna vzgoja v smislu jugoslovanstva. Do religije je bil Načrt kompromisen. Priznaval je verouk kot učni predmet, ven­ dar je zavračal kakršenkoli vpliv Cerkve na učno in vzgojno delo v šoli. Predlagal je postopno ukinitev zaseb­ nih šol, ki so bile pri nas večinoma cerkvene, in zanikal dotlej veljavni versko nravni vzgojni smoter šole. Po mnenju Milice Bergant je Načrt puščal verouk v predmet­ niku le kot koncesijo slovenskim političnim razmeram. Po vsej verjetnosti bi tako korenit rez, kot je izgon ve­ rouka iz šole, v takratnih slovenskih razmerah tudi brez političnih pritiskov naletel na močan odpor. 51 Za zbor zaupnikov JDS v začetku julija 1919 je dr. Pavel Pestotnik izdelal dokaj podroben prosvetni pro­ gram. Strankarska zborovanja in resolucije so se razen z aktualnimi političnimi vprašanji v glavnem ukvarjala le še z gospodarsko in socialno politiko. Kulturna in iz­ obraževalna dejavnost sta prišli na politično površje le ob izbruhih teh problemov, zato je Pestotnik svoje poročilo utemeljil z besedami, da je izvor in gonilna sila vsega na­ predka v državi prosvetljenost ljudstva. Torej je potrebna moralna, socialna in demokratična vzgoja, ki jo morata 50 Ervin Dolenc, Šolsko delo Dragotina Lončarja, Glasnik Slo­ venske matice, XVIII/1-2, Ljubljana 1994, str. 71-77; Dr. Dragotin Lončar, O šolski reformi, Ljubljana 1908. 51 Pavel Flere, Engelbert Gangl, Načrt preustrojitve šolstva in na­ rodne vzgoje, priloga Učiteljskemu tovarišu, 28. 11.1919; Milica Bergant, Poizkusi refonne šolstva pri Slovencih 1919-1929, Lj. 1958, str. 60-65. 120 omogočati državna zakonodaja in uprava. Izobrazba je ključ napredka in jamstvo za demokracijo in poštenost v javnih službah. »Iz teh razlogov je prosveta važno javno vprašanje in se mora ž njim pečati vsaka resna politična stranka.« Pohvalil je idej na in praktična prizadevanja liberal­ nega učiteljstva ter skoraj opravičujoče ugotovil, da je za­ radi »raznolikosti po posameznih pokrajinah naše mlade kraljevine ostalo šolstvo decentralizirano in pokrajinska poverjeništva za prosveto so se prve mesece pečala pre­ težno z najbolj perečimi personalnimi vprašanji in so skušala popraviti krivice, ki jih je prinesla šolskemu stanu vojna in prejšnji avstrijski režim«. Govoril je O jasnem načrtu državne prosvetne politike ministrstva za prosve­ to, ki ga je od začetka vodil srbski demokrat Ljuba Davi­ dovie. V okviru ministrstva je od februarja do julija 1919 proučevala stanje šolstva vsedržavna strokovna komisija. Skušala je najti skupna načela bodočega enotnega šolstva za vso državo. O teh osnutkih naj bi podali svoje mnenje še pokrajinske šolske oblasti in posamezniki, preden bi šel zakonski predlog pred Začasno narodno predstav­ ništvo.52 Komisija se je izrekla za osemletno obvezno šolo. Olajšave so dovolili le tam, kjer je to onemogočalo po­ manjkanje šol, učiteljev ipd. Vse šolstvo naj bi podržavi!i in ga dvignili, poenotili uČiteljišča in upravo ter zbližali učne načrte. V državi je bilo premalo strokovnih šol (trgovskih, obrtnih, industrijskih in meščanskih), ker gospodarske potrebe v izrazito agrarni državi tega niso terjale. Poudarek nadaljnje šolske organizacije je bil po Pestotnikovem mnenju na meščanskih šolah, ki bi hkrati 52 Pestotnik je navajal velike razlike v šolstvu po pokrajinah: v Sr­ biji je bila šolska obveznost štiriletna, na Hrvaškem petletna, v BiH štiri­ letna, v Dalmaciji in Vojvodini šestletna, v Sloveniji pa osemletna. Zelo težko je bilo govoriti o ljudskih šolah v Črni gori, v Makedoniji in med muslimani v Bosni, kjer je bilo 94% moških in 98% žensk nepismenih. Osnovne šole so bile ponekod občinske, drugod deželne, državne, verske, z različnimi učnimi načrti. V Vojvodini so bile npr. madžarske šole državne, srbske pa občinske ali cerkvene. Verouk na osnovnih šolah v Srbiji so poučevali laiki. Velike razlike so bile tudi med izobraz­ bo učiteljev po različnih pokrajinah. 121 dajale praktično izobrazbo in omogočale vstop v vlsJe srednješolske razrede. Na njih naj bi poučevali osnov­ nošolski učitelji z dodatnimi dveletnimi strokovnimi tečaji. Pogoj za novo ureditev pa je bila regulacija uči­ teljskih plač, ki bi jo dosegli z novim ljudskošolskim za­ konom." Z nasprotne strani se je prvi oglasil glavni ideolog katoliškega gibanja Aleš Uše,ničnik. V aprilski številki si­ cer v ožjih krogih branega Casa se je lotil predloženega Načrta preureditve šolstva. Posvetil se je zlasti šolskim vzgojnim smotrom in dokazoval, da je etika večna, ne­ spremenljiva, da je stvar vesti, religije in ne države. Glo­ boka življenjska etika brez religije ni možna, saj najvišji smoter človeškega življenja ne more biti država, ki je le ze­ meljska priprava na božje kraljestvo. O vzgoji otrok ne morejo odločati le učitelji, ampak starši, država in Cerkev. »Državni šolski zakon mora torej zagotoviti rodbinam in verskim družbam toliko vpliva na šolo, da se ne bodo mogle izneveriti svojemu prvemu vzgojnemu smotru .. . Drugače bi se moglo zgoditi, da bi zavladal v šolstvu .. . tisti uporni prometejski duh, ki se roga Bogu in vsemu, kar je božjega in hoče gospodariti na zemlji brez vere in brez Boga.«" Sicer pa SLS spomladi 1919 v ponovno razr:lamte­ vajoči se kulturni boj še ni vpregIa vseh svojih sil. Sele po padcu ProtiCeve vlade, v kateri je bil Korošec podpred­ sednik, in ob imenovanju demokratsko-socialistične vla­ de, ko je bila SLS v opoziciji, je katoliška stran začela razločno obtoževati, da z »Načrtom opreustrojitvi šolstva« liberalci začenjajo kulturni boj, ker hočejo ne­ odvisnost šole od Cerkve. 55 53 Prosvetna politika, SN, 21. VII. 1919. 54 Aleš Ušeničnik, Narodno šolstvo, Čas, 3-4/1919, str. IS7; Ber~ gant, n. d., str. 84. 55 Vzroki, da se je kultumi boj odkrito širil, so bili verjetno tudi v tem, da so se julija 1919 poslabšali odnosi med vlado v Beogradu in Va· tikanom. Več o tem glej Zečevic' 1977, str.272-274; Dva načina, S, 15. VlI.1919; Fabinc, Nova vzgojna orientacija, Slovenski učitelj, 15. VII. 1919; Preureditev ljudskošolskega pouka, Domoljub, 25. IX. 1919; AS II., A. B. Jeglič, Dnevnik, 28. Vf11.1919. 122 Versko kulturni boj je po pisanju Slovenca začel ljub­ ljanski mestni šolski svet, ki je z enim glasom večine izgla­ soval opustitev obveznih šolskih maš ob nedeljah in praz­ nikih na ljubljanskih ljudskih in meščanskih šolah. 56 Slo­ venec je nekaj dni kasneje protestiral proti nameri, da bi uvedli telovadbo za šolarje v telovadnicah politično usmerjenih društev Orla in Sokola. Proti temu naj bi se že izrekli obe učiteljski združenji. Stare predvojne izkušnje so pokazale, da sta se v krajih, kjer so šolarji hodili v so­ kolske in orlovske telovadni5e, razvnela strankarski boj in sovraštvo celo v šolah. Clanek je opozarjal tudi na četrto točko sokolskih pravil, da je sokolstvo versko »in­ diferentno«, da torej goji protiverskega duha. Namigoval je, kaj to pomeni pri vzgoji mladine." Pri predsedniku vlade Stojanu Proticu je okrog 2l. julija 1919 interveniral ljubljanski škof Jeglič. Nasprotoval je nameri o odpravi verouka v višjih gimnazijah in orga­ niziranju sokolskega in orlovskega naraščaja v osnovnih šolah 5 ' SLS se je konec julija močno angažirala ob objavi »Načel o ureditvi srednjih šol« ministrstva za prosveto, ki je hotelo z novim učnim načrtom za srednje šole poenotiti nižje srednje šole v vsej državi že v šolskem letu 1919/20. Medtem ko je Slovenski narod objavil o novi šolski ure­ ditvi !azmeroma pozitivno oceno slikarja in profesorja Saše Santla, je Slovenec pričel pravo ofenzivo proti re­ formnim poskusom. Ves avgust in september so se v kato­ liškem časopisju vrstili članki, ki so šolskim reformam očitali nesprejemljivo krčenje latinščine v nižji srednji šoli, omejevanje pravic staršev pri vzgoji otrok, oteževanje dela zasebnih (cerkvenih) šol, zniževanje izobrazbe učiteljev s štiriletne na triletno ipd. Na primeru propada Avstrije in Nemčije so utemeljevali, da sta centralizem in »uniformnost«, ki sta tudi v Jugoslaviji že pričela dvigati 5~ Liga x: Versko-kulturni boj, S, 10. VJI.1919. 57 Liga X: Ali kaže?, S, 15. VII. 1919. SlI AS, dislocirana enota IL (prej Arhiv inštituta za novejšo zgodo­ vino, odslej AS [I.), A. B. Jeglič, Dnevnik, 23. VII. 1919. 123 glavo, in to najprej v šolstvu, »grobokop« države, ker jima je država vse, ljudski in narodni blagor pa nič . Proti francoščini kot kulturnemu jeziku, potrebnemu za praktične namene, so prav s prakso utemeljevali potre­ bo nemščine, kajti velika večina obstoječe znanstvene lite­ rature v Sloveniji je bila nemška. Slovenec je povsem pod­ prI kritičen odnos in zahteve Društva slovenskih profe­ sorjev, ki je o novem učnem načrtu razpravljalo 2. in 4. avgusta 1919. Strinjali so se, da je v šoli poleg učenja nuj­ no potrebna tudi vzgoja, ki naj bo versko-etična (verouk), jezikovno-filozofska in realistična (naravoslovna). Vladni načrt je predvideval verouk le v nižji srednji šoli, kot je bilo to urejeno v Srbiji, vseboval pa je pripombo, da se lahko po dogovoru med državo in Cerkvijo vpelje tudi v višje razrede. Po poročilu Slovenca naj bi društvo zago­ varjalo stališče, da so verski problemi za nižje razrede pre­ težki in preobširni ter sta verska in filozofska vzgoja v višjih razredih vedno bolj potrebni, da bi premagali mate­ rializem in bi se katolištvo in pravoslavje medsebojno spoznala in razumela. V nasprotju z zakonskim načrtom o enotni nižji srednji šoli je društvo pristajalo na skupna prva dva razreda. V tretjem razredu naj se odcepi realka, v petem pa še realna gimnazija, kajti pri vzgoji za visoko šolo in za življenje so potrebni vsi trije tipi srednjih šol. Načrtu so tudi očitali, da z zmanjšanjem učnih ur v nižjih razredih določa premalo dela oziroma podpira lenobo. 59 Stališča SLS do treh šolskih reformnih predlogov v režiji ministra za prosveto je konec septembra v Sloveniji strnil dr. Stenar. Prvemu otroku »reformomanije«, učne­ mu načrtu za srednje šole z dne 6. julija 1919, je očital tri velike napake: da jezikovni pouk preveč omejuje in s tem 5\1 Saša ~antel, Nekaj misli ob novi ureditvi srednjega šolstva v Kraljevini SHS, SN, 31. VIII. 1919; J. C, Nekaj o reformi v pouku la­ tinščine, S, 3. VIII. 1919; Dr.-m-, Temeljna načela za reformo naše srednje šole, S 10. VIII.1919; Dr.-m-, Drugi kulturni jezik na naših srednjih šolah, S, 15. VIII.1919; Dr.-m-, Naše ujedinjenje in naša srednja šola, S,21. VIlI. 1919; Dr.). S., Novi šolski zakon, S, 3. IX.191 9; Liga X, De­ gradacija, S, 23. IX. 1919; Dr.J. Debevec, Bodočnost naše srednje šole, Cas, XIII/1919, str. 139-148; L Dolenec, K reformi srednje šole, Čas, XIlI/1919,slr.190-21O. 124 znižuje idealne cilje humanistične gimnazije, da učencem prvih dveh razredov nalaga premalo dela in odpravlja obvezni verouk v višjih razredih. Drugi, še bolj nezreli plod šolskih reform naj bi bil načrt novega osnovnega zakona o narodnih šolah. Ta je iz šolskih upravnih organov odslovil zastopnike Cerkve in staršev, predpisoval je le moralno in narodno vzgojo, ne pa verske. Stenar je opozarjal, da je takšna šolska reforma popolnoma nedemokratična, veri in Cerkvi skrajno so­ vražna, ter da ti reformni predlogi veljajo za katoliške, ne pa tudi za muslimanske šole. O šoli naj enakopravno odločajo starši, Cerkev in država, prosvetni odbor pri mi­ nistrstvu pa naj bi v učencu na račun državljana zane­ marjal človeka, člana družine in Cerkve. Septembra je izšel še tretji reformni učni načrt za učiteljišča, ki je na podlagi srbskih razmer v Sloveniji že uveljavljeno štiriletno šolo skrajšal v triletno. Stenar se je potem spravil nad način dela prosvetne­ ga odbora. Najprej je odrekel edinemu Slovencu v odbo­ ru, dr. Valentinu Kušarju, pravico zastopanja Slovencev, ker se kljub neoporečni strokovnosti njegov svetovni na­ zor »ne ujema z religiozno mentaliteto pretežne večine našega ljudstva«. Za tem je naštel tri vzroke slabosti učnih načrtov: 1. pretirana naglica pri »uniformiranju«, 2. nepoznavanje oziroma neupoštevanje kulturnih razmer po posameznih pokrajinah. Če bi načrt kljub po­ znavanju razmer skrival kulturnobojno orožje, je SLS takim nameram napovedala boj na življenje in smrt. Avtor članka je namigoval na politično poreklo ministra za pro­ sveto, demokrata Pavla MarinkoviCa, 3. notranjepolitični kaos v državi naj bi bil glavni vzrok, da so se morale reforme šolstva vnaprej pone­ srečiti. Analizo je zaključil z dosledno politiČnimi zahteva­ mi: »Razpišite volitve v konstituanto! Reformirajte naj­ prej predstavništvo, reformirajte vlado, reformirajte pro­ svetni odbor - potem šele reformirajte šolo! Tako pa, kakor ste hoteli doslej, ne poskušajte reformirati nič 125 več! «60 Kritike in zahteve dr. Stenarja so bile kljub izrazite­ mu političnemu tonu in zastopanju določenih političnih interesov povsem stvarne. Do predloženih reformnih načrtov je bila namreč kritična tudi liberalno usmerjena strokovna javnost v Zavezi in profesorskem društvu'! Več ali manj je pač molčal demokratski Slovenski narod, saj je novo urejanje šolstva prihajalo iz njegovih političnih vrst in je reforma v marsičem ustrezala demokratskemu političnemu programu, tudi »kulturnobojnim« prizade­ vanjem. O blagodejnosti reforme za slovensko šolstvo pa je bilo bolje molča ti. Razburjenje katoliškega tabora nad šolskimi refor­ mami sta zaključili dve protestni izjavi za to najbolj pri­ stojnih katoliških organizacij. Duhovščina ljubljanskega arhidiakonata je na svoji konferenci 26. septembra 1919 najprej ugotovila, da vse strani napovedujejo »katoliške­ mu slovenskemu ljudstvu kulturni boj«, in sicer beo­ grajska vlada s šolskimi reformami, ki poudarjajo neodvi­ snost šole od Cerkve, liberalno UČiteljstvo, ki odklanja svoje sodelovanje pri bogoslužju šolskih otrok, svobodo­ miselna (liberalna) mladina, ki se organizira za boj proti Cerkvi, ter liberalno in socialdemokratsko časopisje, ki Cerkev in vero očitno napada in objavlja ostudne bogo­ kletne članke o katoliški veri'2 Konferenca je to ravnanje najodločneje obsojala in verski boj odklanjala, ker vsak boj rodi mnogo gorja, »tudi kulturni boj bi bil velikanska nesreča za slovenski narod. Zato se obračamo do osrednje vlade v Belgradu in jo svarimo, naj ne izziva vernih Slo­ vencev s kulturnobojnimi naredbami in načrti. Od po­ krajinske vlade v Ljubljani pa zahtevamo, da ščiti vero slovenskega naroda pred javnimi napadi na shodih in v časopisih ... Naše verno ljudstvo ne bo nikdar dopustilo nobenega poskusa oropati cerkev njenih bogodanih (,o Dr. F. Stenar, Politično ozadje novih šolskoreformnih načrtov, S, 27. in 28. IX. 1919. 61 Pavel Flere: »Narodne šole se dele na otroška zabavišča, osnovne ... šole.~(, Popoh"lik, XL/1919, št. 1G-12, str. 286-293; isti, Osnova šolske reforme, Popotnik, XLI/l920, št. ID- li, str. 185-188. ~2 Naprej, 22 . in 23. IX.1919. 126 pravic, posebno njene pravice do krščanske vzgoje v šoli, in se bo proti vsakomur, ki bi kakorkoli hotel sramotiti našo sveto vero, postavilo v bran ... In slovenski duhov­ niki bodo pokazali svetu, da se ne ustrašijo ne pregnan­ stva, ne ječe, ne smrti, če je treba braniti pravice ljudstva in cerkve.«63 Slovenski katoliški dijaki, organizirani v Slovenski dijaški zvezi in Slovenskem katoliškem akademskem društvu Danica, so prav tako odločno obsodili bogokletje socialističnega lista Naprej in >>nedemokratični, protiver­ ski in nepedagoški načrt šolskega zakona«. Izrazili so »ju­ goslovanskem episkopatu kot edinemu in izključnemu predstaviteiju verske in cerkvene oblasti svojo vdanost« in mu priznali v teh zadevah izključno avtoriteto." Med 23. in 26. oktobrom 1919 so se v Beogradu na povabilo Srbske pravoslavne cerkve mudili katoliški nadškof Bauer ter škofje Njaradi, Šaric in Jeglič: pri pred­ sedniku vlade Ljubi Davidovicu so skupaj posredovali proti načrtom zakonov o osnovnih šolah in učiteljiščih in proti agrarni reformi ter zahtevali izpolnitev obljube o državni podpori duhovnikom. Davidovic je po besedah škofa Jegliča »trdil, da dotični načrt ni tako mišljen, da je šele načrt načrta in da mu je žal, da je ta zadeva tudi med ljudstvo prišla. Mislim, da je bil v teh okolnostih naš sku­ pen nastop pomenljiv in potreben. Upam, da bo poprej zmagan, ako bomo duhovniki in verniki katoliški in pra­ voslavni šli skupaj v boj zoper te sovražnike božje. «65 Po tem trimesečnem, spet jasno izraženem, kultur­ nem boju je nastopilo zatišje. Boji so se za krajši čas omejili na politiko. Medtem so v Beogradu avgusta zamenjali prvo vsenarodno vlado z novo, ki so jo sestavljali samo demokrati in socialni demokrati. SLS je bila torej v opozi­ ciji. To sta JOS in JSDS v Sloveniji izrabili šele konec oktobra 1919 in sta v začetku naslednjega meseca tudi v Sloveniji zavladali sami. JOS je svoj položaj izrabila za to, 63 Glas duhovščine, S, 28. IX.1919. ii4 Izjava slovenskega katoliškega dijaštva, S, 4. X. 1919. " AS II., Jeglič, Dnevnik, 2. XI. 1919. 127 da je odstranjevala pripadnike SLS po občinah in na njihova mesta postavljala svoje, kar je bila sicer pristoj­ nost notranjega ministra Svetozarja PribičeviCa. Vse to je bilo del priprav na bližnje volitve v ustavodajno skupščino." V tem času je katoliški Slovenec povzdignil glas glede ravno ustanovljene ljubljanske univerze. Solsko leto bi se bilo moralo začeti že pred dobrima dvema mesecema, univerza pa ni imela rešenih najosnovnejših tehničnih vprašanj. Fakultete še niso imele prostorov, učnih pripo­ močkov, najosnovnejših denarnih sredstev. Imenovanih je bilo samo 18 profesorjev (»manj kakor jih ima vsaka sred­ nja šola«) za vseh pet fakultet, čeprav je univerzitetni svet že septembra ministrstvu predlagal zadostno število po­ trebnih profesorjev. Ker po več urgencah z ministrstva ni bilo odziva, je 20. decembra 1919 Anton Korošec poslal mi­ nistru za prosveto Pavletu Marinkoviču opozorilni tele­ gram. Konec meseca je Slovenec po pisanju beograjske Politike, ki naj bi bila najbližja osrednji vladi, resignirano ugotavljal, da v Beogradu res še premišljujejo, ali naj ljub­ ljanska univerza zaživi ali ne. V beograjskih univerzitetnih krogih so se menda bali, da ne bodo našli zadostnega šte­ vila sposobnih profesorjev. Poznavanje tega problema je Slovenec Beograjčanom kategorično odrekal: »Njim so naše kulturne razmere deveta dežela.« Ugibal je, ali se mi­ nister MarinkoviC namenoma skriva za beograjskimi uni­ verzitetnimi krogi ali pa beograjski profesorji spletkarijo, ker bi radi svoje sorodnike in prijatelje po srednjih šolah spravili na bolje plačane univerzitetne stolice v Ljubljani. Na koncu se je avtor članka namigujoče spraševal, »zakaj molčijo liberalci!?«." Odgovor je bil seveda preprost in vsem jasen: ker so bili v vladi. V času resne krize demokratsko-socialnodemo­ kratske vlade konec januarja 1920 se je kulturni boj spet začel zaostrovati. V novi narodni državi je narodnjaški (,fi Več o tem glej Zečevic 1977, str. 282-289. /" 67 V zadevi vseučilišča v Ljubljani, S, 18. XII . 1919; Dr. Korošec mi­ I nistru Marinkovicu, S, 21. XII. 1919; Proti ljubljanskemu vseučilišču, S, l 30. XII. 1919; tudi Zečevic 1977, str. 289-290. 128 Sokol začel dobivati nov pomen in status. Drugačen od­ nos do sokolstva v Sloveniji kot v drugih predelih Jugo­ slavije je za dalj časa postal nov vir kulturnega boja. Iz Beograda je 28. januarja 1920 prišla na videz nepo­ membna vest, ki je drugo časopisje večinoma niti ni obja­ vilo, Slovenec pa ji je posvetil obširen uvodnik. Prosvetni minister je namreč odredil, naj se »četništvo« (Slovenec je prevedel: skavti) spoji s sokolstvom, zato ni bilo več do­ voljeno ustanavljati »četniških« oddelkov, pouk telovad­ be po šolah pa naj bo prilagojen sokolskemu sistemu. Učitelji telovadbe naj vzgajajo v sokolskem duhu in mo­ rajo imeti sokolsko strokovno izobrazbo. »To se pravi z navadnimi besedami: versko-nravna vzgoja se mora umakniti protiverskemu svobodomiselnemu sokolskemu evangeliju. Kulturnega boja hočejo, kakor je njihov staro­ sta dr. Pavel Pestotnik pri nas sam javno priznal na III. rednem občnem zboru župe Ljubljana 1, dne 11. Il. 1912, ko je rekel: ,Brez zmagovitega kulturnega boja nikakor ne pričakujmo zmage sokolskim idejam'. Ti ljudje si hočejo priboriti državni telovadno-vzgojni monopol tudi nad krščansko mladino in jo zastrupiti s svojimi framason­ skimi nauki.« Slovenec je pozval somišljenike po vsej državi, naj proti samovoljnemu monopoliziranju sokol­ skega telovadno-vzgojnega sistema protestirajo, kjer le morejo.68 Le nekaj dni zatem je katoliški tabor zadel nov uda­ rec. Pokrajinska vlada za Bosno je prepovedala marijan­ ske kongregacije na srednjih šolah in odpravila obvezne šolske maše ob nedeljah in praznikih, češ da bi šola lahko iz etnično enotnega naroda naredila narod, ki bi bil tudi »zavestno, instinktivno enoten«. Slovenec je uredbo ostro obsodil in ji pripisoval kršenje temeljne državljanske svo­ bode veroizpovedi. 69 Za nadaljnje ukrepe je demokratom zmanjkalo časa. Demokratsko-socialnodemokratska vlada je bila manj- 6H Monopoliziranje Sokolstva, S, 4. 11.1920. M Kulturni boj, S, 7. U.1920. 129 šinska in je tudi zaradi sporov znotraj same Demokrat­ ske skupnosti 14. februarja 1920 odstopila. Novo vlado je pet dni kasneje spet sestavil radikal Stojan Proti<' in An­ ton Korošec je v njej postal miniJter za promet. V Slove­ niji je Deželna vlada Gregorja Zerjava odstopila 25. fe­ bruarja, mandat za sestavo nove vlade pa je dobil Janko Brejc. JDS in JSDS sta zavrnili sodelovanje in Brejc je se­ stavil vlado samo iz pripadnikov SLS. V Sloveniji je spet popolnoma zavladala SLS, ki se je podobno kot prejšnja liberalna vlada takoj lotila »čistke« v upravi.'o Cista vla­ da SLS se ni spremenila niti po imenovanju nove vsena­ rodne vlade Milenka Vesni<'a 17. maja 1920, v katero je vstopila tudi Demokratska skupnost z JDS. Odnosi med SLS in JDS so se še bolj zaostrili, kar je takoj povzročilo vladno krizo?! Kulturni boj v prvotnem pomenu besede se je začel 12. junija 1920, ko je vladna komisija za izdelavo vo­ lilnega zakona za Ustavodajno skupščino Začasnemu narodnemu predstavništvu predložila v razpravo načrt zakona. Stranke Demokratske skupnosti so skušale v zakon vnesti t. i. »kancelparagraf«, po katerem bi bili duhovniki, sodniki in drugi javni uslužbenci odpuščeni iz službe, če bi svoje delovno mesto izrabljali v politične namene. Stranke Parlamentarne skupnosti pa so želele v zakon vnesti določilo, ki bi odvzelo glasovalno pravico učiteljem, med katerimi je imela zlasti v Sloveniji močno oporo Demokratska stranka oziroma JDS. To stališče je aktivno podprla SLS, ki je bolj realno delovala predvsem proti kancelparagrafu in za žensko volilno pravico. To je predstavljalo potencialno volilno moč SLS v Sloveniji. Katoliški tisk v Sloveniji je takoj začel široko kampanjo proti kancelparagrafu. Razpravo o tem členu in o celot­ nem zakonskem predlogu kot tudi pogajanja o rekon­ strukciji Deželne vlade je konec junija ustavil napovedani obisk regenta Aleksandra v Sloveniji. Boji in pogajanja o rekonstrukciji pokrajinske vlade v Sloveniji med SLS in JDS so se nadaljevali julija in 17. avgusta je bil sklenjen 130 7U Zečevič 1977, str. 291-292, 302-304. 71 Zečevi( 1977, str. 315, 316. sporazum. JDS naj bi dobila poverjeništvi za pravosodje in socialno skrbstvo. Poverjeništvo za notranje zadeve, ki je bilo pomembno zaradi bližajočih se občinskih volitev in volitev v Ustavodajno skupščino, naj bi dobil nevtralni dr. Leonid Pitamic. Druga poverjeništva bi pripadla SLS oziroma bi jih ta stranka zadržala. Pitamica je imenovala centralna vlada.)zročitev dveh poverjeništev dem okra­ toma Gregorju Zerjavu in Vladimirju Ravniharju pa je SLS zavlačevala in hitela sprejemati odločitve v svojo korist. To je vzbudilo ostre proteste JDS in praktično že na začetku ohromilo novo upravno koalicijo v Sloveniji." Ves ta čas je demokratski Slovenski narod nemoteno razglabljal o slovenskem jezikovnem vprašanju, temelj­ nem slove~kem kulturnem vprašanju v novi državni skupnosti. Ze na ljubljanskem zborovanju JDS konec fe­ bruarja 1920, ko je stranka prešla v opozicijo, je bivši pro­ svetni minister Pavle Marinkovic v svojem govoru odločno zanikal kakršnokoli hegemonijo Srbov v novi državi. Vladimir Ravnihar je govoril o »jugoslovanski naciji«.73 Strokovno jezikovno polemiko je začel dr. Pavel Strmšek. Svaril je pred prevelikim zapiranjem vase, ko je slovenščina dobila vodilno vlogo na srednjih šolah. Po njegovem mnenju bi morali zdaj namesto nemščine uve­ sti več srbohrvaščine in svetovnega slovstva. Ing. Fer­ janČič je šel dlje. Opredelil je tri različne smeri reševanja slovenskega jezikovnega vprašanja: 1. Slovenska samobitnost 2. Sčasoma naj bi se oba jezika stopila v enega 3. Posrbohrvatiti Slovence Za prvo smer naj bi bili slovenski konservativci (mi­ slil je katoliški krog) in starejša slovenska inteligenca, za drugo slovenski naprednjaki (okrog JDS) in mlajša slo­ venska inteligenca, za tretjo pa mnogi Srbi in Hrvatje, med Slovenci pa najbolj ekstremni, predvsem najmlajši, n ZečeviC 1977, str. 325. 73 Sijajna manifestacija, SN, 2. III. 1920; Dr. Vladimir Ravnihar, Ju­ goslovenska nacija, SN, 4. IV. 1920. 131 dijaki in drugi. Smer slovenske samobitnosti je označil kot najudobnejšo, vendar bi bila gojitev dveh jezikov v enonacionalni državi nesmiselna. S poudarjanjem slo­ venščine naj bi podpirali nevarni separatizem in staro slovensko ozkosrčnost. Slovenska inteligenca ne bi videla niti prek Kolpe in bi se čutila med Hrvati in Srbi vedno kot tujka. Po Ferjančičevem mnenju je bila dilema med drugo in tretjo smerjo nepotrebna, saj obe hočeta doseči isti cilj, le da po različnih poteh. Najidealnejša bi bila vse­ eno druga od navedenih možnosti, ki pomeni naravno, nenasilno asimilacijo." Strmšek in Ferjančič sta takoj dobila odgovore. Na Strmškove pomisleke se je oglasil dr. Fran Ilešič, ki je svoje mnenje strnil v stavek: »Slovenščina je trden temelj; ne odmikam ga, primikam pa srbohrvaščino.« Dr. France Goršič je odločno zavrnil Ferjančičevo videnje, češ, jezi­ kovnega vprašanja na ljubljanski univerzi ni. »Predavajo že slovensko in bodo predavali slovensko.«" Slovenski narod je nato objavil še članek, katerega avtor je zahteval popolno združitev s Srbi in Hrvati tudi glede knjižnega jezika: »en narod, en jugoslovanski jezik«. Vendar je ured­ ništvo pripomnilo, da se z avtorjem ne strinja." Polemiko sta nadaljevala Ilešič in Goršič med sabo. Prvi je zavračal drugega s pomočjo brošure Aleksandra Belic'a »Univerzi­ teti kao nacionalne ustanove« (Beograd 1919), v kateri naj bi našel mnenje, da je ljubljanska univerza slovenska uni­ verza, a se mora hkrati neposredno udeleževati splošnega univerzitetnega življenja v vsej državi. Ilešič je pripisal še lastno prakso. Predavanja na zagrebškem vseučilišču si je uredil tako, da je imel izmenoma dvoje predavanj v sr­ bohrvaščini, dvoje pa v slovenščini (predaval je slovenski jezik in književnost). Goršič je v teh izvajanjih videl samo 74 Dr. P. Stnnšek, Slovenščna na naših srednjih šolah, SN, 27. IV. 1920; ing. Ferjančič, Jezikovno vprašanje na ljubljanski univerzi, SN, l. V. 1920. 7s Dr. Fran Ilešič, Slovenščina na naših srednjih šolah, SN, 4. V. 1920; Dr. France Goršič, Naš znanstveni jezik, SN, 5. V. 1920. 7" K vprašanju o enotnem književnem jeziku (V. F.), SN, 13. V. 1920. 132 potrditev lastne teze in vztrajal, da »Vprašanja ni«, ker je zadovoljivo rešeno tudi za Belica. Oglasil se je še Joso Jur­ kovič, češ da je vprašanje jezika nepomembno, ker gre življenje kljub temu samo dalje, Ilešič pa je to življenjsko »modrost« popravil, da je vendar jezik pomemben pred­ met šolskega dela in da mora šola včasih pred živ­ ljenjem." Pomembnost jezikovnega vprašanja je zavrnil še »dr. M. M. R.« in hkrati izničil argumente za centralizem ter za enoten jezik kot pogoja za močno državo na prime­ rih ZDA in Svice. Centralizem, dokler država še nima dovolj razvitih komunikacijskih sredstev, naj ne bo nemo­ goč. V zvezi z enotnim knjižnim jezikom pa je ostalo mno­ go odprtih vprašanj. Uredništvo je tudi tu pripomnilo, da se z avtorjem ne strinja. V naslednjih mesecih je tema po­ stala manj zanimiva. Tu in tam so še utemeljevali nujnost zbliževanja oziroma združitve s Srbi in Hrvati. 78 Vzporedno z jezikovnim vprašanjem je JDS po prehodu v opozicijo konec februarja 1920 odPvrla različna vprašanja tudi na drugih področjih. Gregor Zerjav je na mariborskem strankinem shodu v začetku marca nepo­ sredno obtoževal ljubljanskega škofa Jegliča, da se vmešava v politiko in tako dokazoval klerikalnost SLS. V tem času so posebej začeli izpostavljati društvi Sokol in Orel. V začetku aprila se je demokratsko časopisje začelo pritoževati zaradi »besnenja« katoliškega tiska nad so­ kolstvom. 79 Napetosti so se povečale zlasti avgusta, po 1. slovanskem orlovskem taboru v Mariboru. Tabor je bil značilna manifestacija moči SLS v Sloveniji, ko je le-ta začutila, da jo sporazumevanje radikalne in demokratske stranke v Beogradu vse bolj odriva v politično ozadje. B o 77 Fran Ilešič - Zagreb, Vprašanja ni, SN, 16 . V. 1920; Dr. France Goršič, Evolucionarščina, SN, 23. V 1920; Joso Jurkovič, Vprašanje jezi­ ka, SN, 19. V 1920; Dr. Fran Ilešič, Življenje in šola, SN, 28. V . I920. 7H Dr. M. M. R, K vprašanju o enotnem književnem jeziku, SN, 4. VII. 1920; R. K, Še nekaj o enotni kulturi in o enotnem književnem jezi­ ku, SN, 15. VII. 1920; U. F., O jeziku, SN, 29. Vlll.1920. 7~ Shod JDS v Mariboru, SN, 11. III. 1920; Besnenje proti Sokolstvu v katoliškem časopisju, SN, 4. IV 1920 . ., Glej tudi Zečevič 1977, str. 324; S, 28., 30., 31. VII., 5. VIII. 1920. 133 Demokrati, ki so bili v Sloveniji še vedno v opoziciji, so se pritoževali, da klerikaIne oblasti šikanirajo sokolska društva in katoliško časopisje uprizarja gonjo proti Soko­ lu. Poverjenik za notranje zadeve Bogumil Remec naj bi prepovedal ustanovitev Sokola v Velikovcu, da se ne bi strankarski boji na Koroškem razvneli še pred plebi­ scitom. Orli naj bi »brutalno« napadli sokolski naraščaj v Rajhenburgu itd'! Glavna skupščina Jugoslovenskega so­ kolskega saveza, kot se je takrat preimenoval, je zaradi takega dogajanja na zletu 30. avgusta v Mariboru sprejela dve resoluciji pod skupnim naslovom Sokolstvo in poli­ tika. Sokol, ki si prizadeva narod telesno in nravno dvig­ niti, naj bi bil »eminentno napredna kulturna organiza­ cija, namenjena vsemu narodu brez razlike ver, plemen in stanov«. 60 let neprekinjenega vzgojnega dela naj bi do­ kazovalo, »da ne more podlegati spremenljivim poli­ tičnim grupacijam in služiti kaki politični stranki ali sta­ nu. Vsaka strankarska politika mora ven iz sokolskih organizacij.« Zato »Sokoli ne morejo biti obenem člani te­ lovadnih organizacij, ki so v službi ene politične stranke ali razreda (za naše razmere torej orlovske ali razredno socialistične organizacije). Skupno nravno in telesno vz­ gajanje ljudi vSokolu ... omiljuje sovraštvo razrednega in kulturnega boja ter duševno pripravlja harmoničnejši družabni red ... S tem pa ni rečeno, da se sme Sokol ogibati politike. Nasprotno: Sokolstvo hoče indirektno vplivati na vse javno delo« tudi s političnim izobraževanjem. So­ kolstvo, ki se ne ustavi na vratih telovadnice, svoje člane torej tudi politično usmerja, in sicer za »čim popolnejše duševno ujedinjenje naroda ... za edinstveno narodno državo«. Separatizem in klerikalizem na eni strani ter so­ kolstvo na drugi se izključujeta, čeprav je versko, social­ no, politično ali gospodarsko prepričanje vsakogar nedo­ takljivo. »Kakor vam kličemo: strankarsko politiko ven iz sokolskih društev, tako opominjamo: več sokolskega duha v politiko.« Druga resolucija je obsojala klerikalno 111 Dr. Karel Triller, Sokol in Orel, SN, 8. VIII. 1920; Črni teror, SN, 12.,15. VIII. 1920; Brutalen napad Orlov ... , SN, 21. VIII. 1920. 134 stranko in »protinarodnega Orla«, ki vero izrablja za strankarske in stanovske interese.82 V tako zaostrenih razmerah so voditelji Sokola pod krinko vsenarodne in »politično nevtralne«, a izrazito prodržavne jugoslovanske ideologije, vse bolj pristajali na avtoritativni in ekskluzivistični ravni ter se z metodami močno približali nasprotnim ideologom radikalnega ka­ tolicizma. Oboji so stališčem svojega nasprotnika pripiso­ vali znatno manjše vrednote kot svojim. Za katoliško stran je bilo vse tuzemsko (tudi država) le priprava na večno božje kraljestvo, liberalci pa so novo narodno državo in njeno enotnost slavili kot temeljni pogoj za svo­ bodno narodno življenje (polpretekle in aktualne razmere v Italiji ter Avstriji so jim pritrjevale), v okviru katerega so šele možne različne politične opcije, tudi katoliška. Predvolilni boj za volitve v Ustavodajno skupščino, ki so bile napovedane za 28. november 1920, je posebej v Sloveniji potekal v izjemno neugodnih razmerah reševanja meja in podpisovanja mirovnih pogodb z Ita­ lijo, Avstrijo in Bolgarijo. Predvolilni boj je začela JOS z velikim shodom v Ljubljani 12. septembra. Nobena stranka ni postavljala v ospredje kulturnih vprašanj. Te­ meljni problemi, do katerih so se opredeljevali volilni pro­ grami, so bili upravno političnega značaja: stopnja in oblika avtonomije. Anton Korošec v instrukcijskem govo­ ru zaupnik om stranke 30. septembra v Mariboru kultur­ nega boja ni neposredno omenjal. Nasprotno, položaj Ka­ toliške cerkve in vere v Kraljevini SHS je ocenil pozitivno in poudaril, da v minulih dveh letih življenja pod pravo­ slavno dinastijo »gotovo ni katoličana, ki bi v verskem oziru mogel izraziti le najmanjšo pritožbo«, vendar je hkrati opozoril, da še nikdar ni bilo tako potrebno »zane­ sti verskih vprašanj v volilno borbo kakor ravno danda­ nes«. Razmerje med državo in Cerkvijo naj bi se na novo uredilo, ker je bilo dotlej urejeno v vsaki pokrajini dru­ gače. Korošec se je pritoževal predvsem nad zapostav­ ljanjem katoličanov v Bosni in Hercegovini ter Vojvodini l'l2 Sokolstvo in politika, SN, 2. IX. 1920. 135 in govoril O kratenju potrebne državne podpore kato­ liškemu zasebnemu šolstvu'" Volilni program SLS, kate­ rega avtor je bil v največji meri Andrej Gosar, idejni vodja radikalnejšega »kranjskega« krila SLS, je poleg avtono­ mije, dvodomnega parlamenta in močne socialne politike zahteval, naj ustava jamči svobodo in enakopravnost vseh veroizpovedi. Država in Cerkev naj se dogovorita o zakonskem pravu in šoli, vendar mora ustava zagotav­ ljati staršem svobodo ustanavljanja in izbire šol za svoje otroke." Volilni program JDS, ki ga je vodstvo stranke sprejelo 21. oktobra, je bil po radikalnosti podoben programu glavnega tekmeca. JDS je nasproti pokrajinski ali plemen­ ski avtonomiji zagovarjala samoupravo, zahtevala je enako šolstvo po vsej državi, enakopravnost in spošto­ vanje veroizpovedi, a s pripombo, da bodo »klerikalizem, ki ga vodi šef v italijanskem Rimu«, preganjali, dokler ga l)e bodo pregnali iz Jugoslavije'5 Glavni govornik Gregor Zerjav je Jugoslaviji pripisoval hotenje, da želi na zahodni meji ustvariti živahno kulturno središče. Ljubljana naj bi tako postala pomembno mesto v državi. Poudaril je, da je v okviru tega Jugoslavija za milijon Slovencev že ustano­ vila visoko šolo in državno gledališče, kmalu pa naj bi dobili še državni konservatorij. Od ljubljanske univerze država »pričakuje naraščaj, ki ne bo slovensko ozkosr­ čen, ampak zares jugoslovanski in ki se bo razširil po vsej državi, noseč slovenskega duha realnosti in dtsci- l · 86 pIne ... « Oba volilna programa sta se odlikovala zlasti v tistih poglavjih, ki so obtoževala in klevetala nasprotnika. Rezultati volitev so SLS prinesli razočaranje. Na njen račun so razmeroma veliko pridobili demokrati in komu­ nisti. Liberalci so bili že strankarsko razbiti, večino libe­ ralnih glasov je dobila Samostojna kmetijska stranka, 136 >il Straža, 1. X.I920; S, 2. X.1920; ZečeviC1977, str. 335. '" Volilni program SLS, S, 25. X.I920 . .. SN, 24. X.1920; Jutro, 6. XI . 1920; Zečevic, str. 337- 338. AA J, 26. X.1920. ustanovljena avgusta 1919'7 Po volitvah sta se zaradi nepričakovane moči Radic'eve Hrvatske republikanske seljačke stranke začeli zbliževati radikalna in demokrat­ ska stranka. Zaradi tega in zaradi vladnega centralistične­ ga ustavnega načrta (Laze Markoviča) se je začela od vla­ de in od radikalne stranke oddaljevati SLS z ministrom Korošcem, ki je 11. decembra odstopil. V skladu s spre­ menjenim političnim položajem po volitvah je tri dni za tem odstopila celotna Vesničeva vlada, še prej pa tudi Brejčeva (SLS) deželna vlada v Ljubljani. 88 87 Metod Mikuž, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917- 1941, Ljubljana 1965, str. 195; dr. Melita Pivec, Programi političnih strank in statistika volitev, v Slovenci v desetleiju 1918-1928, str. 372; Vasilij Melik, Izidi volitev v konstituanto leta 1920, Prispevki za zgo­ dovino delavskega gibanja, IIIj1962, str. 3-60. liH Zečev ic 1977, str. 344-346. 137 LIBERALNI PRITISK S koalicijskim sporazumom dveh najmočnejših strank v državi, radikalne in demokratske, je z novim letom 1921 sestavil vlado Nikola Paši<' s starim prosvet­ nim ministrom Svetozarjem Pribičevicem. Nova vlada je februarja za novega predsednika Deželne vlade v LjubIja­ IJi imenovala Pribičevi<'evega zaupnika dr. Vilka Baltiča. Ze decembra 1920, takoj po odstopu »klerikalne« Deželne vlade, je vodstvo njenega prosvetnega oddelka prevzel uradnik dr. Fran Skaberne. SLS je torej z letom 1921 na obeh ravneh prešla v opozicijo in je do vseh političnih na­ ~protnikov, zlasti slovenskih, zavzela odločnejše stališče. Skof Jeglič je upravičeno predvideval, da bo to leto pri­ neslo katoliškemu gibanju v jugoslovanski državi »kul­ turni boj«, ki utegne resno ogrožati tudi državni obstoj.89 Dejansko je ta boj s prosvetnim ministrom Pribi­ čevicem na čelu potekal že nekaj mesecev, le da ga je Deželna vlada v rokah SLS v Sloveniji uspešno onemo­ gočala. Poleg že opisanega spora med Deželno in osred­ njo vlado glede imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov, ki se je začel takoj po imenovanju Pribičevica za prosvet­ nega ministra, maja 1920, je minister menda samovoljno razširil srbski šolski zakon na Vojvodino in s tem v treh zadnjih razredih srednjih šol ukinil verouk. 90 V očeh SLS je bila še hujša Pribičevi<'eva uredba z dne 4. oktobra 1920, ki je v vseh osnovnih in srednjih šolah v državi zahtevala izvajanje enotnega sokolskega sistema telesne vzgoje. Ta H~ AS II., Jeglič, Dnevnik, 1. I.1921; Zečevic' 1977, str. 358-359. IICJ Na srbskih šolah so verouk poučevali laični učitelji, zato je to s perspektive katoliške cerkve, ki laikom veroučne pristojnosti ne prizna­ va, v nekem smislu veljalo. Narte Velikonja, RaZVOj šolske uprave, str. 706-710; več glej nazaj v poglavju o šolstvu. O ukinitvi verouka je ta­ krat pisal Slovenec, Kulturna svoboda in politične stranke, 5. XJ.1920. 138 ukaz so v Deželni vladi preprosto zadržali, tako je po njeni zamenjavi januarja in februarja 1921, ko so ga po­ skusili izvajati, sprožil v katoliških krogih pravi vihar'l Prvi odlok, ki je v šoli monopoliziral sokolski vzgojni sistem, je izdal že prosvetni minister demokrat Pavle Ma­ rinkovic 19. januarja 1920, vendar ga je njegov naslednik, radikal Miloš Trifunovic v novi ProtiCevi v ladi, kjer je spet sodelovala SLS, ukinil. Kot kaže, je Trifunovic 12. maja 1920, prav pred odstopom Proticeve vlade, Marinkovicev odlok ukinil le za Slovenijo in odredil, da je treba tu rav­ nati s sokolsko in orlovsko organizacijo enakovredno. Zato se je ponovni PribičeviCev razglas ravnateljem sred­ njih šol in učiteljišč iz oktobra 1920 skliceval kar na odlok iz januarja istega leta, ne da bi omenjal Trifunovicev po­ pravek. Tako je bilo (ne)izvajanje teh nasprotujočih si odlokov odvisno od Deželne vlade oz. od njene politične sestave. 92 V začetku oktobra 1920 je proti sokolski vzgoji in za draginjske doklade duhovnikom pri Pribičevicu v Beo­ gradu osebno posredoval škof Jeglič." Napetost se je stopnjevala s poročili iz Beograda, da je prosvetni minister izdal sklep o ukinitvi vseh zasebnih šol v krajih, kjer že delujejo državne. Slovenec je ogorčeno ugovarjal tako širokim pravicam ministra ter ga ob­ toževal absolutizma. Tako daljnosežne stvari naj bi ni­ kakor ne bile stvar ministrskih odredb, ampak stvar kon­ stituante; poleg tega je odredba kršila senžermensko mirovno pogodbo, ki je drugorodnim državljanom za­ gotavljala manjšinske in zasebne šole. Nekaj dni zatem je moral Pribičevic sprejeti poslanstvo Jugoslovanskega klu­ ba, ki mu je predstavilo želje, pritožbe in zahteve glede nastalih razmer v Vojvodini. Predstavnike katoliških '11 Službene novine Kraljevstva SHS, 230/18. X.I920; Zečevic 1977, str. 358; Kulturni boj v ljudski šoli, S, 31. XII. 1920. \12 Odlok ravnateljem vseh srednjih šol in učiteljišč, Službene novi~ ne, 1. II. 1920; Razglas ravnateljem vseh srednjih šol in upraviteljem učiteljskih šol, Službene novine, 230/18. X.I920; Naskok na nravno­ versko vzgojo v šoli, S, 2., 4.,5.11.1921. '13 AS II., Jeglič, Dnevnik, 13. X.I920. 139 Šokcev in Bunjevcev iz Vojvodine je spremljal tudi pred­ stavnik SLS dr. Josip Hohnjec. Delegacija je vztrajala zlasti pri načelu katoliške cerkve, da ne more nihče poučevati verouka, če mu tega ne dovoli pristojna cerkvena (in ne državna) oblast. Katoliška cerkev nikoli ni in ne bo odsto­ pila od tega načela. Pribičevic je odposlanstvo nekoliko pomiril z besedami, da je zakon sicer razširjen na Vojvodi­ no, vendar je ministru za prosveto prepuščeno, da po last­ ni presoji pri tem zakonu naredi potrebne spremembe. Zagotovil je, da bo upošteval načela, ki jih je poudarila delegacija. Ravno tako naj bi še vedno vzdrževali tudi za­ sebne šole, za katere so odposlanci zahtevali nespre­ menjeno državno podporo." 23. januarja 1921 sta Pribičevic in regent Aleksander podpisala uredbo o novem poslovanju Višjega šolskega sveta (VŠS) v Ljubljani, ki ga je bilo treba poyvedbi nove uradniške Deželne vlade vzeti iz rok SLS. VSS je bil glav­ na ovira pri uvajanju sokolskega sistema v šole. 95 5. fe­ bruarja je poslanec SLS Hohnjec proti temu protestiral pri ministru, ker da je bil VŠS za Slovenijo ustanovljen na te­ melju sporazuma med slovenskimi strankami, ki naj bi Sloveniji zajamčil avtonomijo v šolstvu. Tega nima pravi­ ce rušiti noben minister, dokler ga ustava in zakon za to ne pooblastita. 96 Pribičevic je potrdil, da je bila uredba podpisana in izdana, da pa ne vsebuje bistvenih spre­ memb v organizaciji VŠS. To je bilo res. V novi sestavi je le nekoliko pridobila vladna stran (2 člana) in o~;novne ter meščanske šole (1 član)" Vendar prejšnji VSS ni imel predpisane dolžine mandata. Da bi nova Deželna vlada lahko imenovala svoje predstavnike, je bila pač potrebna preur~ditev VŠS, ki je mandat omejila na dve leti. Stare­ mu VSS je tako mandat potekel 1. januarja 1921 in potreb- y4 Minister Pribičevic nadaljuje, S, 14. L 1921 ; Pribičevic se umika, S, 16. 1.1921. " UL, 21/28. 11.1921, Uredba 60. % Energičen protest pri ministru Pribičevicu, S, 6. II. 1921. '17 Več o tem Ervin Dolenc, Kulturna zakonodaja v Sloveniji v času jugoslovanskega klasičnega parlamentarizma ]918-1929, Prispevki za novejšo zgodovino, XXXII/1992, str. 37. 140 ne so bile tudi nove volitve predstavnikov učiteljstva. Na volitvah v začetku aprila je zmagala kandidatna lista libe­ ralnega Udruženja jugoslovenskih učitelja . Katoliškemu taboru sta v VŠS ostala samo še dva predstavnika katehe­ tov, ki ju je imenovalo katehetsko društvo." O odporu proti sokolski vzgoji so se 31. januarja 1921 skupaj posvetovali predstavniki SLS in duhovniki ljub­ ljanske škofije. Sestavili so odbor pod vodstvom dr. Janka Brejca, ki se je s protestom obrnil neposredno na Deželno vlado. Različna katoliška društva naj bi pisno protestirala pri beograjski vladi, škof Jeglič pa je sprožil akcijo na rav­ ni škofovske konference. Ogorčen protest in zahtevo za takojšen preklic PribičeviCevega razglasa o sokolstvu je menda poslal Anton Korošec neposredno predsedniku vlade Nikoli PašiCu, ki pa naj bi po Jutrovem ciničnem ko­ mentarju pismo le poslal v vednost ministru za prosve­ t0 99 Nekaj dni kasneje, 13. februarja, so v Beogradu oseb­ no protestirali in zahtevali ukinitev oktobrske naredbe zagrebški, ljubljanski in djakovški škofje dr. Antun Bauer, dr. Anton Bonaventura Jeglič in dr. Antun Akšamovic. Regentu in vladi so izročili spomenico, ki je na podlagi šolskega zakona iz leta 1868 utemeljevala protizakonitost uredbe. Avstrijski šolski zakon, ki je v Sloveniji še veljal, je določal versko-nravno vzgojo, sokolski vzgoji pa so škofje to poslanstvo odločno odrekali. Sledilo je obsežno podkrepljeno dokazovanje načrtne dolgoletne sokolske protiverske dejavnosti z obilico citatov iz čeških in jugo­ slovanskih, zlasti slovenskih sokolskih glasil. Tako pred­ sednik vlade Nikola Paš iC kot minister za vere Velizar Jankovic in minister za prosveto Svetozar Pribičevic so se sprenevedali, češ da podpišejo mnogo listin, katerih vse­ bine ne morejo nadzirati in da bo željam katoliških škofov ugodeno 1OO Dne 14. februarja je neumestnost naredb o sokolski vzgoji utemeljeval v Ustavodajni skupščini tudi '" Volitve v Višji šolski svet, SN, B. IY.1921; J, B.IV, 15. IY.1921. 9y Korošec napoveduje kulturni boj, L 13. 11.1921. Hill AS 11., Jeglič, Dnevnik, 5. in 17. II . 1921; Proti kultumobojnim odredbam vlade, S, 19. 11.1921. 141 poslanec SLS Anton Sušnik.IOJ SLS in ljubljanska škofija sta začeli organizirati katoliške shode po posameznih župnijah. Sredi marca »je bilo v Sloveniji 66 protestnih shodov zoper vzgojo mladine v sokolskem duhu. Verniki so se močno raz greli, pripravljeni so na skrajen odpor.« Škof Jeglič si je v dnevnik zabeležil opažanja: »Zdi se mi, da vlada na tihem popušča in da (bo) edino le telovadbo o sokolskem sistemu zahtevala. V nekem razredu gimna­ zijskem v Celju je eden profesorjev začel govoriti o so­ kolstvu, pa so dijaki naše organizacije kar iz sobe odšli. Kaznovani niso bili, pač pa je ravnatelj prepovedal profe­ sorjem govoriti o sokolstvu in njegovem duhu. Načelnik (orlovske, op. E. D.) zveze ima zaupnike po vseh gimna­ zijah in mi bo ob koncu šolskega leta poročal o tem gi­ banju.«102 Ob boju z aktualnimi kulturnimi odredbami mini­ stra PribičeviCa je Slovenec začenjal tudi boj za ustavo. Med cerkveno-pravnimi vprašanji v ustavi je načelno za­ vrnil ločitev Cerkve od države. »Cerkev in država naj sta organično zvezani - kot suvereni in neodvisni oblasti.« Zagovarjal je upravičenost Cerkve, da nadzira (poročni) zakon in verouk, pomen zasebnih šol z versko-nravno vz­ gojo ipd. V tej zvezi je dotedanji poverjenik za uk in bo­ gočastje dr. Karel Verstovšek v štirih nadaljevanjih objavil pregled povojne reorganizacije slovenskega šolstva v času njegovega dvoletnega mandata, kjer je izpostavil tudi pomen SLS in njene avtonomistične politike za slo­ vensko šolstvo 103 Več zanimanja za kulturna vprašanja so v tem času pokazali tudi slovenski demokrati, ki so največ pozorno- 101 Stenografske beleške, Rad ustavnog odbora (UO) Ustavotvor­ ne skupštine Kraljevine Srba, Hrvata i Sloven aca, I. knjiga, X. seja 14. IL 1921, str. 116--121; Naskok Pribičeviča na versko-nravno vzgojo, S, 22. Il.1921; Živela ravnopravnost, S, 24. II.I92I. 1H2 AS IL, Jeglič, Dnevnik, 28. IU.I92I. 1113 Dr. Karel Verstovšek, Preustroj šolstva v Sloveniji, S, 11.- 14. 1.1921; Cerkveno pravna vprašanja v ustavi, S, 14. in 15. 1.1921; Verouk in zakon, S, 16. 1.1921; V obrambo zasebnih šol s programom versko­ nravne vzgoje, S, 21. 1.1921. 142 sti namenjali šolstvu. Jutro in Slovenski narod sta precej prostora posvečala slovenizaciji šol v Prekmurju, kultur­ nemu boju v šoli, reorganizaciji šolstva, »jugoslovanskim šolam« na zasedenem ozemlju, nujnosti zbliževanja z ostalimi južnimi Slovani itd. Univerzitetni profesor dr. Rado Kušej je s pravnega vidika utemeljeval liberalne po­ glede na versko vzgojo, pravico države nad zakonskim pravom, vprašanje konkordata, na katerega naj bi se pri­ pravljala beograjska vladal'" Poverjeništvo za uk in bogočastje je za proračunsko leto 1921/22 sestavil O in objavilo prosvetni program. V okviru splošnega izobraževanja je predvideval devet brezplačnih tečajev slovenščine za tujce predvsem v na­ rodnostno mešanih okrajih, na Ptuju, v Celju, Mariboru in Kočevju, ki bi trajali od oktobra do maja. Uradnikom je bilo namenjenih petnajst tečajev srbohrvaščine, da bi se seznanili z državnim jezikom. V načrtu šolskega izo­ braževanja je bilo predvidenih deset počitniških potoval­ nih štipendij za spoznavanje Kraljevine za srednješolske profesorje in petdeset za osnovnošolske učitelje in učitelje meščanskih šol. Za vse je bilo na voljo tudi prav toliko jezikovnih tečajev v Srbiji. V Sloveniji so nameravali orga­ nizirati obvezne jezikovne in domoznanske tečaje v vseh krajih, ki so imeli srednje šole in učiteljišča. Predavatelji bi prišli iz Srbije ali Hrvaške. Emilu Adarniču je bila zaupa­ na naloga, naj izdela nov program za glasbeni pouk s poudarkom na jugoslovanskih narodnih pesmih. Na srednji tehnični šoli naj bi priredili šesttedenski tečaj za učitelje ženskih in moških ročnih del, dva enomesečna tečaja pa za telovadne učitelje v Ljubljani in Mariboru. Denar je bil namenjen tudi za nove učbenike, zlasti za jezikovni pouk, za izdajanje propagandnih in umet- 1001 Naše šolstvo v Prekmurju, J, B., 11., 18. 1.1921; Kulturni boj v Ljudski šoli, SN, 3. 1.1921; Študij v Zagrebu in Beogradu, SN, 13. II . 1921; Reorganizacija višjega šolskega sveta, J, 26. 1. ]921; Iz mesh1ega šolskega sveta, J, 8. 11.1921; Jugoslovanske šole v Julijski Benečiji, SN, 15.1.1921; dr. Rado Kušej, Verska vzgoja dece, SN, 14.1.1921; isti, Ver­ ska svoboda in zakon, SN, 15. 1.1921; isti, K vprašanju konkordata, SN, 12.1I.192!. 143 nostnovzgojnih knjig, za »umetniško-nacionalne šolske prireditve z vzgojevalno in izobražvalno tendenco«, učbenikov za odpravljanje nepismenosti. Nameravali so ustanoviti višjo pedagoško šolo v Ljubljani s centralno učiteljsko knjižnico. Za tako šolo v Beogradu je bilo na­ menjenih deset štipendij za Slovence. Kot je zapisal Slo­ venski narod, je bilo najvažneje vzgojiti državi lojalen, dobro poučen in vsem zahtevam odgovarjajoč uradniški podmladek. Za to naj bi bila potrebna temeljita reforma srednjih šo!, ki so bile v rokah centralnih državnih oblasti I05 Ob tako pomembnem vprašanju, kot je bila ustava, so se začeli oglašati tudi posamezni slovenski umetniki in inteligenca nasploh. Med prvimi je bil slovenski sklada­ telj in pravnik, strankarsko neopredeljeni, aliberaIno mi­ sleči Anton Lajovic. Ob možnosti, da bi po prvotnem ustavnem načrtu Laze Markovica ostal dvodomni parla­ ment, je pozval umetnike po vsej državi, naj prek svojih organizacij povzdignejo glas in zahtevajo v stanovsko urejenem senatu zase primerno zastopstvo. Umetniki naj bi se zavzeli za to, da bi v ustavo vnesli načelno normo, »da se država zaveda ogromnega pomena umetnosti v državnem življenju in da hoče temu spoznanju primerno voditi pozitivno umetnostno politiko«.I06 V skladu z naglico, ki jo je priporočal Lajovic, so 14. februarja Društvo slovenskih leposlovcev, Društvo slo­ venskih upodabljajočih umetnikov, Klub slovenskih upo­ dabljajočih umetnikov Sava in ljubljanska podružnica Društva jugoslovanskih glasbenikov na skupni seji sprejeli resolucijo, ki se je zavzemala za svobodno umet­ nost, ki jo ščiti in varuje država. V dvodomnem parlamen­ tu so umetniki zahtevali enako število predstavnikov kot ostale interesne skupine lO7 Vidovdanska ustava ni pred- lffi Prosvetni program poverjeništva za uk in bogočasqe za leto 1921/22, J. 23.1.1921; SN, 26.1.1921. 101\ Anton Lajovic, Naša nova ustava in naše umetništvo, JJ 5. II. 1921. 107 Umetnost in ustava - Resolucije, S, ]8. IL, J, 18. L, SN, 19. II. 1921. 144 videla dvodomnega parlamenta, zahteve umetnikov po členu, ki bi državo opominjal, da je umetnost potrebna posebne zaščite in podpore, pa so bile uresničene. IOB Avtonomistična izjava Veliko pomembnejša je bila v slovenskih intelektual­ nih krogih avtonomistična izjava slovenskih kulturnih delavcev, ki je, podobno kot resolucija kulturnega odseka Narodnega sveta dve leti poprej, dvignila veliko prahu. Pobudnik Izjave je bil ostanek »socialistične mladine« okrog Albina Prepel uha - Abditusa. Jedro »avtonomi­ stov«, ki so obdržali obnovljene Naše zapiske, sta poleg Abditusa predstavljala še dr. Dragotin Lončar in Fran Erjavec, vsi trije pa so neposredno po volitvah v konsti­ tuanto izstopili iz levo in desno razkrajajoče se JSDS. Z Izjavo, pod katero se je v začetku februarja podpisalo 43 uglednih slovenskih znanstvenikov, umetnikov in drugih kulturnih delavcev, so hoteli vplivati na še nejasno opre­ deljene slovenske poslance v konstituanti. Izjava je pre­ vidno in umirjeno poudarjala pomen slovenskih kul­ turnih delavcev za združitev Jugoslovanov ter njihov pozitivni odnos do enotne oblasti v državi. Narodna in državna enotnost pa naj ne bi pomenili tudi hitre in nasil­ ne unifikacije naravnega gospodarskega in kulturnega razvoja posameznih pokrajin. »Glede na vse to se izrekajo slovenski kulturni delavci za avtonomijo slovenskega, že itak dovolj razkosanega ozemlja in sicer v takem obsegu, ki bi ne slabil moči države, ampak jo krepil, dajajoč raz­ mah individualnim silam edinic.«"'} Avtonomistična izjava je v bistvu ponavljala hotenja in bojazni neobjavljene resolucije kulturnega odseka Na­ rodnega sveta iz novembra 1918. Tu so bile zahteve le na­ tančneje izražene, ker so se nanašale na jasno opredeljene dileme pri sprejemanju ustave in so bile razširjene s kul- 1111 Ustava Kraljevine SHS, člen 16., UL, 87/27. VII. 192I. IIl'I Izjava, Naši zapiski, št. 2/1921; Fran Erjavec, Avtonomistična izjava slovenskih kulturnih delavcev leta 1921, (Iz spominov), Zgodo­ vinski zbornik 1958, SKA, Buenos Aires. 145 ture tudi na gospodarsko avtonomijo. Po Erjavčevem mnenju šele ta Izjava pomeni pravi začetek t. i. avtonomi­ stičnega gibanja pri Slovencih, ki je potem postalo prevla­ dujoči dejavnik slovenske politike vse do druge svetovne vojne. Avtonomistična izjava naj bi predstavljala pomem­ ben mejnik v slovenski politični zgodovini. Jasno je poka­ zala na jedro slovenskega narodnopolitičnega vprašanja v novi državni skupnosti in je glavno področje »kulturnega boja« po ločitvi duhov prenesla z ideološke na izrazito politično raven. 110 To seveda še ne pomeni, da je bil sve­ tovnonazorski spor presežen ali celo opuščen, pač pa je postal problem »plemenske« avtonomije v novi državi te­ meljni pogoj za uspešen kulturni boj na obeh straneh. Do ustavne razprave spomladi 1921 so se Slovenci dejansko že večinoma opredelili o bodoči upravni ureditvi in z njo povezanim »kulturnim problemom slovenstva«. Sloven­ ski intelektualci, ki so bili ob državnem prevratu zelo po­ litično angažirani, zaradi predvojnih tradicij kulturnega boja pa so bili tudi večinoma v liberalnem idejnem tabo­ ru, so se po dveletnih izkušnjah z novimi političnimi in upravnimi silami vse bolj umikali iz politike. To bi lahko pomenilo, da se je politika vse bolj kompromitirala z raz­ nimi nenačelnimi, preostrimi ali preozkimi potezami. Predvsem pa nam široka podpora avtonomistične izjave kaže, da je v Sloveniji med inteligenco in med širokimi sloji (to so potrdile občinske volitve spomladi 1921) hitro izgubljala veljavo centralistična in še nekoliko bolj pri­ krita unitaristična politična usmeritev demokratov. Na to je precej vplivala bolj ali manj nasilna centralizacija iz Beograda in z njo nered in krivice, ki jih je prinašala v ve­ liko bolje urejeno slovensko upravo. Na Izjavo so, podobno kot dve leti prej, takoj ostro reagirali slovenski demokrati, saj je neposredno rušila njihova centralistična prizadevanja in naslonitev na njiho­ ve beograjske somišljenike oz. na centre moči. Za demo­ krate je bil to nekakšen udarec v hrbet. Izjavo so namreč podpisali kulturni delavci vseh političnih usmeritev, tudi liberalno misleči, ki so bili politično torej bližje JDS. Jutro 110 Erjavec, prav tam, str. 24. 146 je Izjavi takoj odreklo pravico, da govori v imenu sloven­ skih kulturnih delavcev, češ da predstavlja le osebno mnenje manjšine. Ugotavljalo je, da je od 43 podpisnikov kar 17 »klerikalcev« in da manjka med njimi vrsta po­ membni!: osebnosti. Naštevalo je tiste, ki izjave niso pod­ pisali.1ll Clanek je poudarjal, da skuša izjava podpreti kle­ rikalno politiko ter da »je dokument nejasnosti, ki še vla­ da v nekaterih krogih naše inteligence o naših bistvenih nacionalnih vprašanjih ... Klerikalcem ne bo pomagala nič ... Slovenci se lahko ponašamo, da imamo med stoti­ nami in stotinami oračev na kulturnem polju le 43 avto­ nomističnih deklarantov. Misel narodnega in državnega edinstva je globoko zasidrana.«112 Vodstvo demokratske gonje proti Izjavi je prevzel staroliberalni Slovenski na­ rod, kjer sta se posebej angažirala Fran Govekar in Ivan Tavčar. Slednji je šel tako daleč, da je Slovencem odrekel sposobnost vzdrževanja univerze, tehnike, konservatorija in drugih kulturnih zavodov in obstoj teh pripisal srbski pomoči H3 Katoliško časopisje je izjavo kulturnih delavcev z za­ dovoljstvom ponatisnilo. Zanikalo je kakršno koli zvezo Izjave s SLS in na njenem primeru dokazovalo pravilnost svoje politike. Slovenec je zavrnil Jutro z imeni podpis­ nikov, k'2t so bili Prijatelj, Kidrič, Glonar, Kraigher, Ozvald, Serko, Prepeluh in drugi, za katere naj bi bilo znano, da niso nikoli pripadali vrstam SLS in da je pri­ stašev SLS med podpisniki samo treljina '14 Izjavo je komentiral tudi socialistični Naprej, ki je po polemiki med glasili JOS in SLS objavil daljšo utemeljitev avtonomizma. Opazil je, »da se politični boj iz starih oblik liberalno-klerikalnega divjaštva pretvarja v nove oblike, v borbo med centralisti in avtonomisti, ki ni nič manj ljuta ... Sedaj pa dobivajo avtonomisti od dne do dne večjo pomoč tudi iz vrst onih, ki doslej niso bili ne izraziti liberalci niti 111 Izjave tako niso podpisali Župančič, Plemelj, Pitamic, Dolenc, Hinterlechner, Jakopič, Trah1ik, Vavpotič, Premr], Hubad .. 112 Uvodnik, J, 22.11.1921. 113 SN, 23. in 25. 11.1921; dr. Ivan Tavčar, Kulturni delavci in avto­ nomija, SN, 27. II. 1921. '" Novi čas, 22. 11.1921; S, 23., 24., 25. n.1921. 147 izraziti klerika1ci, ampak so stali ob strani, ker se jim je do­ sedanji boj studil. Izjava kulturnih delavcev, ki jo je podpi­ salo 43 odličnih mož, je napravila ne le v slovenski javnosti, ampak tudi zunaj mej naše ožje in širše d~movine velik vtis ... in je zato simptomatična in značilna ... Zivimo že pol­ tretje leto v ,svobodni' domovini. Ta ni prinesla ljudem, kar so pričakovali . Draginja je vedno večja, stanovanj in dela ni, trgovina je le za privilegirance. Davki so vedno večji in še občutnejši, ker je splošno prepričanje, da jih ne plačujejo vsi državljani v isti meri kakor Slovenci, za katere je na­ jhujša šiba božja dejstvo, da imajo dobro urejen uradni aparat. Pritožbe, deputacije in intervencije ne pomagajo nič, ministri in parlamentarci se bijejo le za ,višje' interese in težav ljudstva ne vidijo. To je nekaj grehov, za katere išče ljudstvo krivca in ga je našlo, če pravega ali ne je vseeno, v centralni vladi, od koder prihajajo nared be, ki ovirajo trgo­ vino, nabavo surovin, naredbe vojaškega značaja, carina itd. Namesto pomoči so prišle le nove bolezni. Zato je klic: Proč od centrale! razumljiv. Nihče ne negira narodnega in državnega edinstva, niti komunisti, pač pa se mnogi buni­ jo proti metodam, s katerimi se ga hoče vbiti v glave. Te metode so nasilne, zato porajajo odpor in posledica tega odpora je avtonomizem. To gibanje bo naraščalo še naprej, če se ne spremeni naš vladni sistem, ne stranke, pač pa sedanje vladne metode.«llS Ta nekoliko daljši citat nam poleg »visokih« jezikov­ nih, kulturnih in političnih argumentov dokaj stvarno približa tudi razmeroma široko razpoloženje med Sloven­ ci in takratno stališče JSDS. Prav slednje pa se je že v na­ slednjem mesecu, ko je Prepeluh začel izdajati svoje glasi­ lo Avtonomist in je bil tako razkol v stranki jasno razvi­ den, obrnilo izrazito proti avtonomizmu116 Z Izjavo sta bila povezana tudi dva škandala v kul­ turniških krogih, ki ju je povzročila prevelika zagretost in navdušenje nad močnim, centralistično urejenim jugoslo­ vanstvom pri nekaterih liberalnih intelektua1cih. Prvega je povzročil dr. Ivan Lah s člankom Odgovor in obtožba v 11 5 Naprej, 13. III. 1921; Erjavec, n. d., str. 25. 116 Filip Vratnik, Avtonomija in avtonomisti, Naprej, 4. Y.1921 ; Erjavec, n. d., str. 25-26. 148 Slovenskem narodu ter kasnejšim izstopom iz Slovenske matice in Društva slovenskih leposlovcev, ki smo ga že omenili. Drugi škandal je izzval poslanec Samostojne kmetijske stranke v konstituanti in profesor ljubljanske univerze dr. Bogumil Vošnjak, ki je 21. aprila v ustavodaj­ ni skupščini branil vladni (centralistični) ustavni načrt ter pri tem avtorstvo avtonomistične izjave mimogrede pri­ pisal bivšima bibliotekarjema dunajske dvorne knjižnice. Vošnjak je namigoval skoraj na nekakšno habsburško agentstvo, kar je v tistih časih veljalo že za pravo ve­ leizdajo. Obtožb sta bila deležna njegova univerzitetna kolega dr. Ivan Prijatelj in dr. France Kidrič, oba slavista, zavedna in zaslužna narodna delavca. Oba sta (hudo pri­ zadet je bil zlasti Prijatelj) od univerzitetnega sveta zahte­ vala preiskavo in primerno zadoščenje, ker na sodišče za­ radi Vošnjakove poslanske imunitete nista mogla. Uni­ verzitetni svet je junija izdal izjavo, ki je Prijatelja in Kidriča oprala vsakršne krivde in je obtoževala Vošnjaka namernega klevetanja. Vošnjak je naslednji mesec v Slo­ venskem narodu odgovoril z napadom. Očital jima je, da se brani ta očetovstva avtonomizma. Zanikal je, da bi jima očital »avstrijakantstvo« in se branil, da ni vedel, da je dr. Prijatelj med vojno posredoval korespondenco med domovino in Jugoslovanskim odborom vemigraciji. Vošnjak se je še sam naredil užaljenega." 7 Na Vošnjakovo stran se je z več kot enoletno zamudo postavil dr. Fran Ilešič, ki je v beograjski reviji Misao no­ vembra 1923 objavil članek o slovenskih »neklerikalnih« avtonomistih. Od vsebine članka se je ogradilo celo Jutro. Ilešič je po krivem obtoževal Prijatelja in Kidriča ter za­ trjeval, da je na ljubljanski filozofski fakulteti razmeroma močna separatistična skupina, ki na tako pomembni kul­ turni ustanovi gospodari po krivdi »nas Jugoslovanov sa­ mih«. Nekaj časa pred tem se je namreč končala sodna razprava, v kateri je Vošnjak neuspešno tožil uredništvo Slovenca zaradi obrekovanja. Na razpravi so dokazali 117 Stenografske beleške Ustavotvorne skupštine Kraljevine SHS, IIBeograd 1921, št. 13. XX. redna seja 21. IV. 1921. str. Il; Erjavec, n. d., str. 28-30; SN, 24. VII. 1921. 149 Prijateljevo domoljubno in proti avstrijsko delovanje med vojno. Na Ilešičev članek je z dolgim obtožujočim pis­ mom odgovoril profesor KidričlI' Spolitiziranost je bila očitna še konec oktobra 1921 tudi v Slovenskem zdravniškem društvu. Društvo je na izrednem občnem zboru odklonilo izjasnjevanje o avto­ nomistični izjavi. Dr. Peter Defranceschi je razpravo o izjavi v stanovskem in znanstvenem društvu odklanjal in obsojal dr. Lojza Kraigherja, da jo je podložil društvu kot kukavičje jajce. Na koncu je 32 članov glasovalo proti opredeljev~nju o Izjavi, za pa poleg Kraigherja le še dr. Alfred Serko.1I9 Medtem so v ustavnem odboru konstituante raz­ pravljali o vladnem ustavnem predlogu. Ko je bil predlog 16. februarja načelno sprejet, je odbor nadaljeval s poseb­ no razpravo o posameznih poglavjih in členih pred­ loženega načrta vse do srede junija 1921. Ves čas te ustav­ ne razprave je zanjo pokazal izjemno zanimanje prav Ju­ goslovanski klub s SLS kot najvidnejšim nasprotnikom radi kalsko-demokratskega ustavnega načrta. Slovenski demokrati pa so najbolj zavračali stališča Jugoslovanske­ ga kluba. Obračunavanje med predstavniki obeh strani v odboru je lJilo večkrat zelo ostro. 4. aprila je med govorom Gregorja Zerjava prišlo med demokrati in Jugoslovan­ skim klubom celo do pretepa. Jugoslovanski klub si je najbolj prizadeval v boju za spremembe in dopolnila ti­ stih členov ustavnega načrta, ki so govorili o avtonomiji oziroma upravi pokrajin, o veri, šolstvu in prosveti na­ sploh. Zavzemal se je za splošno volilno pravico, za so­ cialne programe, delavsko zaščito, agrarno reformo, pra­ vičnejši davčni sistem in demokratizacijo jugoslovanske vojske. Toda tovrstne amandmaje Jugoslovanskega kluba so v odboru večinoma redno zavračali, zlasti pa p,rizade­ vanja kluba za spremembo centralistične uprave. 20 1I~ Slovenački avtonomizam, Misao, XIII/5, 1. XI. 1923; J, 6. XI.1923. '" SN, 30. X.I92]' 120 Stenografske beleške UO, IV knjiga, XLIV, seja 4. IV. 1921, str. 31; Zečevic 1977, str. 372-374. 150 Sporni člen 13 ustavnega načrta (pozneje v vidov­ danski ustavi člen 12), ki je opredeljeval odnos države do vere in je vseboval tudi razvpiti »kancelparagraf«, bi mo­ rali obravnavati že 23. februarja, a je Anton Korošec pri­ dobil še poslanske klube radikalov, zemljoradnikov in muslimanov, da so glasovanje o tem preložili na poznejši čas. Kot kaže, si je Korošec še vedno obetal, da je mogoče z nadaljnjimi pogajanji »kancelparagraf« izriniti iz usta­ ve."! Tega dne so zato obravnavali člen 14, ki je precej li­ beralno govoril O tisku. Pri glasovanju je proti glasoval s hrvaškim Narodnim klubom in srbskimi republikanci tudi Jugoslovanski klub, vendar je bil člen kljub temu sprejet. 122 Naslednjega dne se je pričelo usklajevanje člena 16, ki je govoril o šolstvu. Poslanec SLS Anton Sušnik je ute­ meljeval pravico staršev do zasebnih šol in na koncu predlagal tudi lastno inačico Jugoslovanskega kluba. V naspro~u z vladnim predlogom se je predlog SLS bolj do­ ločno zavzemal za pravico staršev, da odločajo o verski in splošno moralni vzgoji svojih otrok. Svoje besedilo člena 16 je predlagal tudi poslanec JDS Gregor Žerjav, ki je pra­ vico do zasebnega šolstva izpustil, verouk pa om.ejil na osn,?vne šole, in sicer neobvezno, po želji staršev. Sola bi po Zerjavu morala »popraviti, kar je nad nami zagrešila stoletna zgodovina. To je potrebno zaradi kulturnih in plemenskih razlik v narodu. S tem pa ni rečeno, da se razlike ne bodo uvaževale, ker je jasno, da moramo na­ daljevati od točke, kjer se danes nahajajo.« Po štiriurni razpravi so se demokrati, radikali, socialdemokrati, mu- 121 Tako je stvar pojasnjeval Slovenec (Kulturnobojni paragraf slovenskih demokratov in samostojnih kmetov se že maje, S, 24. IL 1921). Po Jutrovem komentarju naj bi bilo glasovanje o verskem členu preloženo zato, ker so mu ugovarjali demokrati, ki so zahtevali, da pri upravi cerkvenega premoženja sodeluje tudi ljudstvo, ki potrebe cerkve in duhovščine tudj plačuje U, 26. 11.1921). Radikal Ljuba Jovanovič je predlog za preložitev tega vprašanja utemeljil s tem, da se ne bi pregia· sovaH in bi čas mogoče prinesel ugodnejšo rešitev, Stenografske beleške UO, II. knjiga, XVII. seja 23. 11.1921, str.58. 122 Kulturnobojni paragraf slovenskih demokratov in samostojnih kmetov se že maje, S, 24. IL 1921; Stenografske beleške UO, prav tam. 151 slimani in zemljoradniki sporazumeli o besedilu, ki je sporno vprašanje določilo takole: »Vse šole morajo dati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti .. .verski pouk v osnovnih šolah je fakultativen, razdeljen po veroizpove­ dih in v soglasju z verskimi načeli ... Dopuščati se morejo tudi privatne šole razen ljudskih in učiteljskih pod pogoji, katere predpiše poseben zakon. Izobraževalni zavodi brez razlike so pod državnim nadzorstvom ... «123 Nasled­ nje jutro je besedilo obravnavala še vlada, ki je na zahtevo predsednika Nikole Pašica vnesla popravke glede zaseb­ nih šol. Ustavni člen naj ne bi zakonodajalcu vnaprej brez izjeme vezal rok pri zasebnih šolah. Za manjšine naj bi bile ustavno določene le osnovne šole. Tak člen 16 je po­ tem ustavni odbor sprejel z vsemi glasovi razen komuni­ stov in socialnih demokratov, ki so zahtevali še določilo, naj se siromašni izšolajo na državne stroške. Komentator Jutra je posebej opozoril, da sta za fakul~ativni obisk ve­ rouka glasovala tudi »klerikalca« Janko Simrak in Anton Sušnik, kar naj bi dokazovalo izredno versko strpnost, ter podvomil, da bi »klerikalci« to tudi javno priznali.l24 Vzporedno z usklajevanjem ustavnih členov se je marca začel predvolilni boj za občinske volitve, razpisane za konec aprila in začetek maja 1921. SLS je boj začela z velikim protestnim shodom 13. marca v Ljubljani proti kulturnemu boju in kancelparagrafu ter za svobodo Cerk­ ve. Predvolilni boj se je časovno in vsebinsko lepo ujel z bojem za ustavo v Beogradu. Resoluciji, ki so ju zboroval­ ci sprejeli, sta »slovesno protestirali« proti kulturnoboj­ nim ukrepom, ki jih je brez razloga sprejela vlada, »S kate­ rimi utesnjuje svobodo Cerkve in namerava odstraniti versko-nravno vzgojo katoliške mladine«. Zavračali sta urejanje šolskega vprašanja v ustavnem odseku, zahtevali katoliško versko-nravno vzgojo v vseh šolah, obvezen ve- m Stenografske beleške ua, II. knjiga, XVIII. seja 24. 11.1921, str.90- 94; Šolsko vprašanje (govor A. Sušnika 24. Il), S, 2. llI.1921; Za državno enotno šolo, J, 25.11.1921. 124 Stenografske beleške U~, II., XIX. seja 25. II. 1921; Šolski para­ graf v ustavi sprejet, lj 26. II.I92I. 152 rouk, državno podporo zasebnim šolam. Protestirali sta proti Pribičevicevemu uvajanju protikatoliškega Sokola v šole in s prikrito grožnjo sprejemali vsiljeni boj ter posle­ dice že vnaprej pripisali vladi, »ki se je dala zlorabiti za orodje proti svobodi lastnih državljanov«.125 Poslanec An­ drej Gosar je v treh spornih točkah posebej obdelal člen ustavnega predloga, ki je govoril o šolstvu in sta ga dobra dva tedna prej sprejela tudi predstavnika SLS v ustavnem odboru. Glede v ustavi zajamčene moralne vzgoje je opozoril, da se bo menjavala kakor moda, če ne bo teme­ ljila na verskih načelih; zdi se, da vladne stranke moralno vzgojo enaČijO s sokolsko. Svobodomiselno sokolsko vzgojo je označil za individualizem, torej za nesociaino, ker v družbi ne priznava nobenih vezi. V ustavnem členu zapisana verska strpnost naj bi bila nesmisel. Za nestrp­ nost je proglasil tudi to, »če se hoče po sili napraviti otro­ ka versko indiferentnega, z drugimi besedami za brezver­ ca«. Stavek v ustavnem načrtu: »V kolikor se bodo privat­ ne šole dopustile in katere vrste se bodo dopustile, se določi s posebnim zakonom«, pa je komentiral, češ da je povsem razvidno, da bo dovoljenih le malo zasebnih š'2l. >>Vemo, da hočejo zadeti predvsem zasebna učiteljišča. Ce nam vzgoje brezversko učiteljstvo, potem vedo, da bodo najlažje razširili versko brezbrižnost.«!" Protestnemu zborovanju v ljubljanskem Unionu je sledilo še 66 večjih zborovanj po vsej Sloveniji. Pred­ volilno agitacijo je Anton Korošec nadaljeval tudi na Hrvaškem, v Slavoniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Bački in Baranji. SLS je z Jugoslovanskim klubom za občinske volitve prvič odkrito nastopila z avtonomi­ stičnim programom in ob njem zbrala tudi mnoge neza­ dovoljneže v lastnih vrstah ter tako močno utrdila stranko tudi navznoter. Velik predvolilni boj je Korošec začel v Ljubljani in končal prav tam 24. aprila 1921. Občinske vo­ litve v Sloveniji, ki so bile končane 13. maja, so SLS prine­ sle absolutno večino občinskih odbornikov po slovenskih občinah, zlasti na podeželju. Velik vzpon, ki ga je SLS 125 Veličastna protestna manifestacija v Ljubljani, S, 15. Jll.1921. 12~ Govor poslanca dr. Cosarja, S, 16.111.1921. 153 dosegla navkljub demokratski Deželni vladi, je bil po Zečevicevem mnenju posledica opozicijskega položaja stranke, dobro vodene in široke agitacijske akcije ter po­ drobno oblikovanega strankinega političnega, socialnega in kulturnega programa. l " JOS, kot trenutno vladajoča stranka, ni bila tako ne­ posredno ogrožena kot njen glavni idejni tekmec. Zato svojega kulturnega programa ni imela tako podrobno izdelanega, predvsem pa njen program ni temeljil na za­ nikanju ali upiranju nečemu drugačnemu. Na ljubljan­ skem volilnem shodu JOS 26. aprila je bila kultura po po­ membnosti postavljena na tre~e mesto. »Ne glede na to, da ima lastno šolstvo, ki mora biti vzorno, občina ne sme prezreti, da sta se pod njenim krovom nastanili znanost in umetnost. Občini že z gospodarskega in prestižnega sta­ lišča ne more biti vseeno, kakšna je ta znanost, kakšna umetnost, ali je gledališče dobro ali slabo, ali so koncerti na umetniški višini, ali so razstave v resnici privlačna sila s stališča umetniškega. Pri vseh teh stvareh mora občina imeti svojo besedo, predvsem pa je njena naloga, da pri­ pravi znanosti in umetnosti udoben dom ter vse druge pogoLe za njun neoviran razmah.«I28 / Se pred volitvami je v ustavnem odboru spet prišel v razpravo ustavni člen 13, ki je kljub prizadevanjem kato­ liškega tabora še vedno vseboval tudi kancelparagraf. Odbor si je za konec svojega dela prihranil tri pomembna vprašanja: odnos države do Cerkve, agrarna reforma in vprašanje drugega ustavodajnega doma, ki naj bi bil nekakšna gospodarska zbornica. Na eni zadnjih predvi­ denih sej odbora, 4. aprila, je proti vladnemu predlogu člena 13 govoril poslanec SLS Janko Šimrak. Najbolj ga je motil zadnji odstavek člena, ki je za zlorabo vere v strankarske namene predvideval kazen, t. i. kacelpara­ graf. Zanj je dolžil predvsem slovenske demokrate in sa­ mostojne kmete. Demokratske in radikalske poslance je 127 Zečevic 1977, str. 367-372; Metod Mikuž, Slovenci v stari Jugo­ slaviji, Lj. 1965, str. 201-203. 128 Volilni shod JDS za ljubljanske občinske volitve, SN, 26. IV. 1921. 154 vznemirila zlasti označba, da so to balkanske metode in podobno. Proti Šimraku je najprej govoril poslanec JSDS ~tbin Kristan, ki je zlorabo vere ostro obsojal. Gregor Zerjav je poudaril, da če velja kancelparagraf za uradnike, mora dosledno veljati tudi za duhovnike. Nato je začel navajati primere zlorabe vere v Sloveniji tudi v cerkve­ nem vrhu, in sicer s citati iz mariborskih in ljubljanskih škofijskih listov pred volitvami. To je ozračje na seji tako naelektrilo, • da je prišlo do prerivanja med poslanci dr. Jankom Simrakom in S~epanom Baričem na eni strani ter demokrati dr. Ivom Krsteljem in Večeslavom Vilder­ jem na drugi. Zato so sejo prekinili in jo preložili na na­ slednji dan.129 Naslednji dan je bil 13. člen ustavnega predloga z vladno večino v ustavnem odboru sprejet I30 14. aprila se je pričela načelna razprava o ustavnem na­ črtu v plenumu Ustavodajne skupščine. Stališča za in pro­ ti so se večinoma ponavljala. Vse bolj gotovo je bilo, da bo centralisti čni ustavni načrt sprejet. Vzporedno s tem je v katoliških krogih, zlasti v SLS, rastlo nezadovoljstvo, ki se je kazalo v vse ostrejših napadih v katoliškem tisku na ve­ likosrbsko politiko preglasovanja pri sprejemanju usta­ veBl Na Vidov dan 28. junija 1921 je bila z večino 223 pro­ ti 35, a v odsotnosti 158 poslancev (med njimi so bili tudi slovenski komunisti in poslanci SLS) izglasovana radikal­ sko-demokratska centralistična ustava. Od slovenskih strank sta zanjo glasovali samo Demokratska stranka in Samostojna kmetijska stranka, kar je predstavljalo le sla­ bih 29% slovenskih volivcev. Prosvetnega ministra Pribičeviča ostra ustavna raz­ prava o členih, ki so urejali njegovo področje, pri aktiv­ nem nadaljevanju njegove šolske poli tke ni motila. V ted­ nu od 20. do 26. februarja 1921 je v Beogradu sklical komi- '" Stenografske beleške UO, IV, XLIV. seja 4. IV 1921, str. 21-31; Borba za kancelparagraf, J,S. JV.1921. "" Stenografske beleške UO, IV, XLV seja 5. IV 1921, str.32-48; Kancelparagraf sprejet, J , 6. lV. 1921. \31 Slovenskemu izobraženstvu, S,lO. IV. ; Borba za krščansko svo­ bodo, SI 17. IV; Državna šola, S, 12. Vi Državni monopol v šolstvu, S, 13. Vi Kulturna reakcija, S, 22. v.; Država v razmerju do vere, cerkve in šole, S, 31. V- S. VI. 1921; Zečevic, str. 374. 155 sijo univerzitetnih profesorjev, po pet z vsake univerze, ki naj bi pripravili osnutek za nov enotni univerzitetni zakon. Plod njihovega dela je bil načrt, ki je predvideval enotno skupno državno univerzo s sedežem v Beogradu in z dislociranimi enotami v Ljubljani, Zagrebu, Subotici in Skopju. Ljubljanska enota naj bi imela pet fakultet, za­ grebška sedem in beograjska šest, v Subotici je bila prav­ na in v Skopju filozofska fakulteta, ki so že bile del beo­ grajske univerze. Univerzo bi vodil rektorski svet - zbor rektorjev, prorektorjev, dekanov in prodekanov - istovr­ stne fakultete bi se po vseh treh dotedanjih univerzah po­ vezale v fakultetne svete. Rektorja bi na tri leta volil uni­ verzitetni kolegij, sestavljen iz univerZitetnega sveta in vseh rednih profesorjev. Docenti, na primer, bi imeli po­ ložaj in plačo srednješolskih profesorjev in bi jih volili na pet let. Zajamčena bi bila strokovna samostojnost vsake fakultete. Vse visoke šole, na primer tehniško in veteri­ narsko v Zagrebu, bi priključili univerzi. Na vseh fakulte­ tah bi bil enak program predavanj, ki bi omogočal iz­ menjavo profesorjev, študentom pa možnost prestopanja v okviru stroke. Tudi visokemu šolstvu se je obetal strogo centraliziran sistem. Slovenski narod je najprej opazil in pohvalil prispevek novega načrta univerzitetnega zakona k narodni enotnosti. Slovenec je pohvalil obetajočo se ve­ liko znanstveno avtonomijo, ni pa kritiziral centralizacije. Kljub temu načrt ni bil uresničen. Precej drugačen univer­ zitetni zakon je bil sprejet šele po uvedbi diktature. 132 Povsem drugače se je Slovenec odzval na pripravo enotnega osnovnošolskega in srednješolskega zakona. Še preden je bil zakonski predlog izdelan, ga je SLS že vnaprej zavrnila, češ da klika pod vodstvom ministra Pribičevica lahko pripravi samo »najreakcionarnejši šol­ ski zakon nasilja nad družino, občino, ljudstvom in cerkvijo«.lO. maja je pri prosvetnem ministrstvu začela delati štirinajstčlanska komisija za pripravo zakonskega načrta za osnovno šolo. Slovence je v njej zastopal samo 132 Preuredba vseuči1išč v Jugoslaviji, S, 1. ilI. 1921; Načrt univer­ zitetnega zakona - izrazita manifestacija za narodno enotnost, SN, 5. III. 1921; Ena univerza, J, 16. lIJ.; Revizija vseučiliščnega zakona, J , 17. III. 1921. 156 Engelbert Gangl, liberalec, šolnik in sokol. Celotno delo komisije je slonelo na »Načrtu preustrojitve šolstva in narodne vzgoje«, ki ga je v začetku leta 1919 izdelala slovenska liberalna Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev.133 Komisija se je, kot je gotovo iz prve roke po­ ročalo Jutro, zavzemala za osemletno šolsko obveznost po vsej državi: štiriletne osnovne šole naj bi povsod do­ polnjevale meščanske šole, ki bi jih bilo treba zato na novo ustanavljati po vsej državi. Za ustanovitev nove šole naj bi zadostovalo 80 otrok. Vse osnovno šolstvo naj bi bilo državno, zato bi morala država dotedanje zasebne ljudske in meščanske šole nacionalizirati. Tudi v manjšinskih šolah naj bi se poučevalo v državnem jeziku. Namesto šolskih svetov naj bi novi šolski odbori samo upravljali s šolskim premoženjem: gradili in vzdrževali naj bi šolske stavbe, ne bi pa mogli vplivati na nastavljanje in osebne zadeve učiteljev 134 Takoj po Jutrovi objavi načrta nove komisije je Slove­ nec ogorčeno protestiral zlasti proti predvidenemu po­ državljenju šolstva. »Ljudstvo si pod nobenim pogojem ne bo dalo vsiliti takih šol, ki ne odgovarjajo njegovemu verskemu naziranju ... « ter zagrozil s šolskim bojkotom staršev in učiteljev. 135 V obeh časnikih se je nadaljevala po­ lemika. l36 V začetku junija je devet temeljnih točk bodočega zakonskega predloga za srednje šole predstavila beo­ grajska Politika. Načrt dotlej osemletne dvostopenjske srednje šole ni spreminjal, poenotil pa bi nižjo stopnjo srednje šole za vse vrste srednjih šol v državi. S tem bi v prvih štirih letih odpadel pouk klasičnih jezikov tudi v klasičnih gimnazijah. Na drugi stopnji bi se po načrtu srednje šole razdelile na klasične in realne gimnazije ter realke. Pri klasični smeri bi se šele v 5. razredu začel pouk \JJ M. Bergant, n. d., str. 81-84; Učiteljski tovariš, 28. n.1919, priloga. 134 Načrt novega šolskega zakona, J, 11. V. 1921. 1:\5 Državna šola, S, 12. V. 1921. 1)6 Državna in brezverska šola, J, 13. V1921; Državni monopol šolstva, S, 13. V. 1921; Iz načrta enotnega šolskega zakona, J, 19. V. 1921; Kulturna reakcija, S, 22. V.I92I... 157 latinščine, grsema pa bi ostala neobvezna. Nekaj la­ tinščine bi imeli tudi v realni gimnaziji. Realna gimnazija in realka bi imeli še dva živa jezika. Slovenec je bil takoj odločno proti odpravi klasičnih jezikov iz nižje srednje šole, »ker bi poznejši pouk gotovo ne dosegel namena, ki ga ima humanistična izobrazba«. Mnogo bolj je komenta­ torja motila določba, predvidena v zakonskem načrtu, ki je iz višje srednje šole odpravljala verouk kot poseben predmet. Versko zgodovino naj bi poučevali skupaj s splošno, temelji krščanske etike pa bi bili podani že na nižji stopnji. To je bil po njegovem mnenju jasen znak, da hoče predlagatelj zakona verouk »v cerkvenem smislu« popolnoma odpraviti iz srednje šole, kajti »verouk, ki po­ daja temelje vere in morale«, ni nič drugega kot laični pouk o morali in veri. Verouk se odpravlja v višjih razre­ dih srednje šole, ko je mlad človek najbolj potreben ne samo solidnega versko-moralnega pouka, ampak tudi vzgoje. >>Vlada smatra ravno srednjo šolo, ki se vplivu javnosti bolj odteguje nego ljudska, za najbolj pripravno za izvedbo laizacije, to je, da se temeljni moralni poduk mladine cerkvi popolnoma izvije iz rok in da država dobi izključni monopol tudi glede verskega in moralnega sve­ tovnega nazora bodočega naraščaja. Zato nas tudi tu čaka ostri boj, pa tudi velike pozitivne naloge, da mladino ohranimo katoliškemu verskemu nazoru v slučaju, da se ta laizacija posreči.« Na ministrstvu za prosveto bi po tem zakonu oblikovali stalno komisijo, ki bi skrbela za predlo­ ge ravnateljskih kandidatov, premeščanje učiteljev, iz­ polnjevanje praznih mest, dovoljevanje študijskih dopu­ stov, posebnih nagrad ipd. Ministrstvo bi tako neposred­ no nadziralo vsakega profesorja posebej. 137 Zakonski načrt se je glede latinščine povsem prilago­ dil srbskim razmeram, glede grščine, ki naj bi postala fakultativna, pa so naredili kompromis, saj je prej v Srbiji sploh niso poučevali. V humanistični izobrazbi bi tako Slovenci po mnenju nekaterih izgubili več kot polovico prejšnjih predavanjI38 Na račun verouka in klasičnih 137 Reforma srednje šole, S, 9. VI. 1921. 138 K nameravani reformi srednjih šol (Ivan Černič), S, 11. VI. 1921. 158 jezikov sta bila v višje razrede srednjih šol uvedena nova predmeta, higiena in temelji državne ureditve. Temeljne točke za zakon o srednjih šolah so bile izpopolnjena inačica »Načel o ureditvi srednjih šol«, ki jih je izdelala posebna komisija že pri prosvetnem ministru Ljubi Davi­ dovicu leta 1919. Skupaj z osnovnošolskim zakonom in zakonom o univerzah naj bi končno izdelani zakonski predlog o srednjih šolah po ministrovih besedah prišel v razpravo v skupščini takoj po ustavni razpravi, ker da je reforma šolstva neodložljiva potreba."9 Med pripravo vseh treh šolskih zakonov v Beogradu so bili demokrati zelo dejavni tudi v kulturnem boju na pokrajinski ravni. Sredi aprila 1921 so »zavzeli« Višji šol­ ski svet v Ljubljani, ki se je na prvi seji sestal 6. in 7. maja. Tu so poleg mnogih učiteljskih imenovanj in razširitev šol kot eno prvih dejanj poslovenili nemško realno gim­ nazijo v Ljubljani. Do končne ukinitve so pustili samo nekaj nemških paralelk. Višji šolski svet je sklenil, da je »poveljevalni« jezik pri telovadbi v vseh ljudskih, meščanskih in srednjih šolah (tudi v nemških) slovenski po sokolskem sistemu. Podaljšali so razpis učiteljskih mest v Mariboru, ki naj bi ga »nepostavno« zaključil kato­ liško usmerjeni šolski nadzornik France Fink. Imenovali so svoje ljudi v disciplinski senat in kvalifikacijsko komi­ sijo za ljudskošolsko in meščansko učiteljstvo na bivšem Štajerskem, ustavili nekatere disciplinske postopke proti učiteljem itd."o Na seji 24. junija je VŠS poleg upokojitev učiteljev, širitve in ustanavljanja novih meščanskih šol opozoril zlasti na vedno bolj pogosto protisokolsko hujskanje v šolah. Sklenili so uvesti kazni proti vsakomur, ki bi v šoli hujskal proti Sokolu ali proti Orlu ali agitiral zaniu. Sklenili pa so tudi revidirati učiteljska imenovanja iz »$ušteršič-Lampetove dobe«, torej iz obdobja »klerikal­ ne« Deželne vlade na Kranjskem v letih 1908-1918. To je pomenilo, da ne bodo upoštevali stalnosti uČiteljskih 13<1 Reforma naše srednje šole, J, 12. VI. 1921 . HO Važna seja višjega šolskega sveta, J, 7. V. 1921; Važni ukrepi Višjega šolskega sveta, J, 8. V 1921. 159 mest in bo učitelje lahko VŠS po mili (beri politični) volji premeščal. l4l Prosvetni oddelek Deželne vlade za Slovenijo je na začetku julija imenoval svojega umetniškega svetovalca, slikarja Frana Tratnika, ki je ministrstvu za prosveto takoj predlagal. naj bi mu že za leto 1921 izposlovalo 1.500.000 kron za razne prosvetne prireditve. Tratnik se je aktivno lotil programa, ki ga je Poverjeništvo za uk in bogočast­ je objavilo v začetku leta. Načrtoval je zlasti počitniške tečaje srbohrvaščine in novega domoznanstva za učitelje, profesorje in druge državne uradnike. Denarno so name­ ravali podpirati tudi ustanavljanje malih odrov in raznih šolskih priredi tev. 1" K razplamtevanju kulturnega boja v Sloveniji po sprejemu vidovdanske ustave sodi poostritev nadzorstva nad šolsko vzgojo, ki jo je menda neposredno naročil pro­ svetni minister sredi septembra 1921. Ta naj bi se začel osebno zanimati za vzgojo šolske mladine zlasti v Slove­ niji in na Hrvaškem, kjer del učiteljev ni vzgajal v narod­ nem in državnem duhu. Višje šolske oblasti v pokrajinah je »opomnil«, naj strožje nadz<;?rujejo učitelje. Nadzorniki naj bi vse sumljive prijavili, VSS pa naj bi jih discipliniral ali kar odpustil iz službe, »ker kot taki ne spadajo na svoja mesta«.143 Septembra je Višji šolski svet že za šolsko leto 1921/22 odtegnil slovenščini eno uro tedensko na račun srbohrvaščine v nižjih srednj ih šolah ter tako premostil presledek v poučevanju srbohrvaščine, ki so jo odtlej ne­ prekinjeno poučevali od tretjega razreda osnovne do kon­ ca srednje šole. Zmanjšanje ur slovenščine na rač~n pouka srbohrvaščine je ostro kritiziral celo vladi in VSS naklonjeni Slovenski narod, ki je na novo uvedeno.stanje glede slovenščine primerjal s tistim v stari Avstriji. Stevilo tedenskih ur slovenščine na nižjih srednjih šolah je bilo spet enako kot pred državnim prevratom, ko je zavzema­ la pomembno mesto nemščina. To je bilo po mnenju pisca 141 Iz višjega šolskega sveta, L 26. VI. 192] . 142 Slovenska prosvetna vprašanja, J, 12. VIL 1921. 143 Nadzorstvo nad vzgojo šolske mladine, SN, 18. IX. 1921. 160 članka za glavni predmet odločno premalo.'44 VŠS je očit­ no na pritisk humanistično usmerjenih profesorjev uve­ del grščino kot neobvezni predmet od četrtega razreda naprej tudi na realnih gimnazijah. Pogosteje so začeli pre­ meščati učitelje in učiteljske zakonske pare. Zanimiva je bila interp~lacija kanoni ka Ignacija Nadraha, ki je pred­ sednika VSS dr. Stanka Bevka spraševal, kako more višji šolski nadzornik Engelbert Gangl javno nastopati z izja­ vami, da kdor ne deluje za ohranitev enotne in neraz­ družene drža'(.e SHS, se sam izključuje iz vrst narodnega učiteljstva. VSS na Nadrahovo interpelacijo ni odgo­ varjal l45 Še bolj so se odnosi zaostrili na plenarni seji VŠS 17. in 18. novembra 1921. Najprej je načelnik socialnega skrb­ stva Adolf Ribnikar zahteval, naj že na naslednji seji sistematično uredijo pouk srbohrvaščine na osnovnih, meščanskih in srednjih šolah, posebej pa naj bi bila te­ meljita srbohrvaščina na učiteljiščih, kjer bi morali absol­ vente usposobiti za pouk tega predmeta na osnovnih in meščanskih šolah. Hkrati je zahteval ukinitev nemščine oziroma fakultativnost predmeta v višjih razredih sred­ njih šol. Ribnikarja sta mirila srednješolski nadzornik dr. Josip Wester in ravnatelj dr. Josip Pipenbacher, ki sta menila, da je bolje počakati na zakon, da ne kaže tega spreminjati sredi šolskega leta ter da je treba ti dve vprašanji ločiti. Stolni kanonik Nadrah je opuščanje nemščine označil kar za barbarstvo. Potem j~ nadzornik Gangl začel vračati udarec z zadnje seje VSS. Dnevnik Slovenec je 23. septembra v članku »Fakta« naštel 16 po­ sameznih primerov, ko naj bi Višji šolski svet ali okrajni šolski sveti katoliškim učiteljem storili krivico. Pokrajin­ ski namestnik Ivan Hribar je zato naročil preiskavo, ki je dognala, da so bili naeadi v Slovencu v vseh primerih neosnovani in lažni. VSS je poročilo o preiskavi sprejel, proti sta glasovala, menda iz načelnih razlogov, kanonika , .. Cuden sklep, SN, 9. X.I92I. I>sistemi<<.203 Kljub temu so po poročanju Slo­ venca demokrati in radikali v finančnem odboru novem­ bra bistveno pripomogli, da je prvotni proračun za ljubljansko univerzo ostal enak (7 milijonov dinarjev), 2 01 Razdelitev uradništva na kategorije in grupe, J, 3. XI. 1923 po Službenih novinah z dne 2. XI. 1923. 2112 Člen 4. in 96., glej Gligorijevic, n . d ., str. 159. 2113 Heros trati slovenske kulture, S, lO. X.; Radikali reducirajo slovensko univerzo, J, 10. X. 1923; Umik prosvetnega ministra, J , 11 . X.; Teološka in medicinska fakulteta v Ljubljani ostaneta, S, 12. X.; Dr. Jože Glonar, Principieino stališče, S, 17. X. 1923. 184 medtem ko sta beograjska in zagrebška univerza dobili po 50 in 33 milijonov predvidenih denarnih sredstev. Slo­ venski demokrati tega neposredno niso zanikali. Jutro je tudi samo pisalo - na manj vidnem mestu - O zelo nizkem proračunu za ljubljansko univerzo, ki je ogrožal zlasti do­ polnitev njenega ponosa; mislili so na elektrotehnični inštitut. Celotna tehniška fakulteta je bila zgrajena pre­ težno s pomočjo Društva za zgradbo tehniški fakulteti služečih poslopij, Trboveljske premogokopne družbe, Ljubljanske kreditne banke, Vevške papirnice in drugih. 204 Proračun ministrstva za prosveto za leto 1924/ 25 je bil po burnih razpravah in bistvenih popravkih sprejet šele 12. marca 1924. Predvidena vsota je bila povečana za 140 milijonov dinarjev. Iz političnih razlogov se je morala vlada odpovedati predvidenemu krčenju in ni ukinila nobene fakultete. Demokrati in zemljoradniki (s sloven­ skimi samostojnimi kmetijci) so kritizirali predvsem pre­ veliko število gimnazij in premajhno število strokovnih šol. Država je na novo ustanovila okrog 70 popolnih in približno 60 nižjih srednjih šol, vendar je manjkalo us­ posobljenih učiteljev. Katastrofalno stanje osnovnega šolstva v Bosni in Hercegovini in v Makedoniji se je zdelo nerešljivo. Subvencija za mariborsko gledališče je kljub prizadevanjem, da bi bila enaka, kot so bile subvencije oblastnih gledališč v Sarajevu, Skopju in Splitu (1 .000.000 dinarjev), ostala nespremenjena (200.000 dinarjev). Vsota ni zadostovala niti za dva meseca njegovega običajnega dela.'05 2(J.1 Elektrotehnični inštitut je imel laboratorij, ki mu je manjkala še velika stikalna tabla, ocenjena na 400.000 dinarjev, medtem ko je pro­ račun namenil celi tehniški fakulteti le 300.000 dinarjev. S takimi sred­ stvi naj bi bil v nevarnosti celoten projekt inštituta. Složen nastop radikalov in demokratov proti slovenski univerzi, S, 18. XI.1923; Ljubljanski elektrotehnični institut v nevarnosti, L 18. XI.1923; Naša tehniška fakulteta in črtani krediti, L 25. X1.1923. 200 Znanstvenemu društvu za humanistične vede v Ljubljani so podporo s 50.000 zmanjšali na 35.000 dinarjev in ostanek dodelili mari­ borskemu muzejskemu društvu. Etnografskemu muzeju v Ljubljani so dodelili 45.000 dinarjev. Verifikacija danes na dnevnem redu, J, 13. 111. 1924. 185 Na začetku leta 1924 so v skladu z ustavo in zako­ nom o splošni upravi začeli preurejati oziroma ukinjati Pokrajinske uprave tudi v šolstvu. 20. februarja je bil razpuščen VŠS, vse njegove pristojnosti pa prenesene na prosvetno ministrstvo. Namesto oddelka za prosveto in vere pri pokrajinski upravi je bil imenovan le posebni predstavnik ministrstva kot njegov izvršni organ. To je bil kar bivši šef oddelka Stanko Bevk, ki je imel kot predstoj­ nik Prosvetne uprave za Slovenijo nalogo le-to dokončno likvidirati. Predviden je bil delni prenos njenih pristojno­ sti na velika županstva, čemur so strokovni in politični krogi v Sloveniji nasprotovali. 206 Demokratsko usmerjeni učitelji slovenskega dela UJU so se razen za popolno ločitev prosvetne uprave od politične zavzemali tudi za njeno decentralizacijo. Vendar so te zahteve ostro ločevali od zahtev SLS po šolski avtonomiji, ki je bila mišljena v tesni zvezi s politično avtonomijo. Zahtevo, naj ostane do­ tedanji teritorij Pokrajinske uprave za Slovenijo glede šol­ ske uprave še naprej nedeljen, je slovensko UJU ute­ meljevalo s tem, da vidi v tem zagotovilo za razvoj slovenskega šolstva, znanosti, umetnosti in splošne iz­ obrazbe. Poudarjalo je možnost enotnega državno-narod­ nostnega prosvetnega razvoja le prek razvoja posamez­ nih narodnih enot in seveda odklanjalo kakršnekoli ple­ menske separatizrne. Zgodil se je torej pomemben premik v pojmovanju demokratske politične dogme o brezpogoj­ ni narodni in državni enotnosti, ki se je začela mehčati.'o, Ni naključje, da lahko to najprej opazimo pri slovenskih demokratsko usmerjenih učiteljih, ki so bili upravičeno vedno manj zadovoljni z državno šolsko politiko; prav tej pa je do nedavnega v veliki meri botrovala njihova lastna stranka. Glavna idejna nasprotnika v slovenskem kulturnem boju v času samoradikalske vlade nista spreminjala svojih kulturnih zamisli, kvečjemu sta jih bolje utemeljila in 206 Ukinjanje oddelka za prosveto, J, 19. n. 1924; Preureditev šol­ ske uprave v Sloveniji, J, 21. IL 1924. 1tl? Ločitev šolske uprave od politične ali samouprava šolstva, UT, 21. IL 1924; Demokratična in nedemokratična prosvetna uprava, UT, 28. II. 1924; Seja širšega sosveta v Celju, UT, 24. IV. 1924. 186 dopolnila. To velja v večji meri za katoliški tabor. Prila­ gajanje dnevni politiki pa je bilo bolj opazno pri demokra­ tih. Na parlamentarne volitve 18. marca 1923 je šla SLS mnogo bolj samozavestno in pripravljeno kot na prejšnje. Njena moč v Sloveniji se je pokazala že na občinskih vo­ litvah spomladi 1921. Anton Korošec je na predvolilnem shodu jasno poudarjal prizadevanja za slovensko narod­ no in kulturno samostojnost, za nemoten razvoj sloven­ skega šolstva, za zaščito »gladujočih« državnih urad­ nikov (kamor so poleg uprave uvrščali tudi profesorje in učitelje), za svobodo Cerkve, proti nasilju nad katoliško veroizpovedjo, skratka »za naš jezik in kulturo«.'08 Precej ~olj skromen in »stvaren« je bil njegov nasprotnik Gregor Zerjav. Ob obvezni narodni in državni enotnosti je obljub­ ljal vso pozornost šolskim zakonom, »ki imajo garantirati izključno državen in nacionalen vpliv na vzgojo nove generacije«."" Oboji so posvečali posebno pozornost mladini. Konec leta 1923 in v začetku naslednjega je slovenske katoliške kroge razburjala priprava novega zakona o osnovnih šolah, ki naj bi duhovnikom (katehetom) prepo­ vedal vstop v šole; verouk naj bi poučevali laični UČitelji. Sredi januarja 1924 je iz Beograda prišla še vest, da so na ministrstvu za prosveto zmanjšali sredstva za katehete na osnovnih šolah in državno podporo redovniškim šolam. Proti tem~ je pri ministru Trifunovicu takoj posredoval poslanec Skulj. Načrt zakona o osnovnih šolah, ki je prišel v javnost v začetku marca, je verouk puščal katehetom, vendar je Cerkvi nevarno oviral privatne šole, ker jih je dovoljeval le tam, kjer ni državnih. Škof Jeglič je znova sprožil nekoliko pozabljeno ustanovitev društva Krščan­ ska šola, katerega osrednja podružnica v Ljubljani je bila potem ustanovljena v začetku marca 1924. Predsednik društva je postal dr. Lambert Ehrlich. Do julija 1925 je bilo ustanovljenih že nad 50 podružnic po obeh škofijah.'lO lIII Zbor zaupnikov SL S, S, 6. II. 1923. "" Zbor zaupnikov JOS, J, 20. JI. 1923. "" AS II ., A. B. Jeglič, Dnevnik, 27. l., 13. II ., 25. Il., 15. III . 1924,9. VII. 1925. 187 Katoliška cerkev v Sloveniji se je konec leta 1922, de­ set let od prejšnjega shoda ter po svetovni vojni in držav­ nem prevratu, odločila za 5. katoliški shod. Shod naj bi splošno organizacijsko in idejno povojno utrditev kato­ liškega nazorskega tabora nekako uredil in začrtal jasno pot za njegovo nadaljnje kulturno delovanje. Po zelo ugodnih rezultatih parlamentarnih volitev za SLS (21 od 26 mandatov v Sloveniji) so objavili vabilo za katoliški shod za konec avgusta 1923. V večmesečnih pripravah je sodelovala skoraj vsa katoliško usmerjena slovenska inte­ ligenca in v šestih različnih odsekih jasno izoblikovala stališča do bistvenih družbenih vprašanj v novi državi. Zahteve Cerkve v šolstvu in v kulturni politiki, ki jih je politično predstavljala SLS, smo ob posameznih proble­ mih že predstavili. Bistvo zahtev katoliškega shoda bi lahko strnili v načelo, naj o šolstvu enakopravno odločajo trije dejavniki: starši, Cerkev in država. Država ima pravi­ co zahtevati znanje in državljansko vzgojo, katoliška cer­ kev in katoliški starši pa katoliško vzgojo in pouk, ki ne bo v nasprotju z načeli katoliške vere. Vse državne šole, osnovne, meščanske, strokovne in srednje naj imajo v vseh razredih obvezen verouk in verske vaje, ki naj jih vodi in nadzira Cerkev. Poleg države in učiteljev morajo pouk v šolskih svetih na vseh ravneh nadzirati tudi starši in Cerkev, »da se v šoli ne bo kaj učilo ali delalo proti veri ali nravnosti«2l1 Zasebne šole mo~ajo imeti povsem enake pravice in dolžnosti kot državne. Solska uprava se ne sme vmešavati ali omejevati delo verskih šolskih organizacij (Marijine kongregacije). Ideal, h kateremu naj katoliško gibanje teži, so bile torej verske državne šole. V odnosu do države so nasprotovali vidovdanski ustavi, ki naj bi s kancelparagrafom grobo posegala v si­ cer zajamčeno samostojno notranje urejanje posameznih veroizpovedi. Zahtevali so povsem samostojno in od države neodvisno podeljevanje cerkvenih služb ter prote­ stirali proti zapostavljanju katoliške cerkve pri urejanju njenih gmotnih zadev. »Ker v današnjih razmerah zgolj 211 Peti katoliški shod v Ljubljani 1923, Ljubljana 1924, str.3lS. 188 kulturno udejstvovanje katoličanov za uveljavljanje kato­ liških načel v družbi in državi ne zadostuje, ... so kato­ ličani dolžni udejstvovati se tudi v političnem življenju v smislu načel Katoliške cerkve.« (str. 316) Večjo odprtost je bilo občutiti le v odnosu do znanosti in umetnosti, kjer so priporočali umetniško kakovost, ki pa seveda ne sme nas­ protovati verskemu čutu. Shod je pozdravil Finžgarjevo reorganizacijo Mohorjeve družbe in njen novi družinski mesečnik Mladika, a obenem poudaril važnost umet­ nostne revije Dom in svet. S tem so bile zavrnjene kritike preusmeritve Doma in sveta v resnejšo strokovno revijo, ki jo je začel Izidor Cankar sredi vojne. »Katoliški shod ne odklanja modernih (umetniških, op. E. D.) oblik, ako ne nasprotujejo verskemu čutu.« (str.331) Katoliška založ­ ništva so pozvali, naj omogočijo tisk znanstvenih del, pozdravili so ustanovitev univerze in dotedanje znan­ stveno delo ter priporočili izpopolnjevanje znanstveni­ kov v tujini. V splošnem se množica resolucij, ki jih je shod potr­ dil, ni bistveno oddaljevala od zahtev Mahničevega ra­ dikalnega katolištva, čeprav so kazale milejšo zunanjo podobo. Ocene in programi so trdno vztrajali pri idejni razdvojenosti ter nepomirljivosti slovenske družbe. Kato­ liška cerkev na Slovenskem je zase zahtevala položaj, ki bi ji omogočal postopno ponovno pokristjanjevanje že precej sekularizirane družbe. 212 212 Peti katoliški shod v Ljubljani 1923, Ljubljana, 1924, zlasti stra­ ni 73-200 in 309-335; Alojzij Odar, Slovenski katoličani in znanost, Vrednote 1/1, Buenos Aires 1951, str. 3-12. 189 PRIBIČEVIC PONOVNO V VLADI V začetku leta 1924 so se po dokončnem razcepu De­ mokratske stranke začele zbliževati opozicijske skupine. Anton Korošec je združeval opozicijo z namenom, da str­ moglavi vlado in izsili nove volitve. Pridobil je skupino razcepljenih demokratov pod vodstvom Ljube Davidi­ vica, muslimane in celo del opozicije znotraj radikalne stranke ter Makedonce. 213 Sporazum med SLS, JMO in JDS je bil podpisan 7. marca 1924. Tako okrepljena opozi­ cija je začela verifcirati tudi mandate Radiceve HRSS, druge najmočnejše stranke v državi, ki je do takrat absti­ nirala. Tak potek dogodkov je prisilil radikalsko vlado Nikole Paš;ca k odstopu. Vendar so radikali s Pri­ bičev;cevo odpadlo skupino demokratov oblikovali »Na­ cionalni blok« in 27. marca sestavili novo vlado. Pribičevic je zasedel svoje staro mesto na prosvetnem ministrstvu. Ker je bila tudi ta vlada še vedno manjšinska in so se nasprotja z opozicijskim blokom poglabljala, kon­ centracijske vlade pa ni bilo mogoče sestaviti, so radikali in Pribičevicevi samostojni demokrati v sporazumu s kraljem 21. maja vlado obnovili tako, da so poslanske mandate HRSS verificirali ter hkrati razpustili skupščino, da jim ta ne bi izglasovala nezaupnice 2l ' S tem je bila vla­ di zagotovljena operativna moč, Pribičev;c pa je lahko spet začel svoj kulturni boj. Najprej je v začetku aprila notranje ministrstvo razveljavilo leto dni staro imenovanje ljubljanskega mest­ nega šolskega sveta, ki ga je kljub šestletnemu mandatu postavil ljubljanski občinski svet v rokah »Zveze delovne- 190 m AS IL, A. B. Jeglič, Dnevnik, 20. I. 1924. 214 GligorijeviC, 11. d., str. 159- 165. ga Ijudstva«. Slednji se je seveda pritožil. 215 Dva meseca kasneje sta bila imenovana nova velika župana ljubljan­ ske in mariborske oblasti: v Ljubljani preizkušeni Vilko Baltič, v Mariboru pa dr. Otmar Pirkmajer. Po petih dneh svojega županovanja je Baltič 10. junija 1924 razpustil zakonito izvoljeni ljubljanski občinski svet in za uprav­ nika poslov imenoval dr. Viljema Krejčija 216 Sredi julija je ministrstvo za prosveto imenovalo nove oblastne in okrajne šolske nadzornike v obeh slovenskih oblasteh. 217 Istočasno je Pribičevic izvedel tudi preureditev prosvetne uprave. Prosvetne oddelke pokrajinskih uprav je do­ končno ukinil. Oblastni veliki župani so formalno dobili precejšnja pooblastila pri zaposlovanju in napredovanju učiteljev. Velikemu županu je na prosvetnem področju (razen državnih gledališč in visokega šolstva) kot referent poma­ gal prosvetni inšpektor z inšpektorjema za osnovne ter za srednje in strokovne šole. Tako bi bila slovenska šolska uprava razdeljena na dve oblasti, dejansko pa so zaradi hitre menjave vlade reorganizacijo izvedli precej pozneje. Politični upravi je prinašala bistveno več moči, kot jo je v šolstvu imela prej218 Takemu razvoju je kljub svoji politični usmerjenosti nasprotovalo slovensko UJU, ki si je načelno prizadevalo za čim večjo neodvisnost šolske uprave od politične 219 Prav pred odhodom je bojeviti prosvetni minister podpi­ sal še naredbo, ki je učiteljem in učencem prepovedala pristopati k organizacijam s tendenco proti narodni in državni enotnosti. Izrecno je naredba dovoljevala član­ stvo pri jugoslovanskem Sokolu. Torej so bile vse druge telovadne in športne organizacije šolnikom prepovedane. '" Seja ljubljanskega občinskega sveta, j, Il. II. 1924. 216 Imenovanje velikih županov, L 6. VI. 1924; Včeraj razpušen ljubljanski občinski svet, J, 11 . VI. 1924; Prvi akt Žerjavovega eksponen­ ta dr. Baltiča, S, Il. VI. 1924. 217 Imenovanje šolskih nadzornikov, J, 17. in 23. VIL 1924. '" UL, 75/12. Vili. 1924, odločbi 229. in 232. 21 '1 Pavel Flere, ~olske oblasti, UT, 14. VIlI. 1924; Konec šolske sa­ mouprave, UT, 21. VIll. 1924. 191 Ministrstvo je brez obveščanja škofijskega ordinariata začelo premeščati in odpuščati katehete. 220 Demokrati so hoteli v tem času svojo moč v upravi izkoristiti tudi za močan udarec katoliški propagandi. Razpustili bi Katoliško tiskovno društvo (KTD) in sekve­ strirali njegovo glavno premoženje, Jugoslovansko tiskar­ no, ki je tiskala glavne katoliške časopise. Mesto vladnega komisarja v Jugoslovanski tiskarni je bilo namenjeno pro­ padlemu katoliškemu politiku Ivanu Šušteršiču. Vendar so katoliški krogi za namero pravočasno izvedeli in KTD je čez noč »prodala« Jugoslovansko tiskarno ljubljanske­ mu škofu ter tako rešila svoj tisk. 22I Konec julija 1924 je PribičeviC nameraval končno ize­ načiti nižje srednje šole po vsej državi; za začetek v prvih dveh letnikih realk in realnih gimnazij. S tem namenom je zavrnil predpisane sezname učnih knjig za naslednje šol­ sko leto in napovedal nove z ministrstva. 22 ' To pa sta mu preprečila odstop PašiCeve vlade in oblikovanje vlade opozicijskega bloka, ki je imel večino v parlamentu. Maja je bil v ministrstvu za vere končan tudi osnutek zakona o verah, katerega 28. člen je duhovnikom pre­ povedoval govoriti o politiki in političnih strankah, sicer jim je grozilo 6 mesecev zapora in izguba službe. 45. člen je prepovedoval propagando za prestop iz ene vere v drugo.'" V tem času je mariborsko gledališče zaradi neznatne državne podpore doživljalo pravo agonijo. Poslanstva in peticije skupščini ter finančnemu ministru Milanu Stoja­ dinovicu so bili brez uspeha in vodstvo gledališča je resno razmišljalo o tem, da bi gledališče zaprlo in odpustilo osebje še pred iztekom sezone. 22 ' Nič bolje ni šlo gleda- "" UL, 75112. VIII. 1924, naredba 233; AS II., A. B. Jeglič, Dnevnik, 29. VI. 1924. m AS II., A. B. Jeglič, Dnevnik, 24. VII. 1924. 222 Razreševanje našega šolstva, S, 16. XI. 1924. 22J Politika in cerkev, J, 20. V. 1924. 224 Kaj bo z mariborskim gledališčem, J, 16. III.; Mariborsko gleda· lišče pred zatvoritvijo, J, 25. lII.; Mariborsko gledališče v najhujši krizi, J, 14. VI.; Andro Mitrovič - ravnatelj opere v Mariboru, J, 15. VI.; Kaj bo z mariborskim gledališčem, J, 2. VIII. 1924. 192 Iiščema v Ljubljani in Zagrebu. V proračunu so bila pred­ videna minimalna sredstva za vzdrževanje objektov, za­ poslene pa so morali odpuščati. Iz' prosvetnega mini­ strstva so prihajale menda celo zahteve, naj v Ljubljani naslednjo sezono igrajo opero in dramo pod isto streho in tako varčujejo pri vzdrževanju stavb. 225 V času tokrat štirimesečnega ministrovanja Svetozarja Pribičevic'a se je v slovenskem časopisju obudila polemika o kulturnem boju.'26 125 Redukcija pri ljubljanskem gledališču, J, 7. Y.; Kriza zagrebške­ ga gledališča, j, 9. V. 1924; j, 22. VIII. 1924. ,,, j, 16. VU. 1924; S, 23. VII. 1924; J, 24. VII. 1924. 193 KRATKOTRAJNI OBRAT Manjšinsko vladanje Pašica in Pribičevica z raz­ puščenim parlamentom je nasprotja z opozicijo poglab­ ljalo. Politično krizo so skušali z raznimi množičnimi gi­ banji izkoriščati tudi komunisti. Nezadovoljstvo je vlada skušala kontrolirati s policijo, v poštev pa so prihajale tudi drugačne organizacije. Najbolj značilen primer krva­ vega konflikta v tem času je bil spopad Orjune z levičar­ sko usmerjenimi delavci v Trbovljah 1. junija 1924. Z re­ presivnimi organi je bilo težko vladati. Zato je Nikola Pašic s celotnim kabinetom odstopil 17. julija 1924 in zahteval nove parlamentarne volitve. Zaradi trenutne moči federalističnega opozicijskega bloka, ki se je boril za revizijo ustave, pa kralj nad volitvami ni bil navdušen. Po neuspelem poskusu z drugim radikalom Ljubo Jovano­ vicem je mandat za sestavo nove vlade moral prepustiti parlamentarni večini. Konec julija je torej sestavil vlado srbski demokrat Ljuba Davidovic. Občutljivo mesto prosvetnega ministra v tej vladi je zasedel Anton Korošec, ki je hkrati zastopal še ministra za vere. Poleg srbskih de­ mokratov in predstavnikov bosanske muslimanske orga­ nizacije so v vlado prišli še trije člani vodstva SLS.'" Slovenski liberalni, zlasti kulturniški in prosvetni krogi so bili najbolj vznemirjeni zaradi Koroščeve zased­ be ministrstva za prosveto. Učiteljski tovariš je na dolgo in široko opozarjal - bolj »klerikalce« na oblasti kot svoje somišlienike - da so načini in sredstva, ki jih je SLS v dobi Ivana Sušteršiča in Evgena Lampeta (do leta 1918) upo­ rabljala proti liberalnim učiteljem, v novi politični situ- '117 A. Korošec, minister za prosveto in zastopnik ministra za vere, Anton Sušnik, minister za promet, Ivan Vesenjak, minister za agrarno reformo, Fran Kulovec, minister za kmetijstvo in vode. GligorijeviC, 11. d., str. 170; S, 28. Vl!. 1924. 194 aciji •• absolutno nemogoči«. Učitelji so bili v rajnki Avstriji podrejeni deželnim, ne državnim oblastem. Minister za prosveto ni slovenski, temveč jugoslovanski prosvetni minister, •• kar naj bi učiteljem omogočalo močno zaslom­ bo v srbskem in hrvatskem učiteijstvu in srbski napredni javnosti« . • • Klerikalcem« naj bi kot edino sredstvo poli­ tičnega pritiska ostala možnost premeščanja in upokojitve učiteljev. To pa sta omejevala 71. in 224. člen uradniškega zakona, ki sta učiteljem zagotavljala stalnost, ter predpisi o disciplinskem postopku in upokojitvah. V skupščinski debati o vladni deklaraciji je Svetozar Pribičevic vlado ob­ sojal, da je državno izobraževanje izročila šefu »klerikaliz­ ma in ultramontanske shizme ... , stranki, ki je sestavni del črne internacionale, odvisne od Vatikana« in ki ji je glavna stvar klerikalizem, šele potem narodna in plemenska pro­ paganda.'28 Katoliški učitelji so se dejansko počutili močno okrepljene. Slomškova zveza je namreč objavila izjavo, da •• do preklica ne sprejema novih članov«, kar je konku­ renčna UJU označila za smešno. Pri obojih je bil še zelo živ spomin na polpreteklo dobo materialnih pritiskov na učitelje od deželne do lokalnih oblasti. 22 ' Novi prosvetni minister Anton Korošec je glasilu UJU Narodna prosveta dal izjavo, v kateri je zanikal možnost kakršnekoli stran­ karske prosvetne politike, odrekel se je celo zamenjavi slovenskih šolskih nadzornikov, pridržal si je le pravico, da v šolski upravi v Ljubljani imenuje svojega človeka.230 Prosvetni oddelek ljubljanskega velikega županstva, ki je očitno še ves čas Koroščevega ministrovanja ostal enoten in pristojen tudi za mariborsko oblast, je namesto dr. Stanka Bevka prevzel prof. Fran Vadnjal, Jutro pa je na­ migov alo, da se je prosvetna uprava dejansko preselila v katoliško Jugoslovansko tiskarno k Vadnjalovemu po­ močniku Narteju Velikonji."l 22H Deklaracijska debata na višku, J, 12. VIII. 1924. 22'1 K novi situaciji, UT, 7. VIII. 1924. 23U K novi situaciji, Izjava, UT, 7. VIII. 1924. 231 Dr. Koroščeva učiteljska imenovanja,J, 17. IX. 1924. 195 Prvi rezultat menjave na prosvetnem ministrstvu je bil za Slovenijo ugoden. Vsi so si odahnili, ker je bilo na­ povedano izenačenje nižjih srednjih šol odpovedano. V prvi polovici avgusta so bili zamenjani skoraj vsi veliki župani po vsej državi. V ljubljanski oblasti je bil znova imenovan Teodor Šporn, v mariborski dr. Fran Vodopi­ vec. Konec avgusta in v začetku septembra se je začelo množično premeščanje UČiteljev po Sloveniji. Katoliško časopisje je te selitve opravičevalo z geslom »Za sloven­ sko šolo!« in z mnenjem, da imajo pravico do boljših učiteljskih mest tudi drugi, ne samo znane mestne, sokol­ ske in orjunske družine. »VJU UČiteljstvo bo smelo govo­ riti tistikrat, ko se jih bo vsaj 30% prostovoljno javilo v hribe.« Nered na osnovnih šolah, ki ga je povzročilo premeščanje po začetku šolskega leta, so pripisovali prejšnjemu režimu. Obljubljali so, da bo okrog 300 učiteljev, približno desetina vseh v Sloveniji, nameščenih najkasneje oktobra, medtem ko naj bi leto prej okrog 200 učiteljev namešča li še novembra.23' Dejansko se zaradi hi­ tre menjave vlade premeščanje UČiteljev v letu 1924 sploh ni končalo . V nekaj primerih je nova prosvetna uprava v Sloveniji prvič uporabila 71. člen uradniškega zakona, ki je dovoljeval premestitev po neizogibni službeni potrebi. Večina mest je bilo oddanih z razpisi, pri katerih so imeli pač prednost politično primernejši. 233 9. septembra je mi­ nister Korošec sklical jugoslovanske katoliške škofe na posvetovanje za pripravo konkordata. SLS si je prizade­ vala, da bi se vojaki lahko včlanjevali v orlovsko organi­ zacijo, češ kar je priznano sokolom, mora biti tudi orlom. Demokrati so jih obtoževali, da je to zgolj provokacija, da bi vojska pod tem pritiskom prepovedala tudi udej­ stvovanje vojakov v Sokolu. 234 V šolah so bile znova do­ voljene marijanske kongregacije in razveljavljena je bila 232 Nameščanje učiteljstva, S, 13. IX.; Začetek šolskega leta, S, 14. IX. 1924. ru Dr. Koroščeva učiteljska imenovanja, J , 17. IX. 1924. ". S, 20. IX. 1924; Velika kierikaina intriga proti Sokolstvu, J, 3. IX . 1924. 196 Pribičeviceva naredba, da šolarji in učitelji ne smejo biti včlanjeni v t. i. separatističnih telovadnih organizacijah, torej pri Orlu. Največji vik in krik so demokrati zagnali ob degradaciji enega vodilnih liberalnih šolnikov in sokolov, višjega šolskega nadzornika v ljubljanski oblasti Engel­ berta GangIa. S kraljevim podpisom je bil 21. septembra dodeljen prosvetnemu referentu v Ljubljani kot uradnik, na njegovo mesto je bil imenovan občinski šolski nadzor­ nik iz Kočevja Josip Novak. Zamenjani so bili tudi obla­ stni (višji) šolski nadzornik v mariborski oblasti in okrajni šolski nadzorniki.'35 Korošec je začel aktivno reševati tudi gledališko kri­ zo, vendar na višino subvencij ni mogel vplivati, ker je spomladi sprejeti proračun onemogočal naknadno ali izredno podporo že podpiranim zavodom. Potrebno je bilo počakati na vladno zahtevo pri skupščini za izredne kredite. Za mariborsko gledališče bi zahtevali dodatnih 800.000 dinarjev in tako dosegli višino podpore, ki so jo dobivala oblastna gledališča v Sarajevu, Skopju in Splitu. Mariborska občina je na ta račun pokrivala izgubo in omogočala gledališču nadaljnje delo. Korošec je bil v okviru svojih možnosti nekoliko bolj velikodušen kot njegov predhodnik tudi do gledališč v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Skopju in Beogradu. To mu je priznalo tudi opozi­ cijsko Jutro, ki ga je obenem obtoževalo, da se neposredno vtika v kadrovsko politiko ljubljanskega gledališča ter da namerava zamenjati tudi direktorja gledališč v Ljubljani in Mariboru.236 Nobenega od dobrih gledaliških namenov Korošec ni mogel uresničiti. Ministrski predsednik Ljuba Davidovic je ob vse večjem razkolu med obema glavnima 235 E. Gangl- žrtev klerikaIne persekucije, J, 23. IX.; Korošec hiti s poklerikaljenjem šol, Kaos v prosvetni upravi, Novi okrajni šolski nadzorniki, j, 24. IX.; S, 23. IX. 1924. 236 Subvencija za gledališče v Mariboru, J, 23. VlIL; Kako rešuje vlada uradniško vprašanje, JJ 26. VIII.; Kriza splitskega gledališča rešena, J, 5. IX.; Ljubljanska opera v novi sezoni, J, S. IX.; Krediti za pro~ svetne ustanove, J, 16. IX.; Vprašanje mariborskega gledališča, J, 17. IX; Gospod Korošec kot gledališki nadintendant, JJ 3. X.; Državne subvenci­ je našim gledališčem, Mučen konflikt ministra prosvete, L 12. X. 1924. 197 parlamentarnima blokoma 15. oktobra sprejel kraljevo zahtevo po odstopu. Korošec je tudi po tem datumu še hitel z imenovanji in premestitvami učiteljev do imeno­ vanja nove vlade'37 Novembra je prosvetno ministrstvo podelilo državne štipendije štirinajstim umetnikom, med njimi je bilo pet Slovencev, za nadaljevanje študija v tuji­ ni.238 To je bila zadnja večja ugodnost Koroščevega mini­ strstva za Slovence. :W Učiteljska imenovanja in premestitve, J i 19. in 23. X. 1924. 2l1I Janez Gasparič za nadaljevanje cerkvenega pe~a na Dunaju, Jadviga Poženel in Vida Jeraj za glasbo v Parizu, Anton Ravnik za glas­ bo v Pragi in Božidar Jakac za nadaljevanje slikarstva v Parizu. J,S. XL 1924. 198 VIŠEK KULTURNEGA BOJA Ker se Ljuba Davidovic' ni hotel odreči sodelovanju s Sljepanom Radic'em, je kralj 6. novembra 1924 znova po­ delil vladni mandat Pašic'u, razpustil skupščino ter razpi­ sal nove volitve za 8. februar 1925. Kot volilna vlada je spet zaživel režim Pašic'-Pribičevic' brez parlamenta, to­ krat spričo zaostrenih političnih razmer v svoji najbolj udarpi inačici. Od Slovencev je v tej vladi sodeloval Gre­ gor Zerjav kot minister za gozdove in rude.'" Za velika župana sta bila imenovana Vilko Baltič (Ljubljana) in Otmar Pirkmajer (Maribor), Šporn in Vodo­ pivec pa upokojena. V skladu z odpravljanjem pokrajin­ skih uprav je bil za prosvetnega referenta v mariborski oblasti imenovan Leopold Poljanec, v ljubljanski je bil spet predviden Stanko Bevk, vendar je zaradi daljše bo­ lezni njegovo dolžnost začel opravljati zagrizeni sokol Pa­ vel Pestotnik. Višji šolski nadzornik za osnovne šole v ljubljanski oblasti je spet postal Engelbert Gangl, za ma­ riborsko oblast pa Henrik Schell. Po zloglasnem členu uradniškega zakona, ki se je skliceval na službeno potre­ bo, je bilo s kraljevim ukazom že 15. novembra imenova­ nih 8 novih občinskih šolskih nadzornikov v mariborski in 12 v ljubljanski oblasti. Jutro je objavilo dolg stolpec no­ vih imenovanj, premestitev in upokojitev osnovnošolskih učiteljev 240 Odstavljali in prestavljali so brez utemeljitev. Na stalna učiteljska mesta so prišli večinoma pravilno po­ litično usmerjeni učitelji, in to brez razpisov. Potrebno je 239 Gligorijevic, n. d., str. 175-178. NO Najbolj vpijoč primer je bil prav predsednik katoliške učitelj ­ ske organizacije Slornškove zveze Ivan Strukelj, ki je bil kot ravnatelj osnovne šole na Viču premeščen na enorazrednico v Krtini, uro in pol hoda od najbližje železniške postaje, kot je poudarjal Slovenec, S, 30. XI. 1924. 199 bilo popraviti vse, kar je »zagrešil« Anton Korošec in še kaj več. Slovenec je dogajanje v šolstvu označil kot zločin in napovedal »odprto in javno najostrejši boj našega ljud­ stva proti svobodomiselnemu slovenskemu učiteljstvu, ki odobrava te divjaške čine svojih generalov.«24! Spet so bile na šolah prepovedane marijanske kon­ gregacije in včlanjevanje učencev in dijakov v telovadne organizacije, ki delujejo »zoper državno in narodno edin­ stvo«. Prava »bomba« pa je bila nared ba ministrstva za prosveto z dne 14. novembra, da morajo s l. decembrom začeti vse srednje šole razen humanističnih gimnazij v prvih dveh letnikih poučevati po enotnem učnem načrtu za vso državo. To je minister PribičeviC nameraval že julija pred padcem vlade. V realnih gimnazijah je to pomenilo odpravo latinščine (dotlej po 6 tedenskih ur v vsakem razredu), nemščine (prej 3 ure) in starejše zgodovine (prej po 2 uri v II. razredu). Namesto tega je bila uvedena fran­ coščina že v II. razredu (4 ure) in obvezno petje (po 2 uri v vsakem razredu). Po eno uro so pridobili slovenščina (5 namesto 4), matematika (4), prirodoslovje (3) in risanje (3). Dve uri tedensko sta, tako kot prej, ostali verouku, telovadbi in srbohrvaščini. 242 Že 23. novembra je bil sklican velik protestni shod, ki naj bi nastopil zlasti proti prepovedi marijanskih kongre­ gacij. Dva dni kasneje je bila razširjena seja profesorskega društva v Ljubljani. Tedaj pa so iz ljubljanskega prosvet­ nega oddelka sporočili pomirljivo vest, da nobene od omenjenih naredb v Sloveniji ne bodo izvajali. Protestni shod je bil odpovedan. Profesorji so vest sprejeli z ve­ seljem in le priporočili, naj v bodoče sprememb ne uvajajo z naredbami, temveč preko skupščine. Vendar prese­ nečenj ni bilo konec. Okrog 1. decembra, v nekaterih rav­ nateljstvih tudi pozneje, so začele srednje šole neposred­ no z ministrstva dobivati naredbe o novem učnem načrtu, ki naj bi ga izvajali od 1. decembra naprej. Naredbo je do- 241 Če zločinstvo gospodari v šoli, S, 18. XI; Imenovanja v prosvet­ ni upravi, Učiteljska imenovanja in upokojitve, J, 16. XI.; Novi prosvetni šef v Ljubljani, j, 29. XI. 1924. 242 Razruševanje našega šolstva, S, 16. XI. 1924. 200 bila tudi ljubljanska humanistična gimnazija. Izvajanje naredbe je bilo tudi tehnično nemogoče. V profesorskem društvu je završalo. Tisti, ki so bili blizu d"Omokratskim krogom, so se zanašali na ministra Gregorja Zerjava, a za­ man. V ljubljanski sodni palači so protestno zborovali starši, ki se jim je pridružil tudi škof Jeglič. Napisali so peticijo kralju.'43 Reformo so dejansko začeli izvajati 8. januarja 1925, sredi šolskega leta, kljub temu, da sta to prepovedovala oba še veljavna šolska zakona v državi, avstrijski in srbski. Vzporedno s pripravo novega zakonskega načrta za srednje šole je Pribičevic začel reševati srednješolsko problematiko tudi z ukinjanjem nekaterih srednjih in strokovnih šol. Posebna komisija pri ministrstvu, v kateri je ljubljansko sekcijo profesorskega društva zastopal dr. Valentin Korun, je podobno kot v mnogih šolah v južnih pokrajinah predlagala, naj v treh letih, če se ne bo povečalo število učencev, ukinejo tudi V. in VI. razred v Kočevju in Murski Soboti ter VII. in VIII. razred na gim­ nazijah v Kranju in na Ptuju. V vsej državi bi skupno razpustili 160 razredov in s tem pridobili približno 250 profesorjev, saj je takrat na srednjih šolah v državi poučevalo več kot 600 nezadostno izobraženih učiteljev. Pred tem je minister Pribičevic pomanjkanje srednješol­ skih profesorjev reševal z odlokom, da se morajo absol­ venti filozofskih fakultet priglasiti za dveletno službo­ vanje v južni Srbiji (Makedonija in del Kosova), če hočejo potem dobiti službo na srednjih šolah drugod v državi. 244 Demokratsko Jutro je navkljub demokratskemu pro­ svetnemu ministru predlog v primeru Slovenije zavračalo kot neutemeljen in škodljiv. 2 " Prosvetno politiko v sred- 243 AS Il., Jeglič, Dnevnik, 21. in 24. XI. 1924; Najnovejše Pri­ bičevičeve uredbe glede srednje šole, S, 3. XII. 1924; Posvetovanje staršev, S, 21. XII.; Srednješolska reforma in politika, S, 30. XII. 1924; Sestanek zaradi reforme realnih gimnazij, J , 21. XII . 1924. ,.. j, 30. Xl. 1924. us Redukcija srednjih šol, J, 15. V. 1925; Dr. M. R., K ukinitvi razre­ dov na slovenskih srednjih šolah, J, 31. V. 1925. 201 njem šolstvu so silno kritizirali tudi srednješolski profe­ sorji na svojem VI. kongresu aprila 1925 v Skopju. Nji­ hova nemoč in neuspeh organizacije sta se najlepše pokazali v padanju števila članov, ki se je v letu dni zmanjšalo za 200. 246 Pribičevic je v skladu s kraljevo željo po čimprejšnji reorganizaciji državne uprave že konec novembra ukazal najkasneje do 15. januarja 1925 dokončno ukiniti prosvet­ ne oddelke pri pokrajinskih upravah v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. Z novim letom 1925 so bile pristojnosti bivših prosvetnih oddelkov prenesene neposredno na velike župane po oblasteh in na njihove prosvetne referente. 241 Delitev šolske uprave na ljubljansko in mariborsko oblast ter očitno kršenje in enostransko izkoriščanje ve­ ljavne zakonodaje, zlasti učiteljske stalnosti, nista razbu­ rila le opozicije. Pojavila so se resna nasprotovanja tudi znotraj demokratskega tabora. Po vsej državi je bilo vzne­ mirjeno učiteljstvo, močno demokratsko oporišče. Pred­ sednik demokratskega Udruženja jugoslovenskih učitelja (UJU) v Beogradu Milutin Stankovic je proti PribičeviCevi samovolji ostro protestiral, zato ga je očitno močna pri­ bičevicevska skupina v UJU izključila iz organizacije. O tem je seveda več poročal Slovenec, ki je hkrati z UJU ob­ sojal za izdajo učiteljskih stanovskih interesov tudi pred­ stavnika njenega slovenskega dela Luko Jelenca. Proti Jelenčevi izrazito politični usmeritvi na račun stanovskih interesov je raslo nezadovoljstvo tudi med slovenskim članstvom UJU. Luka Jelenc je slovenski UČiteljski organi­ zaciji predsedoval že skoraj 30 let in je bil zato politično obremenjen s polpreteklim obdobjem »klerikalne« šolske politike v letih 1908-1918. Slovenija je bila v tem času 246 Profesorski kongres v Skopju, J, 25. IV. 1925. Na občnem zboru slovenske sekcije društva ok~obra v Mariboru so obupavati nad neure­ jenos~o šolske uprave. V SI6veniji je profesorsko društvo venem letu izgubilo 54 članov in pristalo pri 222 članih, 154 iz ljubljanske in 68 iz mariborske oblasti. Občni zbor slovenskih profesorjev, J, 21. X. 1925. 247 UL, 124/31. XII. 1924, uredba 386; VaŽl1e odredbe ministrstva prosvete, J. 30. XI. 1924. 202 zaradi pravkar minulega Koroščevega ministrovanja uči­ teljskim pogromom pač najbolj izpostavljena."· Jelenc je zaradi nastale situacije 3. decembra 1924 sklical ožji sosvet ljubljanskega poverjeništva VJU. Ta se je v obsodbi Milutina Stankovica pridružil izvršnemu odbo­ ru VJU v Beogradu, se od Stankoviceve kritike ogradil ter poudaril zlasti represivno prosvetno politiko bivšega mi­ nistra Korošca, ki jo je ta izvajal s pomočjo Slornškove zveze. Posredno pa je sosvet kritiziral Pribičevic'evo izvajanje upravne reforme z ukinitvijo Višjega šolskega sveta v Ljubljani in podreditvijo prosvetne uprave ve­ likim županom kot izrazito politični upravni oblasti. Slo­ venski del VJU se je zavzemal za personalno in teritorial­ no ločitev prosvetne uprave od politične.''' Katoliška Slomškova zveza, ki je ob Koroščevih pre­ meščanjih molčala ali jih celo spodbujala, je ob Pri­ bičevic'evem »vračanju udarca« skušala izkoristiti zmedo v idejno nasprotnih vrstah in 27. novembra 1924 mimo Poverjeništva VJV razposlala na njegova okrajna društva okrožnico, ki je pozivala učitelje k skupni akciji proti mi­ nistrovemu kršenju učiteljske stalnosti. Nekatera društva VJV so se pozivu odzvala in protestirala proti kršenju učiteljskih pravic in prevladi strankarske pristranosti v šolstvu. 250 Jelenc je bil med dvema ognjema. Konec leta 1924 je ljubljansko poverjeništvo VJU napadla Orjuna, češ da se učitelji, ki so njeni najboljši člani, pritožujejo nad vod­ stvom VJU. Pritožbe naj bi glasilo Orjuna začelo objavlja­ ti. Jelenc je nepričakovani napad z druge strani branil s poudarjanjem svoje politične pravovernosti. Poverje­ ništvo naj bi šlo Orjuni vedno na roko, predvsem pa se ni nikoli »pregrešilo zoper našo nacionalno stvar«.25! Verjet- 248 Spoznanje prihaja, SI 26. XI. 1924; Učiteljstvo obsodilo M. Stan­ kovica, J, 30. XlI. 1924. 24'1 Seja ožjega sosveta Poverjeništva UIV - Ljubljana, UT, 4. XI!.1924. 250 Popolno razčiščenje glede smeri stanovske politike, UT, 7. !.1925. '" Orjuna, 31. XII. 1924, UT, 22.1. 1925. 203 no je arjuno motilo to, da so se učitelji upirali izvajanju zakona o splošni upravi in centralizaciji in to, da so vse pogosteje protestirali proti vedno bolj nasilni politiki Sve­ tozarja Pribičevica. To so bili protesti iz donedavnega še najbolj zanesljivih demokratskih vrst. Nezakonita upokojitev treh profesorjev, med njimi rektorja, je na zagrebški univerzi sprožila protestno gi­ banje tudi med študenti. Ljubljanski študentje so se s pro­ testnigt zborovanjem pridružili zagrebškim 3. decembra 1924. Stiri vladno usmerjena študentska društva (Orjuna, Slovenski jug, Jadran, Triglav) so v nasprotju z osmimi drugimi protestu nasprotovala, ker naj bi imel politični značaj. Orjunaši so v svoji zagretosti, da bi zborovanje preprečili, izzivali pretepe. Beograjske študente sta dan kasneje umirjala policija in orožništvo, že naslednji dan pa je prišlo do streljanja in krvi. PribičeviC se ni dal motiti: » .. . z vso energijo bom nadaljeval. .. Pomiritev neredov in komunističnih ekscesov je samo utrdila moj položaj.« Slovenski narod je upokojitve profesorjev dvolično utemeljeval s tistimi členi uradniškega zakona, ki jim je demokratska stranka ob njegovem sprejemanju naspro­ tovala. 252 V Ljubljani so tisti čas demonstrirali državni štipen­ disti na univerzi. Od 247 predlogov univerze za državno podporo je ministrstvo odobrilo samo 123 štipendij. Mini­ strstvu za prosveto so očitali, da se je glede tega, komu dodeliti štipendijo, posvetovalo s tajništvom Samostojne demokratske stranke (SDS) v Ljubljani. Posebej zaradi te­ ga ustanovljena Organizacija državnih štipendistov ljub­ ljanske univerze je 11. marca oblikovala resolucijo s temi obtožbami, ki so jo podpisala tudi liberalno usmerjena študentska društva razen Jadrana. Ta je izdelal podobno resolucijo, ki je samo namesto tajništva SDS omenjala m Teror divja, S, 30. XL 1924; Burno protestno zborovanje akade­ mikov, S, 4. XII. 1924; Napad policije in orožništva, S,S. XII. 1924; Krvo­ proli~e v Beogradu, S, 6. XlI. 1924; Vseučiliški profesor, S, 7. XII. 1924; Kulturna sramota, S, 10. XII. 1924; Ponesrečen juriš na ministra Pri­ bičevica, J, 11. XII. 1924; Slavko Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941, Lj, 1972, str. 73-75. 204 »nekompetentna mesta« in tako posredno potrdila obtožbe.'53 Minister Pribičevic je takoj zahteval razpusti­ tev organizacije državnih štipendistov in disciplinsko preiskavo.''' 1. aprila 1925 je Pribičevic odgovarjal v skupščini na interpelacijo o dozdevnem preganjanju hrvaških učiteljev. Po njegovih besedah naj bi preganjal samo separatizem in boljševizem. V celoti je prevzel podeljevanje štipendij na univerzah, ker naj bi to bila vladna zadeva oziroma stvar njene politike. Minister je kot argument za to navedel priznanje akademskega senata, da nima možnosti pre­ soditi, kdo izmed študentov je komunist. Ti po zakonu niso mogli dobiti štipendije. Zaradi premestitve dr. Riba­ riča iz mariborske gimnazije v Leskovac so dijaki mari­ borske gimnazije, realke, moškega učiteljišča in srednje kmetijske šole protestno stavkali. Jutro je z obžalovanjem priznavalo, da se je stavki pridružilo tudi »napredno dijaštvo«. Februarja so zaradi premestitve neke učiteljice v Kropo protestirali starši v Št. Vidu nad Ljubljano. Ker pri šefu prosvetne uprave Pavlu Pestotniku niso nič do­ segli, so pozvali na bojkot pouka. Stvar se je zaradi proti­ zakonitega pozivanja staršev šoloobveznih otrok proti njihovi obvezi končala pred sodiščem.'55 Takoj po oblikovanju nove radikalsko-demokratske vlade in razpisu volitev se je začela predvolilna kam­ panja. Glavna idejna nasprotnika v Sloveniji sta po že ustaljeni navadi usmerila večino energije v diskreditiranje nasprotnika. SLS je demokratom očitala predvsem uni­ čevanje slovenskega šolstva in onemogočanje katoliške 253 Po Slovenčevih podatkih je od 123 štipendistov ministrstva 59 pripadalo Jadranu, 21 Triglavu, le pet štipendistov je bilo včlanjenih v katoliška društva, pet v radikalski Slovenski Jug, ostali pa niso bili or­ ganizirani. Štipendije, S, 5. V. ] 925. 25-l Zapisnik sej univerzitetnega sveta 27. ITI in 16. IV. 1925; Kre­ menšek, n. d., str. 75-76. 25s Nepremišljeno dejanje, J, 12. III. 1925; Pribičevic.' o zajedničarjih in k1erikalcih, J. 2. lV. 1925; KIerikaina dijaška stavka v Mariboru, J , 17. III. 1925; Organizacija državnih štipendistov ljubljanske univerze, S, 15. lIl. 1925; šentviški šolski štrajk pred sodiščem, S, 17. V. 1925; Ruda Jurčec, Skozi luči in sence, Lj, 1991, str. 299-307. 205 cerkve. Anton Korošec je pod vtisom izrednih, skorajda vojnih razmer svaril, da gre za biti ali ne biti slovenskega naroda ter poudarjal slovenstvo, narodno individualnost in avtonomijo.'56 Gregor Žerjav je na podlagi trimesečne izkušnje v času »vlade narodnega sporazuma«, »klerikalce« obsojal, da so v kulturni politiki še vedno enaki kot so bili pod vodstvom Ivana Šušteršiča. Po vojni naj bi si nadeli krinko slovenskih narodnjakov , pod katero se skriva le so­ vraštvo do Srbov. Tlačijo svobodo in napredek šole in jo silijo v odvisnost od Cerkve. Zlorabljajo marijanske kon­ gregacije v politične namene, svoj politični poraz pa zakrivajo z izzivanjem kulturnega boja, ki si ga »na na­ predni strani nihče ne želi«. Pomembnost vrednot, za ka­ tere se je zavzemala Samostojna demokratska stranka, je lepo izražal vrstni red v predvolilnem geslu: »Za narodno in državno edinstvo, za kulturno svobodo in socialni na­ predek!« To pomeni, da se je kulturni boj v strankarskem programu prebil s tretjega na drugo mesto. Jutro je slabe tri tedne pred volitvami zapisalo: »Samo naprej gre še pot do popolne zmage, dokler ne bodo poteptani vsi, ki nočejo državnega in narodnega edinstva in ki ne prista­ nejo na pozitivno in konstruktivno delo v državi.«'57 Tik pred volitvami je Orjuna razbila predvolilni zbor SLS v ljubljanskem Unionu. Zaradi starih grehov je policija pre­ povedala tisk mariborske katoliške Straže in Slovenskega gospodarja.258 Na volitvah je SLS v Sloveniji obdržala absolutno večino (20 od 26 mandatov), čeprav je na račun Radiceve HRSS v primerjavi z letom 1923 izgubila en mandat. V vsej državi so volitve pokazale, kaj lahko različni politični in fizični pritiski prinesejo vladajočim strankam. Z volil­ no geometrijo, pretežno pa z volilnim nasiljem, sta vla- 256 Volilni govor dr. Korošca 23. XI. v Ljubljani, S, 25. XI. 1924; Zbor zaupnikov SLS 11. XI!. v Celju, S, 12. XII. 1924. 257 Minister Žerjav pred demokratsko Ljubljano, J, 12. XL 1924; Važne izjave ministra Ze~ava, J. 22. XI. 1924; J, 25. Xl. 1924, J, 18.1. 1925. '" S, 3. in 5. Il. 1925. 206 dajoči NRS in SDS dobili v parlamentu formalno večino (164 :151) in ostali na oblasti.'59 Prosvetno ministrstvo Svetozarja Pribičevica je na­ daljevalo z izrazito politizacijo šolstva. Kot »iskren odgo­ vor na neiskrene očitke" je o ciljih nacionalne prosvetne politike Jutro zapisalo, kako »nacionalna vlada ne more dopustiti, da bi posamezni učitelji, separatistično orienti­ rani, okuževali in kvarili našo mladino ... Pustiti važne in močne šolske zavode v separatističnih rokah pomeni izdajstvo državne misIL,,260 28. člen zakona o proračunskih dvanajstinah, ki ga je skupščina sprejela v začetku aprila 1925, je prosvetnega ministra pooblaščal, da lahko sam izenači učne načrte po vsej državi, poenoti začetek in konec šolskega leta in ocenjevanje učencev, četudi do novega šolskega leta novi šolski zakoni ne bi bili sprejeti. 85. člen je potrdil uporabo 170. člena uradniškega zakona tudi v šolstvu, s čimer so sankcionirali dotedanje kazensko premeščanje učiteljev. Učiteljski tovariš je primernost disciplinskih določb urad­ niškega zakona v šolstvu zavračal. Načrt zakona o uni­ verzah, ki je bil v delu, je spet predvideval krčenje števila fakultet in omejitev števila profesorjev. Zakonski načrt za srednje šole je predvideval strogo omejitev števila ženskih učiteljišč zaradi prevelikega števila učiteljic in postopno ukinitev zasebnih ženskih učiteljišč, kar bi v največji meri prizadelo katoliška samostanska učiteljišča. Razpustili naj bi tudi gimnazijske razrede z manj kot 15 učencL 261 V času vlade Pašic-Pribičevic so bili v končni re­ dakciji štirje zakonski predlogi s širšega področja kulture. Aprila 1925 je bil zakonodajnemu odboru narodne skupščine predložen načrt zakona o tisku, ki je moral pre­ nesti precej sprememb, preden je prišel pred plenum skupščine. Za nameček so radikali 18. julija sestavili vla­ do s HSS in je tako SDS prešla v opozicijo. Samostojni 25'>' GligorijeviC', n. d., str.188-196; Mikuž, Oris zgodovine Slo­ vencev v stari Jugoslaviji, str. 31G-312. 26() Cilji prosvetne politike, J, 26. IL 1925. 2M Državna prosvetna politika in zakon o proračunskih dvanajsti­ nah, Novi pravci v državni prosvetni politiki, UT, 16. IV. 1925. 207 demokrati kot tudi SLS so kritizirali ostre kazenske do­ ločbe ter nejasnost členov proti klevetanju in obrekovanju v tisku. Zakon je bil v začetku avgusta sprejet v zakono­ dajnem odboru in nekaj dni zatem po skrajšanem po­ stopku tudi v skupščini brez opozicije. SDS ga je označila kot ultra reakcionarnega 262 Dejansko je zakon oblastem dopuščal precej široke možnosti zaplemb pod krinko va­ rovanja državnih interesov. Njegov najvažnejši praktični učinek so bile številne pravde zaradi klevetanja. Jugoslo­ vansko novinarsko udruženje je na svojem kongresu na­ slednje leto zahtevalo popravke zakona, ki bi prinesli več tiskovne svobode. Od oblasti je združenje zahtevalo, da se zakona dosledno drži in preprečuje zlorabe. Policija je namreč večkrat preprečila razširjanje časopisov tudi po­ tem, ko so pristojna sodišča prepoved že umaknila.263 Slabše se je pisalo drugim trem zakonskim predlo­ gom. Zakon o osnovnih šolah je bil poslan v skupščinsko proceduro 16. maja 1925. Posebni odsek zakonodajnega odbora je začel o njem razpravljati po skrajšanem po­ stopku 3. junija, kar je zaradi pomena zakona sprožilo protest opozicije že na samem začetku. Zakonskega načrta niso odobravali tudi številni krogi znotraj vla­ dajočih strank, zlasti pa ne strokovna javnost. UJU je zakon zavračala, ker ni ločeval šolske uprave od politične in je v naspro~u z zahtevano samoupravo uveljavljal stro­ gi centralizem, saj bi moral vsakega učitelja imenovati mi­ nister. SLS je še vedno zahtevala v šolski upravi besedo Cerkve, podrejenost katehetov izključno cerkveni oblasti in v okviru politične avtonomije tudi šolsko in kulturno avtonomijo. V imenu jugoslovanskega episkopata je 25. junija 1925 pri Pribičevicu zaman posredoval škof Jeglič. Splošno nesprejemljivost osnovnošolskega zakonskega 262 Intervencija novinarskega udruženja, J, 1. V. 1925; Kompromisi pri tiskovnem zakonu, J, 7. VIL 1925; Važne spremembe v tiskovnem za­ konu, J, 1. VIII. 1925; Ostra razprava, 1- 2. VIII. 1925; Tiskovni zakon sprejet v skupščini, j, 5. VIII. 1925; UL, 84/7. IX. 1925, Zakon o tisku. 263 Za revizijo tiskovnega zakona, J, 2. X. 1926. 208 načrta je sprevidela tudi vlada in je konec junija načrt umaknila iz razprave. 264 Maja je bil izdelan načrt osnovnega zakona o verah in medverskih odnosih, ki je temeljil na enakopravnosti priznanih veroizpovedi in popolni svobodi vere in vesti. Katoliška cerkev in z njo SLS nista priznavali enakoprav­ nosti. Katoliška cerkev se načeloma sama ni mogla imeti za enako z drugimi verskimi organizacijami. Enakoprav­ nost je razumela kot tak državni odnos do religij, ki ustre­ za vsaki verski skupnosti posebej. Katoliška cerkev je to­ rej zahtevala tako državno zakonodajo, ki bo prilagojena Cerkvenemu pravu, kajti po tem pravu katoliška cerkev ni mogla in ni smela spreminjati oziroma prilagajati svoje organiziranosti katerikoli svetni ali drugoverski organi­ zaciji. SLS je zato nasprotovala mnogim členom zakon­ skega načrta, ki so vero kakorkoli spravljali v okvire državnih zakonov, kajti veroizpoved spada pod duhovno oblast in je zato ne more omejevati noben politični zakon. Posebej jim nista šla v račun kancelparagraf in 7. člen, ki je nad vsako reorganizacijo v verskih skupnostih in celo nad komuniciranjem cerkvenih oblasti s svojimi duhovniki in verniki postavljal neposredno nadzorstvo ministrstva za vere. Zakonski načrt bi po mnenju dr. Josipa Hohnjeca onemogočil konkordat, ki ga je sam predvideval. Zato je Hohnjec priporočal razpravo o interkonfesionalnem za­ konu šele po konkordatu 265 Načrt zakona o gledališčih je posebna komisija pri prosvetnem ministrstvu končala sredi marca 1925. Bil je razmeroma kratek, 15 členov bi v bistvu uzakonilo ob­ stoječe stanje. Razvrščal je gledališča v tri kategorije: v prvi kategoriji so bila tri osrednja gledališča in oblastna 2M Pripombe JO UJU k načrtu zakona o osnovnih šolah, UT, 23. IV. 1925; Projekt zakona o osnovnim školama, UT, 4. VI. 1925; Sestanki parlamentarnih odborov, J, 4. VI. 1925 in poročila o debati o osnovno šolskem zakonu; Začetek debate o ljudskošolskem zakonskem načrtu, S, 4. VI. 1925; Načrt zakona o osnovnih šolah, priloga S,lO. VI. 1925; »]utro« in slovenska šola, S, 24. VI. 1925; Boj za šolo, S, 26. VI. 1925; AS lI., Jeglič, Dnevnik, 27. VI. 1925. 265 Dr. Josip Hohnjec, Načrt osnovnega zakona o verah in med­ verskih odnosih, S, 26. V., 27.V., 9. VI. 1925. 209 gledališča, ki so bila povsem državna; v drugi kategoriji mestna in potujoča gledališča kot pooblaščeni zavodi; v tre~i kategoriji pa zasebna in stalna amaterska gledališča. Nad vsemi gledališči naj bi imela nadzor država, ki bi jim v umetniškem pogledu pustila popolno avtonomijo. Hkrati pa je zakonski načrt predpisoval osrednjim in oblastnim gledališčem v prvi vrsti jugoslovanski, potem slovanski in svetovni repertoar. Ta zakonski načrt ni prišel do skupščine. z66 V času najostrejšega kulturnega boja je Jugoslovan­ ski klub v beograjski skupščini sprožil novo zanimivo vprašanje o enakopravnosti pisav. Ker je imel poslanski klub radikalne stranke napis na vratih samo v cirilici, je menda sam Anton Korošec z vrat Jugoslovanskega kluba odstranil predpisan napis v obeh pisavah. To je sprožilo interpelacijo predsedniku skupščine, k) je zahtevala zado­ ščenje za cirilico. Poslanec SLS Franjo Zebot pa je zahteval enakopravnost pisav. Zadevo je menda zaključil napis v obeh pisavah na obojih vratih. Problematika, na katero je opozoril Jugoslovanski klub, pa je ostajala aktualna še marsikje.'67 Marca 1928 je ob obrnjeni politični situaciji - v vladi je bila SLS - poslanec Ivan Pucelj zahteval, naj pišejo skupščinske zapisnike izmenoma v cirilici in latini­ ci, zakoni pa naj bodo natisnjeni tudi v slovenščini. Skupščinski tajnik iz vrst SLS Bedjanič je menda to najprej zavrnil, nekaj dni kasneje pa je že prebral sejni zapisnik v slovenščini. Predsednik skupščine je izjavil, da bo v bo­ doče po potrebi poskrbel tudi za slovenske zapisnike. z68 Skopa vladna večina v parlamentu ni zagotavljala stabilnosti vlade. Njena največja nevarnost je bila še ved­ no druga najmočnejša stranka v državi HRSS, ki jo je v predvolilnem boju prizadela Obznana. Njeno vodstvo je bilo zaprto. 20 volitvah sta vladni stranki na vse načine ovirali verifikacijo njenih poslanskih mandatov. Že v času Davidovieeve vlade »narodnega sporazuma« se je HRSS odrekla svojemu načelnemu federalizmu in republiki ter 210 2(,6 Načrt gledališkega zakona, J, 10. III. 1925. 267 Cirilica kot politično vrašanje, 1, 17. V. 1925. 21i1! Apostoli samoslovenstva v mučni zagati, J, 29. JII. 1928. po načelih samouprave in monarhije angleškega tipa pri­ stala na obstoječi državnopravni okvir, kar je seveda še vedno pomenilo boj za revizijo ustave, le odložen naj bi bil za nekaj časa in končno prestavljen v parlament. Od prihoda RadiCeve stranke v parlament, torej njenega po­ gojnega pristanka na vidovdansko ustavo, si je več vpliva in operativnega prostora obetal tudi dvor, ki je bil dotlej pod krinko ogroženosti svojega ustavnega položaja nave­ zan pretežno na PašiCeve radikale in preveč nasilne Pri­ bičeviCeve samostojne demokrate. Od konca marca, ko so hrvaški poslanci zanikali povezave s komunizmom in se odrekli republikanstvu (odtlej samo HSS), so se začela pogajanja z radikali, ki so sredi julija 1925 pripeljala do sporazuma o oblikovanju skupne vlade. Iz nje so kot na­ sprotniki narodnega sporazuma seveda izpadli samo­ stojni demokrati. 26 ' Obdobje PašiC-Pribičeviceve v lade od novembra 1924 do julija 1925 je v Sloveniji pomenilo višek kulturne­ ga boja, ki so ga najmočneje občutili osnovnošolski uČitelji. Njegova udarnost se je od začetka dvajsetih let počasi stopnjevala zlasti z vse bolj razvidno nemočjo par­ lamentarnega preurejanja države ob pogostih vladnih kri­ zah. Jedro spora in čedalje bolj radikalnih stališč med po­ litičnimi nasprotniki je bila na državni ter na slovenski pokrajinski ravni gotovo vidovdanska ustava, za katero je neomajno stal dvor s Pašicevimi radikali. Njeno različno razumevanje in izvajanje v Sloveniji se je čedalje bolj pri­ lagajalo oblastniškim interesom najmočnejših političnih strank, ki so boju za oblast sčasoma podrejale vedno večji del svojih hitro se razvijajočih organizacij. 269 G1igorijevic, n. d., str. 196-204. 211 RADICEVA DEPOLITIZACIJA ŠOLSTVA 18. julija 1925 je Nikola Pašic sestavil novo vlado v koaliciji s Hrvatsko seljačko stranko; zaenkrat še brez njenega predsednika Stjepana Radica. Prosvetno ministr­ stvo je prevzel radikal Velja VukičeviC, ki je na prvem sestanku s predstavniki UJU kritiziral spolitiziranost šolstva in šolske uprave. Predvsem je nameraval spraviti skozi skupščino zakon o osnovnih šolah, pri čemer je obljubljal tesno sodelovanje z UJU. Slovenskemu vodstvu UJU je na njegovo zahtevo zagotovil spoštovanje uči­ teljske stalnosti. Po množičnem kazenskem premeščanju (»po službeni potrebi«) slovenskih učiteljev v času pro­ svetnih ministrov Antona Korošca in nato Svetozarja Pri­ bičev ica se je Luka Jelenc bal ponovnega popravljanja »zagrešenega« stanja in je novega ministra prepričeval o škodi takega početja. Slovenski del UJU bi se strinjal kvečjemu s poravnavo najbolj očitnih krivic in to pri običajnih razpisih uČiteljskih mest pred začetkom šolske­ ga leta. S tem je skušal varovati svoj pridobljeni položaj. Jelenc je ministru zagotavljal strokovnost in nepristran­ skost šolskih nadzornikov v Sloveniji ter se zavzemal za ureditev njihovega gmotnega stanja. Minister Vukičev ic pa je Jeleneu govoril o prvem pogoju za šolske nadzor­ nike, ki morajo zagotoviti pouk v »duhu unitaristične države in teh državnih potreb«. Kljub temu je bil že v začetku septembra suspendiran višji šolski nadzornik mariborske oblasti Henrik Schell, nad čimer je Učiteljski tovariš razločno negodoval. 270 270 Zastopniki UJU pri novem ministru Velji Vukičevicu, UT, 13. VIII. 1925; Slovenski učitelji pri ministru prosvete Vukičevicu, UT, 4. IX. 1925; Zopet premeščanja prosveh1ega uradništva iz političnih vzrokov, UT, 10. IX. 1925. 212 Oktobra se je Velja Vukičevic na zahtevo UJU odločil Pribičevicev osnovnošolski zakonski načrt umakniti iz skupščinske procedure. Izdelali naj bi novega, ki bi ga do­ polnilo UJU, preden bi šel pred skupščino. Minister je mnogo krivde za politično »preganjanje« učiteljev pripi­ sal njim samim, ker se preveč ukvarjajo s politiko, name­ sto da bi se prvenstveno posvečali šoli.'7l Spet so začeli pripravljati konkordat. Za osnovo je služil konkordat s Srbijo iz leta 1914. Katehete bi imeno­ vala državna uprava, vendar z dovoljenjem cerkvenih oblasti za vsakega kateheta posebej. Tako rešitev naj bi predvideval že Pribičevicev zakonski predlog.'72 Politiko svojega predhodnika je Vukičevic nadaljeval tudi v pri­ meru učiteljišč. Z utemeljitvijo, da morajo vse šole moral­ no vzgajati in razvijati državljansko zavest v duhu narod­ ne enotnosti in verske strpnosti (16. člen ustave) in glede na zadostno število državnih učiteljišč, je vsem zasebnim učiteljiščem v novem šolskem letu 1925/26 prepovedal odpreti prve razrede. S šolskim letom 1927/28 naj bi bila popolnoma ukinjena vsa zasebna učiteljišča v držayi, ki so bila vsa ženska. Uršulinsko žensko učiteljišče v Skofji Loki pa je bilo že z začetkom šolskega leta 1925/26 zaradi majhnega števila učenk ukinjeno v celoti.'73 Dva tedna ka­ sneje je v pogovoru s predstavniki slovenskega dela UJU minister svoj odlok nekoliko omilil. Za škofjeloško uči­ teljišče naj bi veljali enaki pogoji za ukinitev kot za druga učiteljišča. Zasebna učiteljišča bi izgubila pravico javno­ sti, kar je pomenilo, da njihovim gojenkam država ne bi več priznala izobrazbe. Zaradi odloka je pri ministru v Beogradu neuspešno interveniral ljubljanski škof A. B. 271 Izvršni odbor DIU pri ministru prosvete, UT, 5. Xl. 1925. 2n Konkordat med Vatikanom in Jugoslavijo, J, 11. VIII. 1925. 273 Razpuščena bi bila: Žensko učiteljišče usmiljenih sester v Za­ grebu (176 učenk), učiteljišče sv. Jožefa v Sarajevu (128 gojenk), uršu­ linsko učiteljišče v Ljubljani (69), učiteljišče šolskih sester v Mariboru (122) in uršulinsko učiteljišče v Škofji Loki (20 gojenk). V državi je bilo vsega 38 ženskih učiteljišč s 4515 gojenkami in 31 moških učiteljišč s 3541 gojenci. V celi državi naj bi število učiteljic presegalo število učite­ ljev za skoraj tre~ino. Ukinitev zasebnih ženskih učiteljišč in nadpro­ dukcija učiteljic, J, 18. VIII. 1925. 213 Jeglič. Nekaj dni kasneje je hotel Vukičevicev obisk Ro­ gaške Slatine za razgovor o tem odloku izkoristiti tudi mariborski škof Andrej Karlin, a je bil zavrnjen. 27 ' SLS je po zamenjavi vlade tiho računala na staro strankarsko zavezništvo z radikali in na to, da je bila SDS, ki je takrat nadzirala upravo v Sloveniji, potisnjena vopo­ zicijo. Katoliško časopisje je začelo demokratske organi­ zacije obtoževati raznih zlorab in korupcije ter je hkrati ugibalo o možnih zamenjavah posameznih državnih uradnikov. Vendar je SLS tokrat ostala praznih rok. Ra­ dikalski minister Velja Vukičevic je zamenjal samo nad­ zornika Henrika Schella v Mariboru. Drugih zamenjav in premestitev ni nameraval izvesti. Tudi njegov strankarski kolega, notranji minister Božidar Maksimovic, je bil z do­ tedanjo upravo v Sloveniji zadovoljen, saj jo je sam posta­ vil. Vukičevic je posebej poudaril, da hoče strokovnjake, ki bodo v šolah delali v duhu narodne in državne enotno­ sti ter da mu je prosvetni šef v Ljubljani dr. Pavel Pestot­ nik znan kot sposoben in priden delavec.275 Obetala pa se je ugodna sprememba za mariborsko gledališče, ki je bilo sicer vajeno večne denarne krize. Šef umetniškega oddelka pri prosvetnem ministrstvu je po­ stal Branko Šenoa iz Zagreba, ki ga je hotel zaposliti že minister Korošec. Šenoa se je končno lotil potrebnega po­ enotenja uprave državnih gledališč in perečega problema državnih podpor oblastnim gledališčem. Subvencije naj bi bile po njegovem odtlej enotne za vsa oblastna gleda­ lišča v Mariboru, Osijeku, Splitu, Sarajevu, Novem Sadu in Skopju, in sicer en milijon in pol dinarjev letno. To je bil račun brez krčmarja, krčmar pa finančni minister.276 214 Slovensko učiteljstvo pri ministru prosvete g. Vukičevicu, UT, 4. IX. 1925; Minister Vukičevic o prosvetnih zadevah Slovenije, J, 2. IX. 1925. 275 Ostuden klerikalni napad na kulturno delo v Sloveniji, J, 8. VIlI. 1925; Minister Vukičevic o prosvetnih zadevah Slovenije, J, 2. IX. 1925. 276 Utrditev naših gledališč, J, 6. XI. 1925; Mučen konflikt ministra prosvete, JJ 12. X. 1924; Nov načelnik umetnostnega oddelka ministr­ stva prosvete, J, 4. XL 1924. 214 Oktobra so začeli pripravljati vstop Stjepana RadiCa v vlado. Upal je na podpredsedniško funkcijo, vendar je Nikola Pašic žrtvoval manj pomembno mesto. 12. no­ vembra je odstopil Radicu prostor minister Vukičevic. Kot vzrok za odstop je navedel svojo prosvetno politiko, pri kateri se ni hotel ozirati na razne lokalne interese. Ne­ posredni povod za ostavko je bila ukinitev nekaterih gimnazij v Makedoniji in na Kosovu (skupaj 39 razredov) zaradi nemogočih kadrovskih razmer. Kritično je govoril O celotnem stanju jugoslovanskega šolstva. Po sedmih le­ tih še ni bil sprejet noben šolski zakon, ki bi zelo različne razmere uredil in stabiliziral. S pogosto menjavo prosvet­ nih ministrov so se menjavali tudi prosvetni programi, učni načrti in šolska uprava. Edino dosledno so izvajali kadrovsko politiko na podlagi politične pripadnosti in osebnih obračunavanj. Z nasprotujoči mi si odloki so šolstvo vedno bolj podrejali samovolji posameznikov. Ve­ liko denarja za vzgojo in izobraževanje so porabili brez pravega načrta. »Namesto da bi pričeli od spodaj z izo­ braževanjem širokih narodnih slojev, smo pričeli od zgo­ raj pri univerzah, ki jih imamo kar tri v državi.« VukičeviC je poudaril splošno željo in potrebo po več strokovnih šolah namesto gimnazij. Učiteljski tovariš je ob teh stvarnih utemeljitvah zapisal, da je bilo Vukičevicevo delo na ministrstvu pravi načelni preobrat v državni prosvetni politiki, ki je obetal prehod iz »parti­ zanstva«277 v strokovnost. Vendar so tudi tokrat stran­ karski interesi prevladali nad strokovnimi, zato naj bi bil VukičeviCev odstop prvi odstop zaradi strokovnih in ne političnih razlogov. Dejansko je Pašic na seji vlade 13. no­ vembra od VukičeviCa, ki je sicer pripadal nasprotne mu krilu radikalne stranke, zahteval, naj umakne odločbo o ukinitvi gimnazij v južni Srbiji in odstopi od zahteve po kompetenci prosvetnega ministrstva tudi v strokovnem šolstvu. Tega Vukičevic ni storil, zato je kralj njegov od- 2n Takrat običajni izraz za izrazito strankarsko kultumobojno po­ litiko na robu zakonitosti. 215 stop potrdil. 278 Kljub svoji naivnosti je imel Učiteljski to­ variš v marsičem prav. Sporazum med Radieem in ra­ dikali je tudi v prosvetni politiki pomenil pravi preobrat dvajsetih let. 27 ' 17. novembra 1925 je bil za prosvetnega ministra imenovan Stjepan Radie. Naslednjega dne je po vladni seji obširno predstavil svoj program. Njegova najpo­ membnejša in prva namera je bila depolitizacija šolstva in celotnega področja njegovega ministrstva. Šolsko mladi­ no je nameraval obvarovati pred politiko in strankar­ stvom, učitelje naj bi razvrščali samo glede na njihove učne uspehe in ne po politični pripadnosti. Ni ga motilo njihovo članstvo v strankah, nameraval pa je uČiteljem preprešiti javne politične nastope in agitacijo, zlasti v šolah. Solska mladina naj ne bi bila včlanjena v organiza­ cijah, ki s~ pripisujejo državne funkcije (Orjuna, Srna O in Hrnao). »Solska mladina ... ne sme biti orožje stranke, niti vlade, in jaz grem še dlje, niti države.« S tem je Radie za­ nikal Pribičevieevo idejo nedotakljivosti državne enotno­ sti, uporabo vseh sredstev za njeno ohranitev in poudar­ janje državljanske vzgoje v smislu narodne enotnosti. Šolski programi naj bi dobili poudarek na tehnični oziroma uporabni vzgoji in higieni, šele nato na klasičnih 27lI Vukičevicevo prosvetno politiko je menda podprl radikalski poslanski klub, Pašiceve zahteve pa ministrski svet. Paši, je za primer, da kralj Vukičeviceve ostavke ne bi sprejel, zagrozil z odstopom celotne vlade. Kasneje je Pašic v pogovoru z Radic'em soglašal z Vukičevicevim uvajanjem več obrtnih in strokovnih šol, strinjal naj se ne bi spreostrim načinom tega uvajanja. 27'J Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, str.323; Pretresljaji naše državne prosvetne politike, UT, 19. XL 1925. Ta članek je po Vukičevicu navedel podatke o šolstvu konec leta 1924: 7463 osnovnih šol s 17.047 učitelji in 817.529 učenci na 12 milijonov prebivalcev. Za primerjavo naj bi takrat imela Češkoslovaška za neznatno večje število prebivalcev 14.669 osnovnih šol s 44.450 učitelji in 2.124.702 učenci. Jugoslavija je imela 112 popolnih in 63 nepopolnih srednjih šol s 1701 kvalificiranim učiteljem in 80.000 učenci v 2063 razredih. Od ustrezno izobraženih učiteljev ni prišel torej niti eden na vsak razred; Stališče ministrskega sveta o Vukičevičevi odstavki, J, 14. XI. 1925; Minister VukičeviC o naših prosvetnih prilikah, J, 15. Xl. 1925; Radicev prosveh"li program, J, 19. XI. 1925. 216 teoretičnih in literarnih vedah. Takšen model izobra­ ževanja je Radi<' utemeljeval z anglosaškim sistemom vzgoje in izobraževanja, ki da je boljši kot francoski in nemški. Ministrstvo naj bi zaposlilo ustrezne strokov­ njake, ki bi šole nadzorovali in jim svetovali na tehničnem in higienskem področju. Vse nižje srednje šole naj bi vzporedno s svojim programom dijake izučile tudi kake obrti. To bi izboljšalo mizerni gmotni položaj dijakov in bi v doglednem času gospodarsko razbremenilo državo. Več prakse in manj formali2'ma naj bi omogočili tudi štu­ dentom na univerzah. Sola naj ne bo narodna, srbska, hrvaška ali slovenska, temveč univerzalno svetovljanska. Gmotna sredstva za šolstvo v proračunu ne bi smela biti problem, kot npr. niso za vojsko in obrambo. Centralizem, ki ga država uvaja v šolstvu, ni škodljiv in bi moral učinkovati blagodejno. Da bi šolstvo bolj usmerili v prak­ tično življenje, bi bila potrebna široka občinska samo­ uprava po češkem zgledu, ki bi občinam omogočila sa­ mostojnejše ustanavljanje in upravljanje strokovnih šol v skladu s potrebami. Radič je napovedoval zelo mobilno ministrovanje. Na terenu je nameraval z raznimi konfe­ rencami vzpodbujati profesorje, učitelje in starše ter jim dati več samoiniciative. Poglavitna naloga njegovega mi­ nistrstva bo boj proti nepismenosti v šoli in zunaj nje. Na­ meraval je poživiti delo Oddelka za ljudsko izobraževanje pri ministrstvu. V državi je bilo po ocenah okrog 100.000 otrok, ki iz najrazličnejših razlogov osnovnih šol niso obiskovali. V opismenjevanje naj bi vključil vojsko, društvo Sokol in vsa prosvetna društva ter organiziral zimske tečaje tam, kjer ni šol. Radicev nastop so sprejeli precej kritično in skep­ tično skoraj po vsej državi, vključno z njegovimi vladnimi partnerji. Jutro je Radicev program predstavilo brez po­ sebnega komentarja. Vsebinsko se program s svojo cen­ tralistično usmeritvijo in laizacijo ni bistveno odmikal od teženj Samostojne demokratske stranke v Sloveniji, kad­ rovsko pa z načrtovano depolitizacijo tudi ni kazal preve­ likih rušilnih namenov glede demokratskih pozicij v slo­ venskem šolstvu. Slovenec pa je Radicev nastop zavračal 217 in ga označil za bahavega, neresnega in za Slovence žalji­ vega. Radie naj bi tudi sam dobro vedel, da brez radikalov ne bo mogel spremeniti velikosrbske prosvetne golitike in da njegovo ministrovanje ne bo dolgega veka.' V trikotniku slovenskih »liberalcev in k1erikalcev« z Radieevim hrvaškim gibanjem pomeni Radieev spo­ razum z radikali in vstop HSS v vlado preobrat. Zrušilo se je naravno zavezništvo HSS z interesi SLS. S svojim pri­ znavanjem ustavne ureditve in srbske dinastije pa je HSS postala sprejemljivejša za samostojne demokrate, kljub te­ mu, da so bili prav zaradi nje potisnjeni v opozicijo. Samo tri dni po svojem uradnem nastopu je Radie v Sloveniji naredil daljnosežno potezo. Odstavil je šefa pro­ svetnega oddelka pri ljubljanskem velikem županstvu, starega sokolskega bojevnika Pavla Pestotnika. Jutro je takoj podvomilo vRadieevo depolitizacijo šolstva. Na njegovo mesto je bil namreč imenovan dr. Dragotin Lončar, član vodstva Slovenske republikanske stranke kmetov in delavcev; ki se je povezala s HSS. Pomembno je bilo, da se je z Lončarjem strinjala tudi SLS. Lončar je bil dolgoletni srednješolski profesor, od leta 1919 na ljubljan­ ski realki, od leta 1920 predsednik Slovenske matice, v ka­ teri so zgledno sodelovali intelektualci vseh političnih usmeritev. S problemi šolstva se je tudi teoretično ukvarja!."! V primarnem slovenskem političnem konflik­ tu je bil nevtralen, umirjen strokovnjak, sprejemljiv tudi za demokrate.'" V začetku januarja 1926 je Lončar napisal »Poslanico učiteljstvu«, s katero je do kraja sprto in spoli­ tizirano skupnost pozval na pot od gmotne k duševni svobodi in neodvisnosti. Posvečajo naj se zgolj šolskim vprašanjem, strpni naj bodo do drugače mislečih in sode­ lujejo naj pri nepolitičnem zunajšolskem delu med ljud- 28(J Izjava ministra prosvete g. St. Radica o nalogah in pogledih državne prosveh1e politike, UT, 26. XI. 1925; Radicev prosvetni pro­ gram, J, 19. XI. 1925; Odmevi prosvetnega programa g. Radiča, J, 21. Xl. 1925; S~epan Radie minister, S, 19. XI.; Nepotreben obisk, S, 20. Xl. 1925. 2111 Leta 1908 je izdal spis »O šolski reformi«, ponatis iz UT. 282 Sprememba v vodstvu ljubljanskega prosveb1ega oddelka, J, 22. Xl. 1925; Dr. Dragotin Lončar, J, 24. Xl. 1925; Momčilo Zečevič, Na zgodovinski prelom nici, Maribor 1986, str. 98- 103,113-116. 218 mi. Podrobneje in bolj razumljivo je razložil Radicev in svoj šolski program glede centralizacije in vsebine pouka, se zavzel za nepristransko podporo znanosti in umetno­ sti, za reševanje praktičnih vprašanj prosvetne uprave in končno za enotne strokovne organizacije učiteljev, v kate­ re ne sodijo kulturno-politični boji na življenje in smrt. Medsebojne odnose naj bi urejali po načelu: »Ako zahteva prosvetna uprava od učiteljstva delo in red, sme učitelj­ stvo zahtevati od nje zakonitost.«283 V glavni prosvetni svet ministrstva za prosveto so bili imenovani štirje Slovenci, med njimi na novo profesor pedagogike na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Karel 9zvald in predsednik Slomškove zveze ravnatelj Ivan Strukelj. Novembra so razveljavili odredbo prejšnjega prosvetnega ministra o ukinitvi samostanskih učiteljišč v Sloveniji, Zagrebu in Sarajevu. Na ministrstvu so sestavili novo komisijo, ki je začela pripravljati predlog zakona o osnovnih šolah. Na nekem nedeljskem javnem zboro­ vanju je Dragotin Lončar izjavil, da namerava prepoveda­ ti včlanjevanje šolske mladine v politično obarvana telo­ vadna društva; to so bili Sokol, Orel in delavske telovad­ ne enote Svobode. Liberalna stran, ki je z nastopom RadiCa in Lončarja v slovenski prosvetni upravi izgublja­ la trdne pozicije, je zagnala vik in krik o silnem kulturnem pomenu sokolstva za vzgojo državljanov, za slovanstvo, Evropo in ves svet. Lončarju so očitali, da nikakor ne more Sokola metati v isti koš z Orlom. Zavračali so Lončarjev očitek, da Sokol »dostikrat« goji nestrpnost in sovraštvo, ter končali v znanem slogu: »Lončar naj ve, da seveda tudi za njega yelja, kar je PribičeviC rekel za njego­ vega gospoda šefa: ,Ce vgrizne v Sokolstvo, si bo polomil vse zobe!' «284 Lončarjevo seme je vendarle padlo na plodna tla, kajti »zemlja je bila naveličana osata in plevela«. Učitelj- 2K.l Poslanica šefa Prosvete ljubljanske oblasti dr. Dragotina Lon­ čarja učiteijstvu, UT, 11. 11.1926. 2!14 Slovenci v glavnem prosvetnem svetu, Slovenski učitelj 1926, 5tr.16 in 24; Prosvetni inšpektor Lončar proti Sokolstvu, J, 13. 1. 1926; Priznanje g. Lončarja, J, 21. I. 1926. 219 sko društvo za Mežiško dolino je že decembra z zado­ voljstvom ugotavljalo, da je bil nesprejemljiv šolski zakon umaknjen iz skupščine in da so v Sloveniji prenehali izra­ bljati 71. člen uradniškega zakona v politične namene. Za­ vzelo se je za stanovsko politiko društva, ki kot učiteljsko društvo stoji vsakemu vladnemu režimu enako objektiv­ no nasproti in ga presoja zgolj po njegovih dejanjih. De­ politizacijo šolstva naj bi zagotavljali prosvetni uradniki, ki s svojo nekompromitirano osebnos~o jamčijo za nepri­ stranskost v kadrovskih zadevah."5 Resolucija mežiškega društva je v slovenskem delu UJU sprožila vrsto ugodnih odmevov pri drugih društvih, kar je povzročilo resne spore učiteljev s slovenskim vodstvom UJU. Mežiško društvo, v katerem so bili včlanjeni vsi učitelji Mežiške doline ne glede na politično pripadnost, je bilo pobudnik »Deklaracije o bistvu, nalogah in smeri naše stanovske politike«, v kateri so štajerska učiteljska društva mimo poverjeništva UJU razpravljala 3. januarja 1926 v Maribo­ ru. Deklaracijo in stališča štajerskih učiteljev do nje so po­ slali tudi drugim društvom, da so na sestanek širšega so­ sveta ljubljanskega poverjeništva UJU delegati prišli pri­ pravljeni. Na tem sosvetu 10. januarja je poverjenik Luka Jelenc, ki je bil sicer tudi član ožjega vodstva SDS, napadel okrajna društva, da delujejo preveč samostojno in brez poverjeništva. Napadena društva so odgovarjala, da po­ verjenik ne upošteva njihovega mnenja in je sodeloval pri političnem premeščanju učiteljev, kar je spravilo organi­ zacijo skoraj do razpada. Jelenc je poskušal preprečiti branje v Mariboru napisane deklaracije, zato sta na splošen pritisk delegatov s tajnikom Rudolfom Dostalom odstopila. Deklaracija, ki je zagovarjala izključno stanov­ sko in nepolitično usmeritev društva, je zahtevala tudi eno samo organizacijo, v kateri bi bili združeni vsi, ki imajo »duhovne, socialne in pravne skupne interese ... V tej zavesti ne priznavamo poleg UJU nobene druge sta­ novske organizacije osnovnošolskega učiteljstva. Zato '" Perspektive, UT, 17. XII. 1925. 220 mora biti dobrodošel vsak član, ne glede na politično usmeritev.« Novo društveno usmeritev je sprejelo 30 okrajnih društvenih predsednikov, proti sta se opredelila le predstavnika konjiškega in kočevskega društva. Proti deklaraciji je precej ostro nastopilo Jutro, češ da je delo socialistov, ki so protidržavni element. Od SDS se je trgala njena pomembna veja. Privoščljivo so novo usmeritev slovenskega učiteljstva pozdravljali drugi poli­ tični tabori, odobravanje pa je prihajalo tudi iz učiteljskih krogov v južnih delih države.28 6 Razprava o deklaraciji je v slovenskih učiteljskih društvih potekala vse do pokrajinske skupščine VJV julija 1926 v Celju, ko so jo zavrnila 3 društva, sprejela pa jo je skupina 29 društev. Nacionalistična manjšina je po ne­ uspeli zahtevi, naj v deklaracijo vnesejo tudi načelo »na­ rodnega in državnega edinstva«, skupščino protestno za­ pustila. Zanašala se je na intervencijo izvršnega odbora VJV iz Beograda, ki naj bi odločil o smeri stanovske poli­ tike slovenskega poverjeništva. Vendar nove deklara­ cijske smernice slovenskih učiteljev nikjer niso nasproto­ vale pravilniku VJV, kar je formalno možnost intervencije izključevalo. Pomembneje je bilo, da so se ob ostri Ra­ dic'evi politiki depolitizacije šolstva začele kazati podob­ ne težnje in negotovost tudi v centralni organizaciji VJU, ki so prišle do izraza ob razpravi o novih društvenih pra­ vilih. Slovenski predstavnik v izvršnem odboru VJV Pa­ vel Flere je iz Beograda poroča!, da so nekateri člani izvršnega odbora hvaležni Ljubljani, ker je izvedla idejni preobrat, preden je nanjo neposredno pritisnila politika. To ni povsem držalo. Kot kaže, je bil Lončar le hitrejši in bolje sprejet kot Radic'.''' 2!!6 Deklaracija, UT, 14.1. 1926; Članstvu - okrajnim društvom, UT, 28.1. 1926; Na izpade v Jutru, UT, 4. II. 1926; Sadašnjost, budučnost, UT, 25. III. 1926; j. Gačnik, Za dostojen ton kritike, UT, 23. XII. 1926; Naprej, 24. VII. in 18. XII. 1926; Zagovornikom narodno-prosvetnega defetizma v razmišljanje, J, 4. IL 1926; Milica Bergant, n. d., str. IB-23. 287 Pismo P. Flereta iz Beograda 14. III. 1926, Arhiv poverjeništva UJV, Ljubljana, Slovenski šolski muzej Ljubljana; Situacijsko poročilo, UT 17. VI. 1926; Ali ima res še odločati Beograd, UT 29. VII. 1926; Bergant, n. d., str. 23- 25 . . ~.,_' -~"'.' ~, .. :" ~ '.~~ 221 Učiteljskim krogom, tradicionalno navezanim na slovensko liberalno stranko, katere vse ožji in bolj osam­ ljeni krog je predstavljala SDS s svojo togo ideologijo ju­ goslovanskega narodnega in državnega »edinstva«, ni ostalo drugega, kot da se samostojno organizirajo. Leta 1923 ustanovljeni »Klub demokratskih uČiteljev v Ljublja­ ni« so na občnem zboru 19. marca 1926 preimenovali v »Klub učiteljstva SDS« in ga tako teritorialno razširili. Ko­ nec decembra je bilo ustanovljeno »Udruženje okrajnih učiteljskih društev - Edinstvo«, kajti slovensko pover­ jeništvo UJU se je po celjskem zboru v njihovih očeh popolnoma kompromitiralo s povezovanjem z najhujšimi načelnimi nasprotniki v Slomškovi zvezi. Poverjeništvo UJU je z Učiteljskim tovarišem tako prišlo v neroden po­ ložaj, saj je upravni odbor Učiteljske tiskarne, ki je zdaj izdajala novo glasilo Edinstvo, ostal v rokah Jelenčevega kroga. 288 Nova slovenska UJU je kljub svojim stanovsko združevalnim težnjam vztrajala pri svoji organizaciji, ki je bila že vsedržavno povezana, in je svoje stanovske tova­ riše v konkurenčni učiteljski zvezi vabila k sodelovanju izključno na tej osnovi. Slomškova zveza, ki ji je spomin na nedavne politične izkušnje tudi vzbujal neprijetne občutke, je na svojem velikonočnem zborovanju dekla­ racijo UJU pozdravila in pozvala k čimprejšnjemu razčiščenju. Vendar jim popolna razpustitev lastne orga­ nizacije ni ustrezala. Obdržali so Slomškovo družbo kot kulturno (ne stanovsko) društvo, ki je ohranilo tudi svoje glasilo Slovenski učitelj. Novembra 1926 je bila po 26 letih kulturnega boja med učitelji formalno razpuščena Slomškova zveza. Njenim članom so priporočili, naj vsto­ pijo v okrajna društva ljubljanskega poverjeništva UJU, kjer naj bi se organizirali »za složno, skupno stanovsko 21!11 V Edinstvo se je potem vključilo tudi ~marsko-rogaško in Ra­ dovljiško uČiteljsko društvo. Ustanovitvi je prisostvovala okrog 100 učiteljev iz obeh slovenskih oblasti; Učiteijstvu SDS!, J, 17. IV. 1926; Ustanovno zborovanje Udruženja okrajnih učiteljskih društev )Edin­ stvo«, j, 29. XII. 1926; Bergant, n. d., str. 25. 222 borbo in splošni šolski napredek, kot so stanovsko organi­ zirani meščanskošolski in srednješolski učitelji«.289 Osamljeno in maloštevilno Edinstvo se je v začetku leta 1927 zaman poskušalo včlaniti v UJU v Beogradu kot samostojna organizacija. Težave so imeli tudi s finančno zelo pasivnim glasilom Edinstvo v Učiteljski tiskarni. Nanje je pritisnil tudi prosvetni načelnik Dragotin Lončar in zagrozil, da bo kaznoval vse tiste, ki še >>ne morejo mi­ rovati s svojo politično ali osebno mržnjo v uradnem po­ slovanju, časopisju ... zakaj stanovske gonje je bilo do­ volj.« Po daljših pogovorih se je v začetku leta 1928 pover­ jeništvo UJU sporazumelo z Učiteljsko tiskarno in z Edin­ stvom, ki se je potem razpustilo, njegovi člani pa so se vrnili v UJU. 290 Prosvetni minister Stjepan Radie' je medtem po stari navadi z nasprotujočimi si izjavemi in dejanji razburjal in širil krog svojih nasprotnikov. Ze ob prevzemu ministr­ stva je zamenjal tri šolske nadzornike v zagrebški oblasti »kot popravek prejšnjega favoriziranja in nepravilnosti Pribičevie'evih ljudi«. Zagrebško učiteljsko društvo »Je­ dinstvo« je javno protestiralo. V svojem prvem skupščin­ skem nastopu je Radie' izjavil, da je našel prosvetno mi­ nistrstvo »v popolni dezorganizaciji in v njem politiko, policijo in strankarske reflekse«. V nasprotju s svojim pro­ gramskim stališčem, da za šolstvo ne sme nikoli zmanjka­ ti denarja, se je zavzel za zmanjšanje javne porabe, kajti »davčni vijak je napet do skrajnosti... Najprej je treba dati ljudem, da bodo lahko živeli. Prosveta se bo že potem sama od sebe širila.«29l 13. decembra 1925 je Stjepan Radie' govoril v Maribo­ ru na shodu SKS in HSS o problematiki jugoslovanskih 2B,} Naše stališče napram Slomškovi zvezi in drugim učiteljskim društvom, UT, 4. ru. 1926; Velikonočno zborovanje Slomškove zveze, Slovenski učitelj, XXVII/1926, str. 76; Učiteljstvul, Slovenski učitelj, XXVIl/1926,5tr.161. 290 Dr. Lončar, Državni uslužbenci, njih ponašanje v službi in izven nje, Slovenski učitelj, 1926, str. 187; Bergant, n. d., str. 25-26. 2~1 Pogrešena depolitizacija, UT, 3. XII. 1925; Izredno važni sklepi finančnega odbora, j, 27. Xl. 1925. 223 univerz. Celotno šolstvo z univerzami vred naj bi bilo predvsem gospodarski problem, ne pa narodno politični. »Investicije v ministrstvu za prosveto znašajo 124 milijo­ nov; 99 milijonov za vseučilišča, 21 milijonov za srednje šole, za osnovno šolstvo pa samo 3 milijone. Mi gradimo piramido narobe, ki se mora porušiti.« Univerza naj bi bila ena, z urejenimi fakultetami v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Medicina in agronomija sta najboljši v Zagre­ bu, tehnika bi ostala v Zagrebu in Beogradu, filozofske fakultete v vseh treh mestih ... Vse tri univerze bi se­ stavljale eno dostojno vseučilišče. To je vprašanje zna­ nosti...«292 Kar se je zdelo nemogoče, je Radi<' sprožil mimogre­ de. Resolucijo »Za avtonomijo ljubljanske univerze« so skupaj podpisale organizacije in stranke, katerih zadnje sodelovanje v prevratni dobi se je zdelo že davna zgodo­ vina. Pod resolucijo je bilo moč videti podpise ljubljanske­ ga mestnega odbora Narodno radikalne stranke, vodstva Slovenske ljudske stranke, oblastne organizacije Samo­ stojne demokratske stranke in vodstva Narodno sociali­ stične stranke, Jugoslovanske sokolske zveze in Orlovske zveze, UJU in Slomškove zveze ter še 22 drugih kulturnih in stanovskih organizacij. Resolucije niso podpisali Samo­ stojna kmetijska stranka, ki se je vezala z Radi<'evo HSS, in socialisti. Govor je namreč potrdil vse glasnejše govori­ ce o ukinjanju fakultet in celo univerz ter povzročil precej razburjenja po vsej državi. Študen~e in profesorji pravne fakultete v Subotici so zahtevali zadoščenje v 10 dneh in so s protesti apelirali tudi na druge univerze. Jutro je (za­ radi njenega predsednika Dragotina Lončarja) obsodilo Slovensko matico, da resolucije ni hotela podpisati, čeprav je nekaj dni prej samo objavilo Matičin podpis. Radie se je zaradi napovedane stavke v Subotici začel čez nekaj dni popravljati. Izjavil je, da subotiške fakultete ni nameraval ukiniti. Zaradi skopih državnih fi­ nanc naj bi se ne izpopolnjevale obstoječe visokošolske ustanove, ker država ne bi mogla vzdrževati pet univerz. 2'J2 Radicev govor v Mariboru, S, 15. XII. 1925. 224 Tako naj bi subotiško pravno fakulteto preoblikovali v šolo za sodnike, skopsko filozofsko fakulteto v profesor­ sko šolo, v Ljubljani bi ostali nepopolna medicinska fakulteta in montanisti ka, v Beogradu preostala tehnika ipd. Hkrati je Radie brez vsakega pooblastila, kot mu je očital Velja Vukičevie, pre tvoril trgovsko visoko šolo v Za­ grebu v fakulteto. Konec decembra je prišel v javnost načrt zakona o univerzah, ki je temeljil na obstoječem stanju. O vseh mogočih obljubah in grožnjah prosvetnega ministra ni bilo ne duha ne sluha.'93 V začetku januarja 1926 je Radie zagrozil, da bo prepovedal učiteljem delova­ ti v političnih organizacijah, če ne bodo njegovi tozadevni prijateljski nasveti nič zalegli. S tako prepovedjo bi mini­ ster kršil državljanske ustavne pravice, vendar so v Slove­ niji osnovno misel sprejeli blagohotno.'94 18. januarja 1926 je nestanovitni Radie upokojil de­ vet mlajših profesorjev zagrebške filozofske fakultete z utemeljitvijo, da so bili nepravilno zaposleni ,v času Pribičevieevega prosvetnega režima maja 1924. Skandal je sprožil tridnevno protestno stavko študentov zagreb­ ške univerze in ogorčenje akademskih krogov po vsej državi. 295 Finančni odbor Narodne skupščine je konec januarja razpravljal o proračunu prosvetnega ministrstva. Za raz­ pravo je med novinarji in med visokimi beograjskimi po­ litiki vladalo veliko zanimanje. Proračun je znašal 800 mi­ lijonov dinarjev in je bil za slabih 44 milijonov višji kot prejšnje leto. Premajhno povečanje glede na zvišanje ce­ lotnega državnega proračuna, ki je bil višji za 2 miljardi in pol, je bil eden od očitkov samostojnega demokrata Juraja Demetrovic'a, s čimer je dokazoval, da prosvetni minister m za očuvanje ljubljanske univerze, J, 17. XII. 1925; Kaj hoče pravzaprav Radie z našim vseuči1iščem?, S, 17. XII. 1925; Ultimatum su­ botiških profesorjev ministru Radicu, J, 18. XII. 1925; Burja na univerzah proti Radicu, j, 20. XII. 1925; S, 20. XII. 1925; Umik g. Radica v vseučilškem vprašanju, J, 29. XII. 1925; Debata o štedenju v državni upravi, j, 19. XII. 1925. 294 Državljanske pravice UČiteljstva in politika, UT, 7. I. 1926. 2'J5 Kulturni škandal v Zagrebu, J, 20. J. 1926; Stavka na zagrebški univerzi, Zagrebški kulturni škandal postaja vedno večji, J, 21.1. 1926. 225 ne dela dobro. Radie je priznal, da je proračun premajhen, zlasti za osnovno šolo (421 milijonov) in je delitev denarja univerzam skrajno krivična.'96 Odgovornost za takšno strukturo naj bi nosilo finančno ministrstvo. Prosvetni proračun so zelo ostro kritizirali samostojni demokrati in demokrati. Svetozar Pribičevi<' je Radi<'u očital upokojitev zagrebških profesorjev iz maščevanja in izrazito »ne­ seljačko « prosvetno politiko. Pri tem je Pribičevi<' prišel v protislovje s samim seboj. Srednje šole v Makedoniji in na Kosovu je npr. pospeševal Pribičevic, da bi jih približal revnemu podeželju. Vukičevi<' je te šole ukinil, Radie pa jih je ponovno obudil, kljub temu, da je zagovarjal manjše število srednjih in višjih šol ter poudarjal pomen osnov­ nega šolstva. Poslanca SLS Fran Kulovec in Vladimir Pušenjak sta bila nezadovoljna predvsem s proračunom za ljubljansko univerzo, ki ni omogočal normalnega dela. Specifični po­ ložaj slovenskega šolstva znotraj države je v Sloveniji na­ rekoval povsem drugačne poudarke, kot so veljali v južnih predelih države. Izpopolniti je bilo treba predvsem strokovno šolstvo. Poslanca SLS sta zahtevala enake sub­ vencije za slovenska znanstvena in kulturna društva kot so jih dobivala podobna društva drugod po državi. 297 Za­ vzemala sta se za rešitev vprašanja Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Kateheti v Sloveniji so bili v pri­ merjavi s kolegi iz Bosne neprimerno slabše honorirani. Kulovec je tudi brez ovinkarjenja zahteval, naj popra­ vijo krivice pri kazenskem premeščanju osnovnošolskih učiteljev, ki jih je v Sloveniji zagrešil Svetozar Pribičevi<'. Po burni in dolgotrajni razpravi je bil proračun z vladno večino (17: 9) ob pol petih zjutraj sprejet. 298 2% Za Beograd 23 milijonov, za Zagreb 12 in za Ljubljano 2,5 mili­ jona dinarjev. Z varčevalnimi ukrepi so odpustili 88 ljudi in s tem pri­ hranili 8,4 milijona dinarjev, medtem ko naj bi celotna vlada odpustila skoraj 6 .000 ljudi in prihranila 620 milijonov dinarjev. 2y7 Ljubljanska licejska knjižnica, Narodni muzej, Narodna galeri­ ja, Geografsko društvo ... 2\111 Proračun ministrstva za prosveto, Viharna seja finančnega od­ bora, S, 26. 1. 1926; Burna razprava o proračunu prosvete, J, 26. I. 1926. 226 Vendar se je prav tako burna razprava nadaljevala v skupščinskem plenumu, kjer je vsa opozicija znova ostro napadla prosvetni proračun in politiko, ki so jo (tudi ne­ upravičeno) enačili z Radieem. Jugoslovanski klub je to­ krat zastopal Anton Sušnik, ki je slovenske kulturne pro­ bleme predstavil zelo stvarno in je s številkami dokazoval skrajno neenakopravnost in skopost prosvetnega ministr­ stva do davčno najbolj donosne pokrajine.'99 Proračun za prosveto je bil sprejet 2. marca 1926. Po Slovenčevem po­ ročilu zanj niso glasovali niti vsi poslanci radikalskega kluba. Večino je zagotovila popolna prisotnost poslancev HSS.300 Preden so dokončno sprejeli državni proračun in fi­ nančni zakon, mu je finančni minister Milan Stojadinovie dodal še nekaj amandmajev. Kar sedem jih je zadevalo RadiCev resor. Radie si je zagotovil posebna pooblastila pri premeščanju po potrebi. Premeščanje je veljalo za osnovnošolske učitelje in univerzitetne profesorje, sred­ nješolske profesorje pa so lahko celo degradirali na nižje delovno mesto. Ukinil je malo maturo po četrtem razredu srednje šole. Visoko tehnično šolo v Zagrebu je proglasil za tehnično fakulteto, zagrebško in beograjsko višjo peda­ goško šolo pa je razširil s treh letnikov na štiri. Izredno centralizacij o in povečanje moči šolske uprave je dopolnil še udarec katoliški cerkvi. Kateheti na osnovnih šolah so odtlej lahko poučevali le s potrditvijo ministrstva, in to brez državnega honorarja. Ce se s tem ne bi strinjali, bi verouk poučevali državni učitelji.3DJ 2\IY Slovenija naj bi samo pri direktnih davkih v preteklem letu plačala 74 milijonov dinarjev več kot je bilo predvideno. Samo ta vsota je večja kot je ljubljanska univerza stala državo v vseh letih od ustano­ vitve do leta 1926. Glavni razlog za poskuse okrnitve ali celo ukinitve ljubljanske univerze pa je bil najpogosteje ravno varčevanje . 300 Razprava o prosveti, Kako vlada zanemarja slovensko šolstvo in prosveto, S, 2. lIL 1926; Proračun prosvetnega ministrstva sprejet, S, 3. III. 1926; Zanimiv in buren dan v Narodni skupščini, J, 3.111. 1926. 301 Naknadni krediti in zanimivi amandmaji, J, 28. JTI. 1926; Amandmaji ministrstva prosvete, J, 30. III. 1926; Vprašanje vladnih amandmajev, S, 30. III. 1926; Belgrajsko pismo, Radicevci in radikali sprejeli proračun, S, 31.111. 1926. 227 Krčenje državnega proračuna so zelo občutili sloven­ ski kulturni zavodi in društva, odražalo pa se je tudi v krčenju pouka na srednjih šolah. Z novim letom 1926 so na Tehniški srednji šoli v Ljubljani v vseh 32 razredih skrajšali pouk za 4 do 8 tedenskih ur, ker ni bilo denarja za plačevanje učiteljev. Do konca februarja so povsem odpadli srbohrvaščina, hi gi ena, državljanski pouk, telo­ vadba in petje, v marcu pa so predvidevali še nadaljnje redukcije. Samovoljno so spremenili učne načrte na učiteljiščih. Zagrebška gledališka uprava je v skladu s takšno kulturno politiko predlagala ukinitev vseh oblastnih pro­ fesionalnih gledališč. Beograjsko gledališče bi gostovalo v Novem Sadu, zagrebško v Osijeku, ljubljansko pa v Mariboru in Celju. V Splitu bi uvedi štirimesečna sezon­ ska gostovanja, za južne kraje pa bi sestavili en ansambel brez matične hiše. Po njihovem bi morali zgraditi še eno moderno gledališče v Beogradu in dograditi za­ grebško. 302 Odstavitev ravnatelja dubrovniškega učiteljišča za­ radi njegove jugoslovanske usmerjenosti in vse ob­ sežnejše preganjanje profesorjev je sprožilo spor mini­ stra Radiea z jugoslovanskim profesorskim društvom. Društvo je poslalo predsedniku vlade in predsedniku parlamenta protestno spomenico, Radie pa je zaradi spo­ menice sprožil med profesorji preiskavo. Profesorji beo­ grajske univerze so zahtevali obljubljene draginjske dok­ lade in grozili s stavko. Poslanski klub SDS je interpeliral zaradi množičnega premeščanja hrvaških učiteljev. V treh mesecih je menda minister sredi šolskega leta upokojil, odstavil ali premestil 28 šolskih nadzornikov in 625 uČiteljev. Razen tistih, ki so bili premeščeni na lastno prošnjo, so bili to večinoma člani UJU in Jugoslovanske sokolske zveze. Premestitve učiteljev po 71. členu urad- ~12 Novi uspehi prosvehle politike HSS, J, 10. L 1926; Nevzdržne razmere na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, J, 23. Il 1926; Anarhija na učiteljiščih, j, 29. 1. 1926; Samo troje državnih gledališč, J, 5. III. 1926. 228 niškega zakona so se v aprilu ponovno pričele tudi v Slo­ veniji. 303 Nedolgo po vstopu HSS v vlado so Hrvati sporazum z radikali začeli dojemati kot »nesrečni bizantinski spo­ razum« in ga vzporejati s t. i. »Markovim protokolom« iz leta 1923. Tako je Radi<' vse pogosteje nastopal neodvisno od vladne politike. Vihravi in neodgovorni Radicevi na­ stopi v javnosti in v vladi so pri njegovih vladnih partner­ jih vzbujali vse večji osebni odpor. Vendar vladna koali­ cija zaradi tega ni smela razpasti. Po Pašicevem odstopu zaradi afere njegovega sina se je novi radikalski mandatar Nikola Uzunovic skušal Radica znebiti po preizkušeni metodi razbijanja poslanskega kluba HSS, kar mu je za krajši čas tudi uspelo. 15. aprila 1926 je sestavil svojo drugo vlado, v kateri je ministrstvo za prosveto prevzel minister za vere, radikal Miloš Trifunovic. V vlado je od Slovencev prek HSS prišel Ivan Pucelj kot minister za kmetijstvo.3()' 30.3 Nova škandalna afera St. Radica, J, 7. II. 1926; Konferenca pro­ fesorskih delegatov v Beogradu, J, 17. IL 1926; Konflikt St. Radira s pro­ fesorskim udruženjern, J, 19. m. 1926; Vseučiliški profesorji proti ministru prosvete Radicu, J, 25. III. 1926; Interpelacija kluba SDS, J, 1. IV. 1926; Represalije ministra prosvete proti UID, J, 14. IV. 1926; Ali se bodo premeščanja pričela tudi v Sloveniji, UT, 25. UL 1926; Premeščanja po členu 71. in enaka so se že pričela!, UT, 15. IV 1926. 304 Gligorijevic, n. d. str. 211; Ustavi ivlade Kneževine Srbije, Kra­ ljevine Srbije, Kraljevine SHS i Kraljevine Jugoslavije (1835- 1941), Beo­ grad 1988, str. 240; Ivan Mužic, Sljepan Radie u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, Zagreb 1988, str. 213-218; Nikič in Šuperina proti Radičevi diktaturi, S, 16. lV. 1926. 229 VARČEVANJE RR koalicija, kot so jo popularno imenovali (RadiC­ Radikali), se je z več vladnimi krizami obdržala na oblasti do konca januarja 1927. Tedaj so se radikali končno znebi­ li svojega vladnega partnerja tako, da so onemogočali predvolilno agitacijo HSS v Vojvodini ter Bosni in Herce­ govini za volitve v oblastne skupščine. Hrvatsko seljačko stranko je v Uzunovicevi šesti vladi l. februarja začasno nadomestila SLS. 30S Vse to obdobje je po Radicu prosvet­ no ministrstvo vodil Miša TrifunoviC. Kulturno politiko je označevalo skrajno varčevanje . Državni proračun za leto 1926/ 27 je za celo državo predvidel 6 prosvetnih inšpek­ torjev, zaposlenih pa je bilo 14, zato jih je ministrstvo po­ leti 1926 osem upokojilo. Med njimi sta bila tudi dva slo­ venska, dr. Stanko Bevk in dr. Josip Wester. Dragotin Lončar, ki je konec leta 1925 dejansko prevzel še funkcijo pokrajinskega prosvetnega inšpektorja, kljub temu, da bi morala biti prosvetna uprava takrat formalno že ločena po oblasteh, je problem reševal tako, da je na edinem plačanem mestu prosvetnega inšpektorja za Slovenijo pu­ stil dr. Leopolda Poljanca, sam je bil plačan kot ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani (od februarja 1926), za Bevka in Westra pa je iskal kak drug izhod. Obema slo­ venskima oblastema so bili namreč za redno uradovanje potrebni vsi štirje. 306 Prosvetno politiko so v Narodni skupščini obravna­ vali 24. junija 1926. Minister Trifunovic je zagovarjal poli­ tiko svojega strankarskega predhodnika Velje VukičeviCa. Zaradi pomanjkanja usposobljenih profesorjev so v času RR vlade zaprli 36 srednjih šol. Minister je napovedal tudi :lO5 Gligorijevic, n. d., str. 224. 3116 Upokojitev inšpektorjev pri prosvetnem oddelku v Ljubljani, UT, 4. VIII. 1926. 230 ukinitev večjega števila učiteljišč, ker država ni mogla za­ posliti skoraj polovice učiteljskih absolventov. Z zapi­ ranjem šol naj bi omejili vse večje število »inteligenčnega proletariata«. Samostojni demokrati so takšno politiko ostro kritizirali, češ da nima nobenega programa. Zlasti so grajali razpuščanje srednjih šol in učiteljišč. Država bi morala ob tako veliki nepismenosti v prvi vrsti poskrbeti prav za osnovno šolstvo. Poslanec SLS Ivan Vesenjak je kritiziral pomanjkanje strokovnih, predvsem kmetijskih šol. Grožnje o zapiranju privatnih učiteljišč v Sloveniji je zavračal s pravico staršev do vpliva na vzgojo svo­ jih otrok. Zahteval je depolitizacijo in decentralizacijo šolstva.3D' 30. junija je skupščina sprejela razširitev zakona o beograjski univerzi tudi na zagrebško, pri čemer je mini­ ster Trifunovie za jesen obljubil nov enotni zakon o uni­ verzah. Zakon o ljubljanski univerzi je že od začetka slo­ nel na zakonu o beograjski univerzi iz leta 1905. Najbolj so predlogu nasprotovali samostOjni demokrati (Juraj De­ metrovic,), češ da bi s tem uzakonili kaotično stanje na za­ grebški univerzi, ki ga je ustvaril bivši minister Radie. Za zakon so poleg vladne koalicije glasovali tudi poslanci SLS in hrvaški federalisti, kar je Jutro komentiralo kot pri­ pravo »klerikalcev« za vstop v vlado. 3D' Oktobra je prosvetno ministrstvo drastično zmanj­ šalo število državnih štipendij za visokošolce. Vseh šti­ pendij je bilo le še 265, od teh za ljubljansko univerzo samo 29, večinoma za študij tehnike in prava, nobene šti­ pendije pa ni bilo za filozofsko fakulteto.' 09 Ekspoze finančnega ministra o novem državnem proračunu je glede prosvetnega ministrstva, pri katerem 307 Šolska debata v Narodni skupščini, J, 25. VI. 1926; Razprava o naši prosvetni politiki, S, 25. VI. 1926. 308 Tudi ostale beograjske konvencije sprejete, J, 1. VII. 1926. )()<) Višina štipendij je bila razmeroma visoka, 700 dinarjev me­ sečno. 122 štipendij so dobile filozofske fakultete, 40 pravne, 32 teh­ nične, 33 medicinske, 19 gospodarski študiji in 18 veterina. Na ljub­ ljanski univerzi je bilo 10 štipendij namenjenih študiju prava, 3 medicini in 16 tehniki (8 gradbeni in 8 strojni oddelek). Štipendije za tujino so bi­ le povsem ukinjene. Razpis vseučiliških štipendij, J, 16. X. 1926. 231 se je proračun realno znižal, novembra spet napovedal ukinitve fakultet in srednjih šol. Zaradi krčenja proračuna za prosveto je bil Trifunovic januarja 1927 prisiljen inter­ venirati pri finančnem ministru s posebno spomenico, v kateri je utemeljeval nujno povišanje prosvetnega pro­ računa za 68 milijonov dinarjev, brez katerih naj bi pro­ svetna politika doživela polom. Nujno bi bilo ukiniti med drugim tudi ljubljansko medicinsko fakulteto; vseh 33 oblastnih prosvetnih oddelkov v državi bi lahko skupaj zaposlovalo le 50 uradnikov, redukcija bi prizadela večino pogodbenih učiteljev, predavateljev, tehničnega osebja itd 310 Konec leta 1926 je ministrstvo končno izdelalo nova zakonska načrta za osnovne in srednje šole. Izvršni odbor UJU je glede osnovnošolskega zakona zahteval nujne spremembe in ga v celoti ni odobraval. Izdelan je bil še na podlagi zahtev bivšega ministra Radica. Načrt zakona o srednjih šolah je predvideval večinski tip realnih gimna­ zij. Klasična gimnazija ali real ka bi bila lahko ustanov­ ljena samo v mestih, ki že imajo vsaj dve realni gimnaziji. Srednje šole bi lahko ustanavljale tudi oblasti, okraji ali celo občine, prav tako je predlog dovoljev~l tudi privatne srednje šole z dovoljenjem ministrstva. Stevilo vseh bi omejevala določba, ki dovoljuje samo štirirazredne ali osemrazredne gimnazije 311 Združenje gledaliških igralcev je na svojem kongre­ su julija 1926 zahtevalo od ministrstva, naj začne znova izplačevati državne podpore potujočim gledališčem, ker je bil položaj igralcev obupen. Odločili so se ustanoviti lastno gledališče, ki bi bilo last Udruženja in bi skrbelo za igralce, ki so izgubili službo.312 Do finančne krize je prišlo tudi v državnih narodnih gledališčih. Upravnik beo­ grajskega gledališča Predic je na skupščinskem finanč- JW Ekspoze finančnega ministra o novem budžetu, J, 14. XI. 1926; Ljubljanska medicinska fakulteta ogrožena, J, 12.1. 1927. 311 Zopet nov projekt šolskega zakona, UT, 25. Xl. 1926; Izvršni odbor UJU pri ministru prosvete, UT, 2. XII. 1926; Reforma srednjih šol v Jugoslaviji, J. 30. XTl. 1926. 312 S kongresa Udruženja gledaliških igralcev, J, 8. VII. 1926. 232 nem odboru zahteval dodatnih 400.000 dinarjev, češ da bo moral sicer gledališče zapreti in odpustiti večji del osebja. Ker je približno 3/5 vseh izdatkov za gledališko osebje odpadlo na orkestre, je zahteval ukinitev vseh oper v državi (8) razen beograjske, zagrebške in ljubljanske. Večina poslancev se je v nadaljnji razpravi strinjala, da bi državna gledališča poslovala bolj racionalno, če bi jih črtali neposredno iz državnega proračuna in jim dodelili le državno podporo. Poslanec SLS Anton Sušnik je kritizi­ ral nenehno pokrivanje gledaliških izgub in množično najemanje ruskih igralcev v Beogradu. Zahteval je enako­ mernejše financiranje gledališč. Ljubljansko gledališče je moralo samo kriti polovico svojih izdatkov, medtem ko sta zagrebško in beograjsko dobili od države dve tre*ni denarja.'I' Ljubljansko gledališče je moralo zaradi krčenja pro­ računa v tekoči sezoni 1926/27 in zaradi znižanja pro­ računa za sezono 1927/28 (za 1,34 milijona dinarjev) začeti odpuščati osebje že januarja 1927 in bi moralo do naslednje sezone odpustiti 30-40 delavcev.'14 Ta čas je v Sloveniji politično in kulturno dogajanje poživljala okrepljena dejavnost Samostojne demokratske stranke. Po njenem prehodu v opozicijo je Svetozar Pri­ bičevie skušal oblikovati »novo, veliko, splošnojugoslo­ vansko stranko ... , ki bi bila sposobna sama prevzeti odgo­ vornost za državne posle«. Začel je z intenzivno agitacijo na neštetih političnih zborovanjih po vsej državi. Pri- 313 Od 30 milijonov dinarjev, ki jih je država letno porabila za gle­ dališča, je bilo menda samo 6 do 7 milijonov porabljenih za materialne stroške, vse ostalo pa za osebje. Velika debata o naših gledališčih, J,S. XL 1926; Ogromni izdatki za belgrajsko gledišče, S,S. Xl. 1926. 314 Beograjsko gledališče je imelo za sezono 1927/28 predvidenih 12,5 milijona, zagrebško 11,5 milijona, ljubljansko pa 6 milijonov dinar­ jev. Pri tem je imelo prvo angažiranih 420, drugo 380, ljubljansko pa 208 ljudi in največ premier v letu. Ljubljanska gledališka uprava ni zahteva­ la enake vsote denarja, kot sta jo dobivali ostali dve gledališči, ampak le od države zagotovljeni minimalni obstoj. V ta namen so v SVOji nemoči lahko samo sklicevali protestna zborovanja, kot je bilo 9. L 1927. Naše gledališče pred katastrofo, j , 31. Xll. 1926; Kriza ljubljanskega gleda­ lišča, J, 5. 1. 1927; Anton Lajovic, Ali kriza samo našega gledališča?, J, 22.1.1927. 233 bičevic'evo neutrudno popotovanje, ki je trajalo tudi vse leto 1926, je za kratek čas prekinil le 1. kongres SDS v začetku decembra 1925 v Beogradu. Na kongresu je prof. Jeremija Živanovič strnil glavne zahteve strankine kultur­ ne politike: obvezna in brezplačna državna šola, ki mora vzgajati v duhu narodne enotnosti proti vsakemu separa­ tizmu. Šola naj bi utrdila aksiom o enem narodu.315 Na ljubljanskem zborovanju SDS januarja 1926 je Pri­ bičevie prevzel nase veliko odgovornost. »Mirno lahko rečemo, da je vsa prosvetna politika od leta 1918 dalje naše delo, da je to naša prosvetna politika ... Vsi morajo priznati, da so vse važne prosvetne institucije ustvarjene pod Jugoslavijo v Sloveniji zasluga demokratov, pred­ vsem onih iz Slovenije ... Pri svojem delu nismo imeli v mislih kak regionalizem ali plemenski separatizem. Na­ ravno so ti zavodi v prvi vrsti kulturna središča dotičnih mest in krajev, a zaradi tega še ne smejo imeti plemenske­ ga značaja. Nasprotno! Ljubljansko univerzo smatramo kot važno izpopolnitev in izgraditev naših kulturnih in nacionalnih središč Beograda, Zagreba in Ljubljane in hočemo, da je ona ognjišče znanosti in prosvete za vse dele našega naroda. Njo naj posečajo sinovi vseh plemen našega naroda. Verujmo v visoko misijo ljubljanske uni­ verze! «316 V Sloveniji so demokrati v jeseni 1925 reorganizirali svojo Zvezo kulturnih društev, ki je odtlej delovala pose­ bej tudi za mariborsko oblast. Ustanovili so Zvezo jugo­ slovanske demokratske mladine, ki se je razvila iz mla­ dinskega društva Edinost v Ljubljani in se je v glavnem ukvarjala s športom in ljubiteljsko kulturo. Prosvetno dejavnost so povečala sokolska društva. Konec leta 1926 je slovenska SDS organizirala tudi večje število nekaj­ dnevnih političnih tečajev SDS, na katerih so novačili zlasti mlajše podeželane. Med srednješolci so potekali 315 Hrvoje Matkovic, Svetozar Pribičevic' i SamostaIna demokrat· ska stranka do šestojanuarske diktature, Zagreb 1972, str. 188-194; Riječ, 11. XII. 1925; j, 8. XII. 1925. 316 Triumf politike SDS in Svetozarja Pribičevic'a v Ljubljani, J, 19. 1. 1926. 234 »idejni tečaji« v organizaciji »Saveza jugoslovenskih sred­ nješkolskih udruženj«, ki je bil pod vplivom SDS3!7 Največ prahu je dvignila ustanovitev popularne za­ ložbe Vodnikova družba, ki naj bi bila postala tekmica katoliški Družbi sv. Mohorja. Vodnikova družba je z inten­ zivno propagandno akcijo v svojem prvem letu zbrala za­ vidljivih 15.000 članov. Njena ustanovitev v začetku leta 1926 je močno vznemirila katoliške kroge, ki so imeli z Mohorjevo družbo v slovenskem založništvu svojevrsten monopol. Prebudila pa je tudi Slovensko matico, katere redna letna knjižna zbirka je v začetku dvajsetih let pre­ nehala izhajati.3!8 317 Ustanovitev Zveze kulturnih društev v Mariboru, J. 6. X. 1925; Ustanovno zborovanje Zveze jugoslovanske demokratske mladine, J, 27. X. 1925; Sokolska prosveta, j, 7. X. 1925; Lep uspeh politične šole SDS v Mariboru, Jdejni tečaj naših srednješolcev, J, 31. XII. 1926. 3111 Klerikalci in Vodnikova družba, J, 27. II. 1926; »Vodnikova družba.< in ~)Družba sv. Mohorja«, J, 11 . 111. 1926; Iz Vodnikove družbe, L 22. VIII. 1926; Pater Tominec in Vodnikova družba, j, 19. XII. 1926; Vod­ nikova družba in Slovenska matica, L 1. V.1926. 235 VRNITEV SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE Po odkritem sporu z Radicevo stranko so radikali 1. februarja 1927 sestavili vlado s Slovensko ljudsko stranko in podporo še nekaj manjših skupin. V vlado ni vstopil Anton Korošec. Tri ministrstva - za javne gradnje, za socialno politiko ter za kmetijstvo in vode - so zasedli Dušan Sernec, Andrej Gosar in Fran Kulovec. Prosvetno ministrstvo je prevzel izkušeni radikal Velja Vukičevic,3l' Vukičevic je nameraval nadaljevati svojo politiko iz leta 1925. To je pomenilo krčenje gimnazij in fakultet ter pospešeno ustanavljanje osnovnih in strokovnih šol. Ob sprejemanju proračuna za prosvetno ministrstvo marca 1927 je zahteval naknadne kredite za 6,5 milijona dinarjev, pri čemer je napovedal znatno krčenje gimnazij, učiteljišč in fakultet. Izrazil je obžalovanje, da ustava prepoveduje uvajanje šolnine, saj bi z njo lahko izboljšali kakovost učil in pouka. 320 Izdelan je imel enoten učni načrt za nižje sred­ nje šole, ustrezna komisija pa je preurejala učni načrt za gimnazije od V do VIII. razreda, kar naj bi končno omo­ gočilo enoten pouk po vsej državi. Zakonski predlog za m Gligorijevic, n. d., str. 224; Mikuž, n. d., str. 349; S, 1. IL 1927; J, 2. II. 1927. 32U Za srednje šole je bilo v proračunu namenjenih 120 milijonov, od tega je 100 milijonov dobilo zaposleno osebje. To je bilo takrat 3378 učiteljev, od katerih približno 1000 ni bilo ustrezno kvalificiranih. Poučevali so na 109 popolnih in 58 nepopolnih gimnazijah s skupno 96.000 učenci. Minister je predlagal, da bi število popolnih gimnazij v vsej državi znižali na 80, kar je pomenilo ukinitev oz. preureditev 29 gimnazij v štiriletne. V državi je bilo 47 učiteljišč, od tega 40 državnih, njihovo število naj bi skrčili na 33, kolikor je bilo oblasti. Število osnov~ nih šol pa je uspešno naraščalo, v zadnjih treh letih za okrog 600, kar naj bi bilo še premalo. Na univerzah je bilo 237 rednih (v Ljubljani 44), 82 izrednih (Ljubljana 20) profesorjev in skupno 630 docentov ter asisten~ tov. Študirato pa je 11.121 študentov. Ekspoze prosvetnega ministra Vu~ kičevica, J, 13. III. 1927; Proračun pravosodja in prosvete, S, 13. III. 1927; Vlada namerava reducirati univerze in gimnazije,), 6.11. 192/ 1 236 univerze je bil končan in je predvideval manjše število profesorjev, kar bi zmanjšalo tudi število fakultet. Konec februarja 1927 sta bili konstituirani ljubljanska in mariborska oblastna skupščina, v katerih je SLS dobila več kot dvotretjinsko večino in je zato gladko zavrnila po­ nujeno sodelovanje opozicije v predsedstvih in odborih. Velika župana, ljubljanski Vilko Baltič in mariborski Ot­ mar Pirkmajer, sta bila odpoklicana v Beograd. Prosvetni inšpektor v Ljubljani je postal dr. Karel Capuder, dolgo let aktiven v slovenskih katoliških organizacijah. Maja 1927 so bili znova ustanovljeni krajevni in oblastni šolski odbo­ ri, ki so bili tesno povezani s politično upravo. Proti takšni povezanosti si je ves čas zaman prizadeval slovenski del VJV, tudi pod vladami, v katerih so sodelovali demokra­ ti. Oblastni šolski odbor je vodil veliki župan, krajevne šolske odbore pa lokalni župani. Ljubljanski oblastni odbor je v novi oblastni šolski svet za 14 okrajev imenoval 14 predstavnikov, same »klerikalce«, kot mu je očitalo Ju­ tro. Prosvetno ministrstvo je poostrilo kriterije za opra­ vičeno izostajanje šolarjev od nedeljske maše. Manifesta­ cije raznih kulturnih, humanitarnih in narodnih društev so bile v organizaciji »liberalcev« navadno nalašč pri­ rejene ob nedeljskih dopoldnevih, da bi na ta način opra­ vičeno odtegovale mladino od verskih dolžnosti. Oblastni skupščini sta aprila sprejeli svoja proračuna, ki sta predvi­ devala tudi sredstva za »pospeševanje prosvete«. Razpra­ va ljubljanske oblasti o proračunu je pokazala, da je bil denar razdeljen pristransko. Zlasti prosvetni del pro­ računa je bil tako nenatančen, da oblastna skupščina ni mogla dobro nadzorovati delitve denarja. Demokratska Zveza kulturnih društev v Ljubljani ni na primer dobila nič, denar za gasilstvo so razdelili mimo Gasilske zveze zaradi politične usmerjenosti njenega vodstva itd."! 321 Otvoritev ljubljanske in mariborske oblastne skupščine, J, S, 24 . !l. 1927; Ob odhodu Velikega župana Pirkmaje~a, j, 6. lIl. 1927; Dijete, nagrade in nove davščine zasigurane, J, 23. IV. 1927; Zasedanje ljub~ ljanske oblashle skupščine, S, 23. lV. 1927; Uredba o organizaciji krajnih in oblastnih šolskih odborov, J, 8. V. 1927; Prosvetna uprava v Ljubljani pod škofovsko komando, J, 24. V. 1927; Ff. Fink, Zbirka važnejših novih naredb in odredb, VIL, Maribor 1928, str. 15; Zastopniki srezov v novem oblash1em šolskem odboru, J, 28. V. 1927. 237 Ob nastopu »kleroradikalne« vlade februarja 1927 je Jutro zapisalo, da si ne želi njenega hitrega padca, marveč da bi radi videli SLS pri d~lu in primerjali njene uspehe z besedami in obljubami. Ze pri oblikovanju državnega proračuna so ji demokrati očitali, da se je izneverila de­ klarirani prosvetni politiki. SLS je pač podprla proračun, katerega finančni zakon je omogočal prosvetnemu mini­ stru, da z naredbo (mimo skupščine) izenači učne načrte in programe vseh državnih šol, kljub temu da sta bila zakonska predloga za osnovne in srednje šole že pred skupščino. Finančni zakon je omogočal prosvetnemu mi­ nistru tudi redukcije srednjih šol in fakultet. 32 ' SLS naj bi tudi onemogočila možnost dodatnega financiranja ljub­ ljanskega gledališča . Za njegovega novega upravnika je bil po večletnem napornem delu Mateja Hubada imeno­ van arhitekt Rado Kregar, ki je bil na to mesto postavljen kot kandidat radikalne stranke, saj je bil tajnik njenega ljubljanskega odbora. Ljubljansko poverjeništvo igralske­ ga združenja je v njegovo kandidaturo privolilo v upanju, da bo človek z dobrimi političnimi zvezami v Beogradu lažje uredil stalno ponavljajočo se gmotno krizo, vendar so bili prekmalu razočarani. Ob Kregarjevem imenovanju se je jasno pokazala nemoč SLS v političnem centru. Po vstopu v vlado in odstopu Hubada se je katoliškim poli­ tikom namreč ponudila priložnost, da tudi sami dejavno posežejo v slovenske gledališke razmere'23 Marca 1927 je kralj podpisal ukaz o upokojitvi več kot 200 učiteljev po vsej državi. Jutro je izbrskalo tudi nekaj učiteljskih premestitev po zloglasnem 71. členu uradniškega zakona (nujna službena potreba). SLS je za Slovenijo več dosegla na drugih področjih. Najpomemb­ nejši je bil sporazum s finančnim ministrom o financi­ ranju oblastnih samouprav, ki bi drugače ostale brez dejanske moči. 324 J22 Mikuž, n. d., str. 349; Prosvetna politika SLS v vladi, J, 16. II. 1927. J23 Dušan Moravec, Slovensko gledališče od vojne do vojne, ljub­ ljana 1980, str. 194; SLS in naše gledališče, J, 17. Il. 1927. 324 Velik ukaz o učiteljskih upokojitvah, J, 2. III 1927; Učiteljska premeščanja po členu 71., L 16. IV. 1927; Janko Jovan, Delu za narod­ čast!, S, 10. lV. 1927. 238 Nikola Uzunovič je s svojo šesto vlado 16. aprila 1927 odstopil. Naslednji dan je proti pričakovanjem novo vla­ do sestavil bivši prosvetni minister in kraljev prijatelj Velja Vukičevic. Ni je razširil v koncentracijsko, kot so za­ radi trajne politične krize pričakovali, pač pa so jo sestavi­ li le radikali in srbski demokrati, torej je bila brez Hrvatov in Slovencev. Nova vlada v skupščini seveda ni imela za­ dostne podpore, zato je kralj skupščino razpustil in razpi­ sal volitve. VukičeviCeva vlada sprva sploh ni imela pro­ svetnega ministra, zastopal ga je finančni minister dr. Bogdan Markovic."5 Po dveh mesecih je prosvetno mini­ strstvo prevzel dr. Ninko Peric. 11. septembra 1927 so bile parlamentarne volitve, na katerih je SLS v Sloveniji ob­ držala absolutno premoč, 20 od 26 mandatov. Na račun HSS si je bistveno spet opomogla SDS, ki je v Sloveniji do­ bila 4 poslance (leta 1925 samo dva). Demokrati so bili na volitvah v Sloveniji relativno uspešni nedvomno zato, ker so bili že dve leti v opoziciji in so v skladu s tem tudi rahlo spremenili svojo politiko, zlasti kulturno. Še pred volitva­ mi sta Velja Vukičevic in Anton Korošec na Bledu sklenila sporazum o sodelovanju, kar je po volitvah pripeljalo do rekonstrukcije vlade. Kot edini predstavnik SLS je dobil ministrstvo za socialno politiko dr. Andrej Gosar, prosvet­ no ministrstvo pa je prevzelDavidovicev demokrat dr. Kosta Kumanudi. Hkrati z Gosarjem je bil za državnega podtajnika na prosvetnem ministrstvu imenovan tudi po­ slanec SLS Anton Sušnik.'" Državna kulturna politika je kljub vsemu ostajala domena več ali manj istih ljudi, zlasti VukičeviCa. Na­ daljevalo se je varčevanje v šolstvu in kulturi ter razvojne smernice, ki jih je napovedal Vukičevic že leta 1925 in so jih vlade od takrat tudi bolj ali manj uspešno uresničeva­ le. V srbski radikalni stranki je bilo razširjeno mnenje, da n 5 Gligorijevic, n. d., str. 224; Mikuž, n. d., str. 353; Nova vlada, J, 19. IV. 1927. 32~ Mikuž, n. d., str. 357-364; GligorijeviC. n. d., str. 234; Prva etapa Blejskega sporazuma izvršena, S, 21. IX. 1927. 239 so tri univerze za Jugoslavijo popolno razkošje in da za­ dostuje ena univerza, namreč beograjska'27 V Sloveniji je bilo vedno pomembneje, kdo ima v ro­ kah pokrajinsko oziroma oblastno upravo, kot pa to, kdo je prosvetni minister v Beogradu. Kljub centralistično urejeni državni upravi so imeli pokrajinski uradniki na­ vadno toliko moči, da so lahko določene politične in upravne ukrepe iz centra uspešno zadrževali, blažili njihove učinke ali celo vplivali na njihovo vsebino. Pri takšnem razmerju upravne moči je bilo oblikovanje ob­ lastnih samouprav za Slovenijo še toliko pomembnejše. Glede na absolutno premoč Slovenske ljudske stranke je centralni vladi ostala poglavitna moč vpliva na slovenske kulturne razmere pri delitvi denarja, se pravi v državnem proračunu. Zaradi vsakoletnega oblikovanja t. i. budžeta in finančnega zakona za poslovno leto, ki se je začelo z aprilom, se je še vedno splačalo sedeti v vladi, čeprav v drugi polovici dvajsetih let vsaj v kulturni politiki ni bilo mogoče mimo interesov Narodne radikalne stranke. V državnem proračunu za poslovno leto 1927/28 se je zrcalila npr. že druga neuspela pobuda Slovenske mati­ ce, Narodne galerije, Znanstvenega društva za humani­ stične vede in društva Pravnik iz Ljubljane za ustanovitev slovenske Akademije znanosti in umetnosti ter za po­ državljenje Narodne galerije."8 Leta 1927 so najprej januarja volili oblastne skup­ ščine, septembra nov parlament, prej in potem pa so po­ tekale tudi občinske volitve, oktobra v ljubljanski magi­ strat. V politično propagandnem pogledu je bilo leto spet nekoliko bolj razgibano. Upravo v Sloveniji je z obliko­ vanjem oblastne samouprave prevzela SLS, zato je pri po­ litični agitaciji in klevetanju nasprotnika prevzela pobudo 327 Najnovejša radikalska obtožba proti SDS, J, 8. III. 1927. 328 Navedena društva so na prosvetnem ministrstvu 1. XII. 1926 vložila zakonski predlog za ustanovitev Akademije ter hkrati pozvala vse posameznike in ustanove za prispevke v fond, s katerim bi gradili ustrezne stavbe. Slovenci! Za slovensko Akademijo znanosti in umetno­ sti - za Narodno galerijo, J in S, 1. I. 1927. 240 SDS. Kulturnih vprašanj pred januarskimi volitvami niso posebej poudarjali. Septembra je moral odnos SDS do slo­ venske kulture nekoliko popravljati njen kandidat za ljubljanski poslanski mandat Albert Kramer, ki je v tem volilnem okrožju potem porazil Antona Korošca. Kramer je odgovarjal na očitke svojega nasprotnika in ostro za­ nikal, da bi SDS kakorkoli škodovala ali omalovaževala »povzdigo slovenskega jezika ... (ter) naše narodne do­ mače kulture, ker vidimo v tem svoje najvažnejše delo za jugoslovansko idejo, o kateri vemo, da se bo razvila le takrat, če bodo združene v njej v harmoniji vse sile našega naroda. Brez slovenske kulture ni jugoslovenske kulture.« Poudaril je zasluge demokratov pri razširitvi šolstva in ustanovitvi univerze ter napovedal boj proti kakršnikoli okrnitvi kulturnih ustanov. »Ljubljana bi morala postati s svojo univerzo naš jugoslovenski Heidelberg. Tu je mesto za jugoslovenskega študenta bolj kakor v Beogradu ali Zagrebu, kjer se zgubi v mnogih opasnostih. Tu bi se v plemeniti tekmi vzgajala jugoslovenska mlada generacija, Srbi, Hrvati in Slovenci ... Napraviti moramo naše mesto za glavno tujsko prometno središče.« Jutro se je posebej obračalo k slovenski inteligenci in kulturnim delavcem ter jih svarilo, da v SLS še vedno vlada tisti duh, ki je »spalil« Cankarjevo Erotiko.32' Katoliška stranka je v volilni propagandi kulturne probleme odpravila z opravičilom, da hoče v vlado zato, da bi slovenskim kulturnim ustanovam zagotovila var­ nost in zaščito. Ni ji bilo treba kričati o kulturnem boju po časopisih, ker ga je lahko učinkovito izvajala sama."o Oktobra 1927 je ljubljanska policija prepovedala »kultur­ no-filmske predstave« demokratske Zveze kulturnih društev, ki so bile navadno ob nedeljah od 9. do 11. ure. Otroci naj bi uhajali od obveznih šolskih maš v kino, se potem lagali doma in v šoli ter se tako učili potepuštva. 32~ Govor Alberta Kramerja v Ljubljani, Volilno pismo slovenski inteligenci, J, 10. IX. 1927; Kulturnim delavcem vprevdarek!, J, 11. IX. 1927. 3J(J Volilni govor Antona Korošca v Unionu, S, 9. IX. 1927. 241 SLS je svojo pozicijo v oblastnih skupščinah izkoriščala zlasti pri oblastnih proračunih in delitvi podpor raznim društvom. Zaradi zmanjšanega državnega proračuna za ljubljansko gledališče je to moralo zmanjšati plače in šte­ vilo svojih uslužbencev. Ljubljanski oblastni odbor je zato in za nujna popravila obeh gledaliških stavb zahteval uvedbo posebne oblastne takse na gledališke vstopnice, kar je opozicija burno zavrnila kot napad na kulturo in na že tako padajoči obisk predstav. Trdna večina v oblastni skupščini je predlog kljub temu sprejela. 331 Ljubljansko in mariborsko gledališče sta vsako po svoje živeli v nenehni denarni krizi. Njuni delavci so sicer vedno znova zaman upali na ugodnejše rešitve iz Beogra­ da. Dan pred ljubljanskimi občinskimi volitvami, 1. okto­ bra 1927, si je upravnik ljubljanskega gledališča Rado Kre­ gar ob slabem gmotnem stanju privoščil še predvolilni škandal. Iz Beograda je brzojavno preprečil, da bi že tako revno plačanim igralcem izplačali poleg uradniške plače tudi umetniške dodatke. Ti so namreč predstavljali več kot polovico njihovih dohodkov. Predstavniki igralcev s predsednikom svojega društva Julijem Betettom so prote­ stirali pri Antonu Korošcu in pri ljubljanskem poslancu Albertu Kramerju, ki sta vsak posebej proteste posredo­ vala prosvetnemu ministrstvu. Denar je bil iz Beograda pravočasno nakazan v celoti. Krivdo za enotedensko za­ mudo pri izplačilu pa je moral prevzeti nase upravnik Kregar in z njim ljubljanski radikali."2 Ljubljansko gleda­ lišče je v državnem proračunu za leto 1927/28 dejansko dobilo milijon in pol dinarjev ali 20% manj kot v prejšnjem letu, vendar se je vsota za gledališča v celoti znižala za 10 milijonov. Subvencija za mariborsko ob­ lastno gledališče se je zmanjšala z milijona na 782.000 dinarjev. 333 331 Nečuven kulturen škandal, J, 28. X. 1927; Kultura od devetih do enajstih, L 30. X. 1927; Veliki župan o položaju v ljubljanski oblasti, Davek na gledališke vstopnice, J, 6. XI. 1927. 3.12 Fatalna senzacija v Narodnem gledališču, S, 2. X. 1927; Gleda· liška afera rešena, J, 4. X. 1927. 242 V šolski upravi se je državno varčevanje v začelo s krčenj em števila okrajnih šolskih nadzornikov. Ze marca 1927, ko je SLS še sodelovala v vladi, je prosvetno ministr­ stvo odločilo, da pripada po novem državnem proračunu obema slovenskima oblastema skupno 15 šolskih nadzor­ nikov, medtem ko jih je bilo dotlej 26 (14 v ljubljanski in 12 v mariborski oblasti). Učiteljska organizacija je protestira­ la, saj bi jih potrebovali celo več. 334 Maja je zastopnik prosvetnega ministrstva na podla­ gi že omenjenega spornega člena finančnega zakona za šolsko leto 1927/28 določil nove enotne učne načrte za vse realke, realne gimnazije in klasične gimnazije v državi. Z novimi načrti so pridobili moderni jeziki in na­ ravoslovje v škodo klasične humanistične izobrazbe. To je pomenilo radikalno nadaljevanje poenotenja srednješol­ skega pouka, ki ga je začel minister Pribičevic s prvima dvema razredoma realk in realnih gimnazij v začetku leta 1925. Tokrat so s približevanjem srbskemu učnemu načrtu v določeni meri izgubile humanistični značaj tudi držav­ ne klasične gimnazije v Sloveniji, saj se je pouk latinščine premaknil v II. razred, grščine pa v IV. razred.'35 Septembra 1927 so začeli uresničevati napovedano drastično krčenje popolnih gimnazij, ki bi jih ne smelo biti več kot 80 v vsej državi. 36 gimnazij je čakala delna ukini­ tev oz. preureditev v nižje, samo štiriletne gimnazije. Vla­ da je 16. septembra sklenila, da v Sloveniji ostanejo neokr­ njene le dve gimnaziji in realka v Ljubljani, realka v Mari­ boru ter gimnazije v Kranju, Novem mestu in Celju. Samo nižje gimnazije pa bi ostale v Kočevju, Mariboru, na Ptuju, v Murski Soboti in tretja ljubljanska gimnazija. Peti razre­ di na teh šolah so bili 1. oktobra 1927 dejansko ukinjeni, 33..1 Budet državnih razhoda i prihoda kraljevine SHS za 1926/27 godinu; isti vir za leto 1927/28, Narodna pozorišta, Sarajevo 1926 in 1927; Danilo, Kriza ljubljanskega gledališča, J, 5. J. 1927; Gledališče in fi­ nančni delegat, J, 12. 1. 1927; Ljubljansko gledališče v prihodnji sezoni, J, 14. VII. 1927; Beseda o slovenski operi, J, 24. VIL 1927; Tudi gledališče bi radi demontirali!, J, 2. X. 1927; Stanje Narodnega gledališča v Ljubljani, J, 15. X. 1927; Nov atentat na mariborsko gledališče, J, 10. XI. 1927. 314 Redukcija nadzornikov, UT, 10. III. 1927. '" UL, 74/11. VII. 1927; j, 13. VII. 1927. 243 naslednji razredi pa bi bili postopoma v naslednjih šol­ skih letih. Menda pa je pritisk ministra Cosarja in dele­ gatov poslanskega kluba SDS v Beogradu pri svojem nekdanjem strankarskem kolegu, prosvetnem ministru Kumanudiju, dosegel, da je redukcijo gimnazij v krajih, kjer so bili zagotovljeni ustrezni prostori in predavatelji, preložil za eno leto. Spet so lahko osnov,il.li V razrede v gimnazijah na Ptuju in v Kočevju. Ukinjen je ostal V razred na III. gimnaziji v Ljubljani, v Mariboru so morali namesto V gimnazijskega razreda ukiniti isti razred na real ki, v Murski Soboti pa je ukinjeni razred še naprej vzdrževala lokalna uprava. Preklic odloka o redukciji gimnazij z dne 5. oktobra pa je pripominjal, da morajo naslednje šolsko leto 1928/29 na teh gimnazijah ukiniti V in VI. razred hkrati. Tako so ločena prizadevanja Sloven­ cev obeh poli tičnih taborov dosegla samo časovno pre­ ložitev, ne pa vsebinske spremembe. 336 V začetku leta 1927 sta bili z novim učnim progra­ mom ministrstva za kmetijstvo delno okrnjeni tudi kme­ tijska šola na Crmu pri Novem Mestu, oktobra pa srednja kmetijska šola v Mariboru. 33 ? V takšnih razmerah v slovenskih srednjih šolah, za katere so »liberalci« vneto obtoževali svojega neposred­ nega političnega nasprotnika v Sloveniji, češ da se je pro­ dal srbskim radikal om, je Slovenski narod izbrskal še afero s poslopjem ljubljanske realke. Julija 1927 je novo osnovani oblastni odbor v Ljubljani reševal svoje pereče prostorske probleme na dokaj neroden način. Da bi prišli do prostorov za urade in do souporabe zbornične dvo­ rane v Deželnem dvorcu, so hoteli dati univerzi nado­ mestne prostore v sosednji realki. Realki je bilo naročeno, naj izprazni pol ene etaže, za preostalo stavbo pa je oblast- 33(; Kleroradikalsko demontiranje slovenskih srednjih šol, J, 18. IX. 1927; Redukcija naših gimnazij izvršena!, J , 2. X. 1927; Akcija naših poslancev proti kulturni demontaciji, J, 4. X. 1927; Uspešna intervencija poslancev SDS, j, 6. X. 1927; Redukcija srednjih šol, J, 12. X. 1927; Po­ ročilo Velikega župana O stanju uprave v mariborski oblasti, J, 6. XI. 1927; Glede gimnazij ostane v Sloveniji še pri starem, S, 1. X.1927. 337 Kmetijska šola na Grmu okrnjena, JJ 1. II . 1927; Zopet redukcija kulturnega zavoda, 1, 5. X. 1927. 244 ni odbor zahteval od prosvetnega ministrstva 800.000 dinarjev letne najemnine. Slovenski narod in Jutro sta ob odloku zagnala vik in krik o namernem uničevanju realke, kar je bil ob sočasnih redukcijah osnovnih šol v ljubljanski oblasti učinkovit predvolilni manever. Jutro je namestniku predsednika oblastnega odbora dr. Antonu Breclju očitalo predvsem laž o neizkoriščenosti realčnih prostorov in neprimerno visoko zahtevo za najemnino. Pomembnejši so bili kričeči naslovi v časopisih. 338 Drastično varčevanje se je proti pričakovanju začelo tudi v osnovnem šolstvu. Julija 1927 je prosvetno ministr­ stvo z odlokom ukinilo okrog 60 razredov na različnih osnovnih šolah v ljubljanski oblasti. Večinoma so pri vsaki šoli odpravili najvišji razred in ga združili z zadnjim nižjim ali za en oddelek zmanjšali število paralelk. Poleg tega so bile vse samostojne osemrazredne osnovne šole v krajih, kjer je bila tudi meščanska ali srednja šola, pre­ urejene v sedemrazredne. Do konca šolskega leta 1927/28 naj bi ukinili še vse razrede ali paralelke na šolah, ki jim krajevni šolski sveti ne bi preskrbeli samostojnih prosto­ rov, kar je pomenilo, da je odpadel deljeni (dopoldanski in popoldanski) pouk. Odvečni učitelji so bili 30. junija odpuščeni. Ob koncu avgusta je bila napovedana tudi odpoved vsem učiteljem, ki do 15. av~usta niso dobili po­ sebnega odl,?ka, da ostanejo v službi. 39 Službe je izgubilo 97 učiteljev. Sef odseka za Slovenijo pri prosvetnem mini­ strstvu Pavel Flere je potrebo po redukciji v pismu sloven­ ski javnosti podrobno razložil. Ukinjeni so bili samo razredi, ki so imeli premalo otrok. Med ljubljansko in ma­ riborsko oblas~o so vladala v tem pogledu velika neso­ razmerja. V ljubljanski oblasti je bilo veliko razredov z manj kot 25 učenci, celo z manj kot 10 učenci, pri čemer je primanjkovalo tudi veliko prostora. V mariborski oblasti, kjer ni bil ukinjen niti en razred, pa se je ponekod trl,? tudi od 80 do 130 otrok venem razredu. Zato je bilo na Stajer­ skem v šolskem letu 1927/28 na novo odprtih okrog 160 '" Začetek konca ljubljanske realke?, SN, 26. VII.;), 27. VII. 1927; Zlobna hujskarija SDS, S, 28. VIL 1927; Nikar ne delajte takih eksperi­ mentov,), 29. VII . 1927. 33~ Demontiranje osnovnega šolstva v Sloveniji, J, 17. VIL 1927. 245 razredov . Odpuščeni učitelji s Kranjske so tako prišli do služb. Flere je v odgovoru na napade iz Edinosti, Sloven­ skega naroda in Jutra, češ da je poleg njega za vse kriv »kleroradikalski« državni proračun (SLS tisti čas ni imela svojih uradnikov v vladi), namignil, naj prave krivce iščejo pri tistih, ki so takemu stanju botrovali. Mislil je na SDS in takrat še njeno ekspozituro UJU v času, ko je bil prosvetni minister Pribičevic. Takrat je moral vsak »pra­ vi« učitelj dobiti službo v bližini Ljubljane neglede na šolske potrebe. Z enakimi argumenti je redukcije v osnov­ nih šolah in na gimnazijah zagovarjal tudi katoliški Slo­ venec. 340 Po Vukičevicevih napovedih ob njegovem ponov­ nem nastopu februarja 1927 in po blejskem paktu je Jutro začelo ugibati tudi o možnih redukcijah na univerzah. Prosvetno ministrstvo naj bi pripravljalo predlog o ukini­ tvi ljubljanske in zagrebške medicinske fakultete. Podob­ ne vesti iz ministrstva za narodno zdravje je septembra objavila beograjska Pravda.'" Pravi boj za ljubljansko univerzo se je začel novembra ob pripravi novega držav­ nega proračuna. Prosvetno ministrstvo je načrtovalo za univerze nespremenjeno postavko, vendar bi 44. člen fi­ nančnega zakona omogočal vladi kasnejšo prerazpore­ ditev sredstev med univerzami. To je pomenilo tudi možnost ukinitve ali »selitve« nekaterih fakultet. Profesor pravne fakultete dr. Metod Dolenc, ki je ta čas delal v po­ sebni meduniverzitetni komisiji za pripravo zakona o univerzah, je poročal o nameri, da bi v Ljubljani ukinili medicino in tehniko, ustanovili pa visoko šolo za rudar­ stvo. To je najprej sprožilo proteste študentov. Prva je pro­ testirala katoliška Akademska zveza, takoj za tem pa skupščina Zveze slušateljev ljubljanske univerze (10. no­ vembra 1927). Nato so slovensko javnost zmedle različne 34{] Edinost, št. 17/1927; Naše šolstvo pod Damoklejevim mečem kleroradikalskega proračuna, L 30. VII. 1927; Razgaljena esdeesarska demagogija, S, 27. VII. 1927; Redukcije v ljubljanski oblasti?, S, 28. VII. 1927. 341 ljubljanska in zagrebška medicinska fakulteta ogrožena, J, 9. VIlI. 1927; Ukinjenje medicinske fakultete v Ljubljani, J, 30. IX. 1927. 246 vesti. Slovenski narod in Jutro sta obveščala o zavrnitvi kreditov za ljubljansko tehnično in medicinsko fakulteto, Slovenec pa je takšne »laži" demantiral in zagotavljal enako višino sredstev za ljubljansko univerzo kot dotlej. Dejansko je bil 19. novembra skupščini predložen pro­ račun, ki slovenskih kulturnih ustanov v primerjavi s prejšnjimi leti ni bistveno prikrajšal. Finančni zakon no­ vega državnega proračuna je ukinjal 7 meščanskih šol in 10 nižjih gimnazij v južnejših pokrajinah, sankcioniral je že uveljavljeno načelo, da morajo biti vse gimnazije samo štiriletne ali samo osemletne ter da je slednjih lahko samo 80 v vsej državi. Na novo je določal število profesorskih obveznih ur, ki se je povečalo. 44. člen pa je obljubljal ob koncu šolskega leta 1927/28 vladni sklep o tem, katere fakultete, kdaj in kako bodo ukinjene.'42 Člen je znova sprožil protestna zborovanja študen­ tov in profesorjev 24. novembra v ljubljanskem Unionu in na univerzi. Zelo ostro sta proti slovenskim politikom v Beogradu nastopila študenta Edvard Kocbek (katolik) in Bratko Kreft (komunist). Dekana medicinske in tehnične fakultete ter Milan Vidmar so utemeljevali upravičenost neokrnjene univerze v Ljubljani, nastopil pa je tudi pred­ sednik ljubljanske oblastne skupščine dr. Marko Na­ tlačen, ki se je v imenu SLS z akademiki brezpogojno soli­ dariziral in jih pozval v skupen boj. Zaradi sodelovanja v vladi se je vodstvo SLS ta čas soočalo z močno opOZicijo v lastni stranki in s poostrenimi napadi političnih strank v opoziciji, ki jim je 44. člen dajal poseben zagon in težo. Zato je SLS s škofom Jegličem takrat posebej izkazala svojo naklonjenost neokrnjeni univerzi v Ljubljani, med­ tem ko je SDS njeno ogroženost poudarjala in tako blatila 342 Resolucija kat. akademikov spričo nevarnosti redukCije ljub­ ljanske univerze, S, 9. XI. 1927; Resolucija akademske mladine ljub­ ljanske univerze, J in S, 11. XI. 1927; Vesti o okrnitvi slovenske univerze izmišljene, S, 13. XL 1927; Državni proračun in zakon o izenačenju dav­ kov izgotovljena, S, 20. XL 1927; Napovedujejo se novi hudi udarci, J, 20. Xl. 1927. 247 svojega konkurenta. Pri tem je SDS izpostavljala pomen svojega človeka dr. Milana Vidmarja. 343 Na izredni seji univerzitetnega sveta dan po velikem protestnem zborovanju je Milan Vidmar izrazil svoje obžalovanje, »da je ljubljanska univerza zašla v krizo v času, ko je minister za prosveto univerzitetni profesor in mu sekundira neki drug univerzitetni profesor.« Mislil je na Kumanudija in Gosarja. Ta izjava je sprožila proteste srbohrvaških profesorjev na ljubljanski univerzi. Na reso­ lucijo, ki jo je univerzitetni svet istega dne poslal vsem slovenskim poslancem in ministru, je Andrej Gosar 5. de­ cembra odgovoril, da je že dotlej storil vse, kar je bilo mogoče, da ne bi spornega člena finančnega zakona izvajali v škodo ljubljanske univerze in se bo za to trudil tudi v bodoče. Gregor Žerjav pa je odpisal, da bo to »fatalno obve­ zo« lahko odpravila šele sprememba režima. Medsebojno blatenje v prizadevanju za isto stvar se je nadaljevalo v fi­ nančnem odboru Narodne skupščine, kjer se je stališču za ukinitev fakultet pridružil tudi Sljepan Radi<', končalo pa se je na proračunski seji ljubljanske oblastne skupščine 14. decembra 1927, ko so v popolnem soglasju sprejeli resolu­ cijo, namenjeno osrednji v ladi. Ta je najprej zahtevala črtanje spornega 44. člena, se zavzela za izpopolnitev ljubljanske univerze in je za novo gradnjo univerzitetne stavbe v svoj proračun vnesla milijon dinarjev. V podporo prizadevanjem za univerzo je 38 slovenskih društev, usta­ nov in organizacij obeh idejnih taborov konec leta 1927 izdalo še posebno tiskano spomenico »Pomen univerze v Ljubljani za Slovence in državo SHS«, ki je kratko popisa­ la razmeroma veliko znanstveno delo njenih delavcev v devetih letih obstoja. Proti temu, da bi o univerzah 343 Metod Mikuž, Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919- 1945, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, Ljubljana 1969, str. 74, 75; Mobilizacija Ljubljane za ohranitev popolne univerze,)J 24. Xl. 1927; Javno predavanje dr. Milana Vidmarja o univerzi, Ponesrečeni izgovori SLS glede naše univerze, J, 27. XI. 1927; Manifestacija, S, 27. XI. 1927; Žalostni klerikalni izgovori, J, 30. XI. 1927. 248 odločal vsakoletni finančni zakon, so se oglašaJi tudi na beograjski univerzi, podobno spomenico pa je februarja 1928 sprejela tudi meduniverzitetna komisija pri prosvet­ nem ministrstvu. 344 Zaradi nenehnih gmotnih težav in potreb po prosto­ ru je bilo 11. marca 1928 v Ljubljani ustanovljeno »Dru­ štvo za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada«.''' Pridružilo se je akciji za reševanje treh glavnih gmotnih problemov slovenske kulture v tistem času. Kljub adapti­ ranju Narodnega doma za potrebe Narodne galerije je Ljubljana po splošnem prepričanju nujno potrebovala tri nove palače: za univerzo, akademijo in galerijo. Kot je po­ vedal prof. dr. Karel Hinterlechner, se je arhitekt Jožef Plečnik takrat ukvarjal z načrtom univerzitetnega naselja pod Tivolijem in po mnenju nekaterih bi bilo najbolje v ta sklop vnesti tudi paviljona za Akademijo znanosti in umetnosti ter Narodno galerijo. Odbor društva za nabi­ ranje narodnega univerzitetnega zaklada, ki so ga sestav­ ljali univerzitetni profesorji, bančniki in veletrgovci, se je razen na denarne zavode, trgovska in industrijska pod­ jelja obračal posebej na oblastne strukture. Po deželi že precej razširjeni odseki nabiraine akcije za Akademijo in Narodno galerijo so imeli kljub temu, da med Slovenci ni bilo dovolj premožnih mecenov, znatne uspehe. Ministr­ stvo za prosveto je dovolilo, da v akcijo vključijo tudi šole. 6. maj so določili za poseben nabiral ni dan.''' Ljubljanska univerza je z bojem proti poskusom, da bi jo okrnili, konec leta 1927 in v začetku 1928 pri nacio- 3H Mikuž, Gradivo ... str. 75--78; Izjava Jugoslovanskega kluba za neokrnjeno slovensko univerzo, S, 13. XU. 1927; Spokorniki?, S, 14. XII. 1927; Ljubljanska oblastna skupščina, S, 15. XII. 1927; Beograjski profe­ sorji proti ukinitvi fakultet, J , 28. XII. 1927. 345 Univerza - samopomoč, J, 2. II ., 10. III., 5. V. 1928. )% Za vse pravne in individualne osebe so imeli posebne kategori· je vključevanja. Oba slovenska oblastna odbora sta bila npr. vključena kot )pokrovitelj3« z udeležbo po 5000 din. Med močnejšimi darovalci za Narodno galerijo so omenjali g. Kollmana in Vodnika, ki sta darovala vsak po 100.000 dinarjev. SN, 23. IV. 1928; Univerza, akademija, galerija, ),1. V 1928; Akcija za AZU in Narodno galerija, J, 24. IV 1928; Rojaki', S, 1. V 1928. 249 nalnem konstituiranju Slovencev dobila tudi simbolični pomen. Z izrazito unitarističnim jugoslovanskim kon­ ceptom je liberalni idejno politični tabor tak pomen uni­ verze vse od njene ustanovitve omejeval na avtonomi­ stično politično gibanje, ki ga je vodila najmočnejša Slo­ venska ljudska stranka. Kljub premoči njenega poj­ movanja »kulturnega problema slovenstva« so univerzo kot tudi druge kulturne institucije v Sloveniji do takrat pogosto izrabljali v vsakodnevnih političnih bojih med strankami. Tudi če upoštevamo odvračanje Svetozarja Pribičevic'a od monopolistične srbijanske politike in usta­ novitev Kmečko demokratske koalicije s Hrvati, so bila poudarjena prizadevanja SDS za neokrnjeno ljubljansko univerzo konec leta 1927 plod takratne politične situacije in njenega več kot dveletnega prisilnega ostajanja v opo­ ziciji, ne pa kakega večjega idejnega preobrata slovenskih »liberalcev«. Kljub temu in kljub slovenskemu načelnemu konsenzu o upravičenosti ljubljanske univerze, ki je ven­ dar veljal ves čas njenega obstoja, se je šele konec leta 1927 dovolj jasno pokazalo, da si nobena slovenska politična stranka ne more privoščiti kakršnegakoli oškodovanja univerze v Ljubljani. Po vseh pri tiskih je novi prosvetni minister demo­ krat Milan Grol v začetku marca dal komisiji za redukcijo fakultet vedeti, da je pripravljen odstopiti od 44. člena finančnega zakona, če bi mu komisija do 20. marca dokončno izdelala načrt zakona o univerzah in bi ga lahko še v času proračunske debate predložil Narodni skupščini. Tako bi člen 44. postal nepotreben, saj bi zade­ ve uredil zakon. V finančnem zakonu, ki ga je v okviru državnega proračuna sprejela skupščina 26. marca 1928, ni bilo več spornega člena o ukinitvi fakultet.'" Državni proračun druge Vukičevic'eve vlade, v kateri je namesto Gosarja prevzel pomembnejše notranje mini­ strstvo sam Anton Korošec (od 23. februarja 1928), je 347 J, 3. III. 1928; Budet državnih razhoda i prihoda kraljevine SHS 1928/29, Sarajevo 1928; Dohodnina se s 1. aprilom ukine?, J, 13. III. 1928. 250 močno prizadel obe slovenski gledališči. Ljubljansko gle­ dališče je za poslovno leto 1928/29 dobilo milijon in pol dinarjev ali znova za 25% manj kot prej, mariborsko pa je po dveh letih razmeroma dobrih državnih podpor z vse­ mi ostalimi oblastni mi gledališči (6) spet padlo s 782.000 na 66.000 dinarjev podpore. To je upravnika Brenčiča pri­ sililo, da je opustil operne predstave. V skrčenem obsegu so uprizarjali le še dramo in opereto, pa še za to se je mo­ ralo mariborsko gledališče stalno zadolževati."" Prosvet­ ni minister je sicer pripravil amandma k finančnemu zakonu, ki bi trem državnim gledališčem omogočal večje kritje stroškov iz lastnih dohodkov, vendar amandma v skupščini ni bil sprejet."9 1. aprila se je tako v ljubljanskem gledališču začela fi­ nančna kriza, ki jo je skušal upravnik Rado Kregar pre­ mostiti s podporami ljubljanske mestne občine in ljubljan­ ske oblasti. Vendar mu to ni šlo od rok, zato je 1. maja začel odpuščati pogodbene delavce, stalno zaposlenim pa zniževati plače. Prišlo je do razpada opernega orkestra in ostrih protestov vsega umetniškega osebja, ki se mu je solidarno in burno pridružilo tudi občinstvo. S Kre­ garjevim poslovanjem so bili nezadovoljni vsi. Slovenec ga je slabega gospodarjenja in razsipavanja obtoževal tudi s konkretnimi številkami. Njegova nepriljubljenost se je stopnjevala od imenovanja naprej, ker je bil na to mesto postavljen s političnimi zvezami. Kregar je 2. maja podal ostavko na ministr..stvu. To je za začasnega intendanata imenovalo Otona Zupančiča, ki je bil konec sezone po­ trjen, Kregar pa se je vrnil za profesorja na ljubljansko srednjo tehniško šolo'50 3411 Budet 1927/28 in 1928/29; Usoda mariborske opere zapečate­ na, j, 5. 1. 1928; Usoda mariboskega gledališča, J, 8. 1. 1928. '" Vladni predlog o ureditvi gledališč, J, 7. III. 1928; Budet 1928/ 29, Finančni zakon. "" Kriza ljubljanskega gledališča na višku, j, 3. V. 1928; Oton Župančič začasni upravnik gledališča, J,S. V. 1928; Pri umetniških vod­ jih našega teatra, Naša gledališka kriza, J, 6. V. 1928; Pred odločitvijo v gledališki krizi, j, 16. V. 1928; j, 15. VII. 1928; Naše gledališče v razsulu, 5,4. V. 1928; več o tem Dušan Moravec, Gledališče od vojne do vojne, Ljubljana 1980, str. 190-206. 251 V začetku decembra 1927 je prosvetni minister skli­ cal komisijo za izdelavo stalnega državnega prosvetnega programa, ki je v dveh tednih izdelala temeljne smernice za dolgoročni razvoj šolstva v državi. V plenumu so kljub razlikam prišli do sklepa, da je treba krčenje in raz­ puščanje šol opustiti. Osnovne šole naj po možnosti po­ daljšajo na osem let. V večjih krajih naj ustanavljajo meščanske šole raznih smeri. Učiteljišča naj podaljšajo za eno leto, poudarjen naj bo pouk kmetijstva, obrti, higiene in gospodinjstva. Glede programa zadnjih dveh letnikov štiriletnih višjih pedagoških šo!, ki sta bili samo v Zagre­ bu in Beogradu, pa se niso strinjali. Srednjih šol po mnenju komisije ni bilo preveč, pač pa še vedno premalo. Potrebne naj bi bile kvečjemu pre­ ureditve v strokovne šole po lokalnih potrebah. Popolno svobodo razvoja naj bi pustili klasičnim gimnazijam in realkam, kjer jih želijo imeti. Prav tako ne gre zmanjše­ vati števila fakultet, temveč bi jih bilo potrebno bolje vzdrževati in dograditi. v Nesoglasja so ostala pri strokovnem šolstvu. Solski strokovnjaki so se v nasprotju s predstavniki posameznih ministrstev, pod katera so šole spadale, zavzemali za cen­ tralizacijo vsega šolstva pod isto streho. Ravno tako se niso strinjali v vprašanjih, ali naj bodo učni načrti in pro­ grami enotni ali po potrebi pokrajin različni. Prevladalo je mišljenje, naj povsod učijo francoščino od 1. razreda sred­ njih šol, druge moderne jezike (nemščina, angleščina ali italijanščina) pa od III. razreda naprej; letni izpiti na šolah niso nepotrebni. 35 ! Posamezne resolucije, ki jih je izdelala komisija, so odbori posebej obravnavali do februarja 1928, ko se je ko­ misija znova sestala. Konec februarja je takrat že novi pro­ svetni minister Milan Grol naročil poprav ke vseh že izde­ lanih ali skoraj izdelanih šolskih zakonskih načrtov, da bi bili čimprej predloženi skupščini. 35 ' Načrt zakona o srednjih šolah je poleg glavnega tipa gimnazij, pri katerem so opustili predznak »realna«, do- 3S1 Dr. L Sušnik, Državni prosvetni program, S, 17. XII. 1927. 352 J, 12. I. 1928; Revizija prosvetnih zakonov, JJ 1. III. 1928. 252 voljeval humanistične gimnazije in realke kot paralelke. To je znatno olajšalo njihovo ustanavljanje. Privatne sred­ nje šole naj bi izgubile pravico javnosti; učenci bi morali opravljati izpite na državnih šolah. Večina članov komi­ sije je menila, naj se ustanavljanje privatnih srednjih šol oteži že z zakonom. Učni program naj določi zakon, ne več navadna ministrska uredba. Na predlog Frana Jerana so v zakon vnesli časovno poenotenje pouka. Šolsko leto naj bi trajalo od 11. septembra do 15. junija. Vprašanje tro­ mesečja ali polletnih semestrov se komisiji ni zdelo bi­ stveno. Namesto letnih izpitov je zakonski predlog uvajal cenzus po ocenah v II. in VI. razredu, ohranjal je malo ma­ turo po nižji srednji šoli ter predvideval večji nadzor nad dijaki glede uspeha in discipline. Ravnatelje naj bi upravi­ teljskih poslov razbremenili šolski tajniki, da bi se lahko bolj posvetili pedagoškemu delu. Poseben člen pa je urejal tudi stalne učiteljske doklade in tako izboljševal gmotni položaj profesorjev. 353 Takšen zakonski predlog je bil bolj všeč slovenskim »liberaJcem« kot SLS, ki je bila v vladi. Slovenec je pisalo zakonu, ki bi moral biti »zelo širokogruden, orisati le idej­ ni okvir, podrobnosti pa prepustiti željam naroda v posa­ meznih pokrajinah.« Velike razlike med razmerami v po­ sameznih pokrajinah pri določeni enotni ureditvi lahko nekje pogojujejo velik napredek, drugje pa nazadovanje. Zakonski predlog je po mnenju Slovenca ravno tu uvajal centralizem in nedemokratično urejanje šolstva, saj ni do­ puščal nikakršnega vpliva staršev niti profesorskih kon­ ferenc. Povsem izločeni bi bili prosvetni inšpektorji, mini­ strstvo naj bi komuniciral o neposredno z ravnatelji. Pose­ bej je katoliško stranko motila seveda še nenaklonjenost zakonskega načrta privatnim šolam.'54 Obljub svojega predhodnika o krčenju gimnazij mi­ nister Grol ni pozabil. Toda politična situacija je bila sedaj povsem drugačna. Po atentatu v skupščini je vlado pre­ vzel Anton Korošec in skupina poslancev je 1. avgusta 35.3 Kakšne bodo naše srednje šole, J, 11. III. 1928; Popolna reforma srednjih šol, J, 23. lIl. 1928. 354 O srednješolskem zakonu, S, 24. III. 1928. 253 1928 predložila nujni zakonski predlog, ki je 55. členu fi­ nančnega zakona o ukinitvi raznih gimnazij pristavljal pogoj, da prosvetno ministrstvo namesto njih organizira strokovne ali druge srednje šole z istimi denarnimi sred­ stvi. Grol je po Slovenčevem poročilu na predlog pristal. Šele mesec po začetku novega šolskega leta 1928/29 je fi­ nančni odbor Narodne skupščine sprejel resolucijo, ki je krčenje gimnazij omejila na razmeroma nizek cenzus po­ trebnega števila učencev na posameznih zavodih. Vse nižje gimnazije, ki bi 1. oktobra 1928 imele skupno manj kot 110 dijakov, naj bi preuredili v meščanske gospodar­ ske šole, V. in VI. razredi z manj kot 21 učenci ter VII. in VIII. razredi z manj kot 16 učenci pa bi bili ukinjeni. Gimnazije v Sloveniji so tako ostale neokrnjene. V decem­ bru, spet sredi šolskega leta, so preuredili 7 nižjih gimna­ zij po Bosni in Srbiji v meščanske šole. 355 Osnovnošolski zakonski predlog je določal osemlet­ no šolsko obveznost, vendar je bila le redkokje izvedena. Osnovne šole je predlog delil na nižje z rednim poukom, ki mora trajati najmanj 4 leta, in višje osnovne šole, kate­ rih pouk je običajno potekal le en ali dva popoldneva v tednu. Tako malo pouka je omogočalo določilo o olajšavah glede na materialne ali vremenske pogoje. Osnovne šole naj bi bile javne, polprivatne in privatne. Novost, polprivatne šole, bi bilo mogoče ustanavljati v mestih z nad 30.000 prebivalci. Ustanovile bi jih lahko korporacije ali združenja staršev in bi nudile šolarjem boljše učne in zdravstvene pogoje. Država bi takšnim šolam postavila UČitelje in upravnika. Za privatne in manjšinske osnovne šole je bilo postavljenih 18 razmero­ ma strogih pogojev. Javno osnovno šolo naj bi zgradili povsod tam, kjer je v okolici do 4 km najmanj 30 šolo­ obveznih otrok. Za take gradnje bi pri Hipotekami banki odprli poseben nizkoobrestni šolski fond. Vzdrževati bi jih morale politične občine po proračunu, ki bi ga sestavil 355 Ukinjenje gimnazij zopet na dnevnem redu, J, 31. VII. 1928; Vse gimnazije ostanejo, S, 2. VIII. 1928; Redukcije gimnazijskih zavodov in razredov, j, 10. X. 1928; Redukcija gimnazij, j, 20. XI. 1928. 254 krajevni šolski odbor. Pouk bi potekal po načelu koncen­ tracije in delovne šole. Neopravičeno šolsko zamudo bi kaznovali z 10 dinarji globe za vsak dan. Učiteljska stal­ nost bi bila zagotovljena takoj po opravljenem prak­ tičnem izpitu. Učiteljice, poročene z neučitelji, bi izgubile državno službo z odpravnino glede na službena leta. po­ sebna novost v načrtu je bila določba, ki je šolskim nadzornikom in prosvetnim inšpektorjem prepovedo­ vala kandidature za narodne ali oblastne poslance ter vsakršne politične funkcije, vključno s političnimi zboro­ vanji. Zakonski predlog za osnovne šole je bil predložen Narodni skupščini v začetku novembra 1928. 356 Poseben skupščinski odbor je podrobno debato začel konec novembra. V njem je bil posebej dejaven poslanec SLS Franc Kremžar, ki je imel na večino členov pripombe in nadomestne predloge, čeprav je bila uradni predla­ gatelj zakonskega osnutka vlada pod predsedstvom An­ tona Korošca. Najbolj sporni so bili členi o katehetih, učiteljskih stanovanjih in sestavi šolskih odborov. Končno sprejeti kompromisni predlog je v šolah, kjer ni duhov­ nika, dovoljeval pouk verouka tudi laičnemu učitelju. Pri tej izjemi je vztrajal sam minister Grol. Kremžar je na ta kompromis pristal kljub temu, da je srbska pravoslavna cerkev uradno potrdila, da hoče tudi sama prevzeti ve­ rouk na srbskih osnovnih šolah. Kremžar pa ni odstopil od stališča, da je ta izjema dovoljena pravoslavnim učen­ cem oziroma določena po veroizpovedi, ne pa teritorial­ no, kar je zagovarjal Grol. Slovenski demokrati pa so me­ nili, da kateheti za verouk niso pedagoško didaktično do­ volj usposobljeni in bi to delo bolje opravljali učitelji laiki. Kremžar je preprečil tudi člen, ki je puščal predpisovanje učnega načrta in programa za verouk ministru za prosve­ to. Dosegel je, da ta načrt odobrijo cerkvene oblasti. Glede obveze občin, da v 6 letih dogradijo potrebna učiteljska stanovanja in preskrbijo kurjavo, je Kremžar dosegel po­ pravek, ki je občino obvezoval, da zagotovi učiteljem sta- 356 Važne določbe novega zakona o osnovnih šolah, JJ 13. III. 1928; Načrt zakona o osnovnem šolstvu, J, 7. XI. 1928; J, 20. XI. 1928. 255 novanje in kurjavo za plačilo, a po zmerni ceni. Prvotna oblika 21 . člena naj bi namreč slovenske občine preobre­ menila. 35 ' Ni pa mu uspelo izboriti za cerkev predstav­ ništva v oblastni šolski komisiji, ki bi učitelje razporejala po šolah. Propadel je s predlogom o dolžnosti učencev, da obiskujejo cerkvene svečanosti in verske vaje. Nasploh zakonski predlog ni bil naklonjen katoliški cerkvi in sa­ mostanskim šolam. Samoupravne oblasti je materialno obremenjeval z vzdrževanjem šolstva, ni jim pa dajal sko­ raj nobenih vsebinskih pristojnosti, kar SLS nikakor ni moglo biti všeč. V rokah je namreč imela večino sloven­ skih občin in obe oblastni samoupravi, medtem ko je v osrednji vladi sodelovala občasno, in še takrat je pobirala drobtinice. 358 Delo odbora za osnovnošolski zakon je bilo 21. de­ cembra 1928 zaradi bližajočih se praznikov prekinjeno, vendar se seje pred 6. januarjem 1929, ko je bil parlament razpuščen, niso nadaljevale. Novi univerzitetni zakonski načrt je bil plod drugič popravljenega načrta, ki ga je na novo naročil prosvetni minister Trifunovic' konec leta 1926. Izdelala ga je komi­ sija, v kateri je ljubljansko univerzo kot že večkrat zasto­ pal dr. Metod Dolenc. Pred tem so bili izdelani trije različni zakonski predlogi na osnovi načrta, ki ga je dal narediti minister Pribičevic' leta 1921 in je predvideval enotno univerzo za vso državo, s fakultetami po različnih mestih in enotno upravo pod rektorskim svetom ter skupnimi fakultetnimi sveti. Kljub temu, da je ta predlog prihajal iz beograjskih vrst, so ga po Dolenčevem pripo­ vedovanju isti krogi potem zakulisno blokirali, ker so se zbali, da bi beograjsko univerzo drugi dve preglasovali. Novi zakonski načrt je več ali manj ohranjal ob­ stoječe stanje na vseh treh univerzah. Prav Slovenci so si 357 za novi šolski zakon, S, 8. XII. 1928; Poslanec Kremžar in učiteljska stanovanja, J, 8. XII. 1928; Pouk na osnovnih šolah, S, 12. XII. 1928; Važne spremembe v načrtu novega osnovnošolskega zakona, J, 15. XII. 1928. 358 Novi uspehi posL Kremžarja za ljudskošolski zakon, S, 13. XII. 1928; Boj za novi šolski zakon, S, 21. XII. 1928. 256 izborili možnost, da financiranje univerz iz državnega proračuna dopušča tudi vzdrževanje fakultet iz privatnih ali samoupravnih ustanov (npr. oblastna skupščina). Do­ lenc je to možnost utemeljeval s podatkom, da je v na­ sprotju z beograjsko univerzo, ki naj bi z zadnjim kraljevim darilom (študentski dom) in volilom bivše kraljice Natalije postala ena najbogatejših v Evropi, ostajala ljubljanska univerza ena najrevnejših. Zakonski predlog je ohranjal tri univerze in vse ob­ stoječe fakultete (Beograd 6, Zagreb 7, Ljubljana 5). Ljub­ ljanska medicina je ostala omejena na 4 semestre le začasno. V glavnem besedilu zakona je bila namreč oz­ načena kot popolna. Nerešen problem je ostal, da ima Beograd eno fakulteto manj kot Zagreb, kar naj bi v krat­ kem rešili z ustanovitvijo veterine. Svet univerze kot zbor rednih profesorjev je ostal zgolj volilno telo za rektorje (na dve leti) ter redne in izredne profesorje, upravne odločitve pa je prevzemal univerzitetni senat, sestavljen iz rektorja, prorektorja, dekanov in prodekanov. 359 Samo mesec dni po tej ugodni in, kot je kazalo, trajni rešitvi za ljubljansko univerzo, so v Sarajevu ustanovili odbor, ki naj bi tam osnoval rudarsko in gozdarsko fakul­ teto. Krogi, ki so očitno nameravali sprejemanje univerzi­ tetnega zakona postaviti pred nova dejstva, so to ute­ meljevali z velikimi energetskimi potenciali v Bosni in Hercegovini. V Sarajevo bi prenesli rudarski oddelek ljubljanske tehnične fakultete in zagrebško ali beograjsko gozdarsko fakulteto. Slovenci so ta poskus občutili kot ponovno grožnjo okrnitve njihove nacionalne svetinje. Slovenec in Jutro sta nesmisel bosanskih argumentov družno utemeljevala s številkami. Slovenija je vse obdobje v novi državi kopala približno za pol rt.)d in premoga več kot Bosna in Hercegovina.'60 Tudi državne štipendije za šolsko leto 1928/29 so bile razdeljene po nenavadnem ključu. Na beograjski uni- 35'1 Univ. prof. dr. Metod Dolenc, Nov univerzitetni zakon na vidi­ ku, S, 23. III. 1928. :'6() Ljubljanska tehnična fakulteta vnovič ogrožena, J, 20. IV. 1928; Vprašanje obstoja rudarskega oddelka v Ljubljani, S, 20. lV. 1928. 257 verzi so študentje lahko kandidirali za 101 štipendijo (500 din mesečno), od tega kar 92 na filozofski fakulteti. Zagrebškim študentom je bilo na voljo 33 štipendij (22 filozofska, 3 medicinska, 2 gozdarska, 3 veterinarska in 3 tehnična fakulteta). Vsa ljubljanska univerza pa je dobila 7 štipendij, ki so bile razdeljene med pravno in tehnično fakulteto. 361 Sodelovanje SLS v vladi in celo predsedniška funkcija Antona Korošca na delo centralnih državnih te­ les nista imela velikega vpliva. Svetozar Pribičevic s Kmečko demokratsko koalicijo, v katero so bili trdno vpe­ ti tudi slovenski »liberalci«, je imel v marsičem prav v obtožbah, da v državi vlada izrazito srbijanska politika. Glavni časopis SDS v Sloveniji Jutro je zlasti od vstopa »klerikalcev« v vlado nenehno odkrival, kako Beograd zapostavlja slovenske kulturne ustanove. Togo vztrajanje na unitarnem jugoslovanstvu in agresivna Pribičeviceva kulturna politika (bolje kar kulturni boj) je slovenske sa­ mostojne demokrate, dokler so še sodelovali v PašiCevih vladah, skoraj povsem osamil in od njih predvsem odvr­ nil slovensko pretežno liberalno inteligenco. Močna sku­ pina umetnikov in univerzitetnih profesorjev je bila ra­ zočarana že po dogodkih v zvezi z resolucijo kulturnega odseka Narodnega sveta leta 1918 in z avtonomistično izjavo leta 1921. Do izrinjenja SDS iz vlade leta 1925 pa so demokrati izgubili še večji del najzvestejših pristašev iz vrst osnovnošolskih in srednješolskih UČiteljev. Zato je bila povečana propagandna in organizacijska aktivnost SDS v opoziciji posebej obrnjena k izobražencem in štu­ dentom. Bistveno nove poudarke v narodni politiki de­ mokratov je izrazil Albert Kramer že v volilnem govoru septembra 1927. Novo usmeritev je SDS dopolnila v času prizadevanj proti poskusom okrnitve ljubljanske univer­ ze v jeseni 1927. Leto kasneje pa se je obračala na ljubljan­ ske študente z že povsem predelanim narodno kulturnim programom. Študentski akcijski odbor Kmečko demo­ kratske koalicije na univerzi je kolege pozival k zahtevam 3lil Državne štipendije in ljubljanska univerza, J, 4. X. 1928. 258 za svoboden razvoj vseh kulturnih in zgodovinskih enot v državi ter proti hegemoniji enega dela naroda nad dru­ gim. "Slovenci, Hrvati in Srbi niso stopili v skupno domo­ vino, da bi tu izgubili svojo individualnost, temveč da jo morejo tu v nemoteni harmoniji razvijati sebi in celoti v korist. «362 S svojim opozicijskim delovanjem so se slovenski de­ mokrati glede svojega kulturnega programa mnogo bolj približali svojim političnim konkurentom v SLS kot pa "klerikalci « njim. Prepad med obema stranema konec leta 1928 ni bil več tako načelnega značaja kot plod konkretne­ ga političnega položaja. Nesporni vodja Slovenske ljud­ ske stranke Anton Korošec je v svoji politični taktiki zahajal v tak pragmatizem, da je imel zaradi tega že resne težave v lastni stranki. Od visokih kulturnopolitičnih načel katoliških politikov tako ni ostalo kaj več kot abso­ lutno vladanje v Sloveniji. To vladanje pa je bilo omejeno z močno centralno oblastjo v Beogradu, ki je bila dobro prepletena z Narodno radikalno stranko. Enotne jugoslovanske šolske zakone je vlada razme­ roma hitro sprejela šele po razpustitvi parlamenta 6. ja­ nuarja 1929. Zakon o srednjih šolah je bil izdan 31. avgu­ sta, zakon o učiteljiščih in zakon o učnih knjigah pa 27. septembra 1929. Oba sta prepovedala privatne šole. Zakon o ljudskih (osnovnih) šolah je bil podpisan 5. de­ cembra istega leta in se ni bistveno oddaljeval od zakon­ skega predloga, o katerem je delno že razpravljala skupščina leto dni prej. Zakon o univerzah, ki je ohranjal vse fakultete, je bil sprejet konec junija 1930. 363 362 Akademski ornladini ljubljanske univerze!, J , 26. IX. in 14. X. 1928. '" UL, 98/4. X.I929, zakon 398.; UL, 103/ 17. X. I929, zakona 41 4., 415.; UL, 25/28.1.1930, zakon 110; Službene novine, 4. VII . 1930. 259 III. STRANKARSKE KULTURNE ORGANIZACIJE NARODNO LIBERALNI POLITIČNI TABOR Sokol Sokol je na nek način že od začetka deloval strankar­ sko. Najprej na Češkem, potem pa v Sloveniji, je bil Sokol ustanovljen kot protiutež nemškemu društvu Turnverein. Ta društva so bila v nemških deželah avstrijskega cesar­ stva nosilci liberalnega meščanskega razpoloženja, v deželah s slovanskim prebivalstvom pa so širila nemški nacionalni vpliv. Do ustanovitve katoliških telovadnih društev je Sokol deloval v okviru slovenskega narodnega gibanja v skladu s »slovensko narodno stranko« v dežel­ nih zborih in v državnem zboru. Po dokončni ločitvi duhov in oblikovanju slovenskih političnih strank v de­ vetdesetih letih se je marsikatero sokolsko društvo začelo nagibati na liberalno stran, vendar so v njih telovadili do ustanovitve Orla tudi katoliško politično usmerjeni člani. Po povezavi sokolskih društev v enotno Slovensko sokol­ sko zvezo je s Tyrševim telovadnim sistemom zveza pre­ vzela tudi njegov svobodomiselni svetovni nazor. S tem je izpolnila temeljni pogoj za vključitev v kulturni boj. Prvi Sokol je bil ustanovljen leta 1862 v Pragi. Se iste­ ga leta so se začele priprave tudi v Ljubljani, društvo pa je bilo ustanovljeno naslednje leto (1863). »Južni Sokol«, ki je z imenom poudarjal svoj vzor, je bil sicer že po štirih letih (1867) zaradi nekega narodnostnega incidenta razpuščen. Njegovo delo je zato nadaljeval »Ljubljanski Sokok V pr­ vih letih sokoli niso imeli primernih prostorov, telovadne­ ga orodja in niso obvladali kakega telovadnega sistema. Prirejali so predvsem številne izlete, pohode v ljubljansko okolico ali v kraje, kjer je bil njihov obisk v podporo tamkajšnjim narodnjakom. Leta 1864 so ustanovili sokol- 263 sko društvo v Kranju. V letih 1869 in 1870 so nastala še društva v Postojni, Planini in Vipavi, a so vsa že v nekaj letih zamrla. Sokolstvo se je začelo trajneje širiti z ustano­ vitvijo Tržaškega sokola in Savinjskega sokola v Mozirju leta 1882. Naslednje leto sta mrežo dopolnila Dolenjski sokol v Novem mestu in Goriški sokol. V letih 1889, 1890 so osnovali še nekaj manjših društev.' S prihodom dr. Viktorja Murnika v Ljubljanski sokol leta 1893 je društvo začelo s sistematično Tyrševo telovad­ bo, ki je po več kot desetletnem prizadevanju pripeljala do osnovanja enotne Slovenske sokolske zveze (SSZ) leta 1905. To je tako pospešilo ustanavljanje novih društev, da so štiri leta kasneje ljubljansko centralo razbremenili in zvezo reorganizirati v 8 žup. V desetletju od 1903 do 1913 je število sokolskih društev na Slovenskem naraslo s 16 na 115, število članov z manj kot 2000 na več kot 6600, nara­ slo pa je tudi število telovadcev med članstvom. Pred prvo svetovno vojno je bila več kot četrtina članov telo­ vadcev-' Murnik je telovadbo v društvih razširil tudi na mla­ doletne, ki sicer še niso mogli biti člani Sokola. Leta 1896 je Murnikov vaditeljski zbor obnovil telovadbo za obrtne vajence, dve leti prej so imeli šolarji in dijaki posebno te­ lovadbo v okviru sokolske telovadne šole v Kranju, leta 1897 pa so celo ustanovili oddelek v obliki posebne dijaške telovadne šole, ki formalno ni sodil v sokolsko društvo. Na Kranjskem je deželna vlada šolski mladini namreč prepovedala včlanjevanje v Sokola. Posebne dijaške oddelke v sokolskih društvih so začeli ustanavlja­ ti, ko je bila ta prepoved leta 1899 ukinjena. Dunajsko pro­ svetno ministrstvo je zaradi slabih razmer pri telovadbi na osnovnih šolah v letih 1909 in 1910 celo večkrat pripo­ ročalo šolam sodelovanje s telovadnimi društvi. Kljub 1 Več o tem Vinko Zaletel, Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva. Ljubljana 1933; Drago Stepišnik, Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem, Ljubljana 1968; France Pernišek, Zgodovina slovenskega Orla, SKA, Buenos Aires 1989. 2 Bra~e Sokali!, Statistika slovenskega Sokolstva, Slovenski Sokol, I, Ljubljana 1904, str. 1 in str. 80; Stepišnik, n. d., str. 95--102. 264 temu je bila potem, ko je kranjsko deželno vlado prevzela SLS, leta 1910 spet izdana taka prepoved. Deželna vlada pa je morala prepoved zaradi pritožbe SSZ kmalu umak­ niti, ker je bila protizakonita. Pritiski katoliške deželne vlade pa nikakor niso prenehali. 3 M;unik je utemeljil tudi žensko telovadbo na Sloven­ skem. Zenski telovadni odsek pri Ljubljanskem sokol;> so ustanovili leta 1897, 1901 se je odsek osamosvojil v Zen­ sko telovadn_o društvo, ki je obdržalo gostoljubje matične­ ga društva. Zenska telovadba se je razširila le po nekate­ rih večjih sokolskih društvih, najbolj na Tržaškem' V vodstvu Sokola so že prej delovali slovenski libe­ ralni politiki, tako Ivan Tavčar in Ivan Hribar v Ljubljan­ skem sokolu. Tyrševa telovadba in ideologija ter pristop mlajše, narodno radikalne struje liberalnega tabora so ob snovanju SSZ leta 1905 in tudi že prej jasno nakazali, da se je sokolstvo dokončno nagnilo k liberalne~u, svobodo­ miselnemu svetovnemu nazoru, tako kot na Ceškem. Gle­ dano z nasprotne politične perspektive, je bil za ustanovi­ tev katoliških telovadnih odsekov pri Slovenski krščan­ sko socialni zvezi (1906) že skrajni čas.' Kulturni boj, v katerem sta dobili pomembno vlogo tudi obe konkurenčni telovadni društvi, se je nekoliko bolj razplamtel leta 1911 . Tega leta so na Dunaju spet pri­ tisnili liberalci s svojimi proticerkvenimi zakonskimi predlogi. V Ljubljani so razvnemale strasti občinske voli­ tve. Glasilo sokolske župe Ljubljana L je obsojalo politično agitacijo katoliške cerkve in je za dejstvo, da je bila Ljub­ ljana že eno leto brez župana, obtoževalo »maščevalnost klerikalcev«.' Glasilo Zveze Orlov je utemeljevalo naloge orlov v Ljubljani z ocenami, da so »občinske volitve v Ljubljani (so) zopet pokazale, kakšne sadove je rodila li­ beralna politika za mladino. Sovražnost do vsega, kar ni liberalno, sovražnost, ki ne pozna nobene meje in ozira, 3 1 z statistike SSZ za leto 1911, Slovenski Sokol, IX/1, Ljubljana 1912; Stepišnik, n. d., str. 95-102. 4 Stepišnik, n. d., str. 98-99. 5 Pernišek, n. d., str. 38-42. (; Sokolski vestnik, II, Ljubljana 1911, str. 36. 265 sovražnost, ki mlademu srcu najmanj pristoja.«' TeIovad­ ni društvi in njuna glasila se torej nista izogibali politike. Slovenski sokoli so v tej prvi dobi svoje razmerje do katoliških telovadnih društev prevzeli kar od svojih čeških vzornikov. Na Češkem je bil položaj le toliko dru­ gačen, da je orlovski razmah za nekaj let zaostajal za slo­ venskim. Resolucija, sprejeta na 5. občnem zboru Češke sokolske zveze konec novembra 1910 v Pragi, je po­ udarjala svobodo nravnega, socialnega, političnega, go­ spodarskega ali verskega prepričanja svojih članov. Soko­ li so od svojih članov zahtevali poleg osebne moralne ne­ omadeževanosti tudi obzirnost do prepričanja drugih. Zavračali so obtožbe »nekaterih« strank, da podpihujejo sovraštvo do vere. To je resolucija nekoliko naivno ute­ meljevala s prizadevanjem, naj veroizpoved postane za­ sebna stvar vsakega posameznika. Za radikalni katolici­ zem, katerega končni cilj je bila rekatolizacija občestva, pa so bila ravno ta prizadevanja najbolj problematična. Re­ solucija je obsojala izrabljanje religioznosti množic za strankarske in stanovske koristi. Grajala je množično ustanavljanje različnih organizacij na verski podlagi, s ka­ terimi je Cerkev skušala dobiti večji vpliv na javne zade­ ve. Med temi organizacijami naj bi si prostor na podlagi velikih laži pridobival tudi t. i. Orel, ki naj bi imel namen zmanjšati in uničiti delovanje Sokola.' Tri mesece kasneje so orli dokaj ostro označili svoje razmerje do sokolov. »Razžaljenje za nas in slabo spričevalo za vas je, če primerjate svoje vrste z vrstami naših Orlov. Naši Orli nimajo in nočejo imeti z vami nič opraviti! Vi sami pravite, da je vaš namen in cilj samo te­ lesna izobrazba. Orlu pa je telesna izobrazba samo sred­ stvo za dosego višjega cilja. Orel polaga važnost na duševno izobrazbo.«9 Deželni šolski svet za Kranjsko, ki je bil seveda v ro­ kah SLS, je 1. decembra 1911 telovadnim društvom prepo- 'Naša naloga v Ljubljani, Mladost, IV /9, Ljubljana 6. V 1911. 1\ O razmerju Sokolstva napram klerikalnim telovadnim društ~ vom, Sokolski vestnik, IIIl, Ljubljana, marec 1911. 'Orli in Sokoli, Mladost IV /11, Ljubljana, 3. VI. 1911, str. 91. 266 vedal uporabo šolskih telovadnic. Prej je bilo to odvisno od lokalnih šolskih odborov in njihove politične sestave. Lastne telovadnice je pred prvo vojno imelo le 8 sokolskih društev, večina je najemala šolske telovadnice, kjer so bile na voljo. Na pritožbo več sokolskih društev je moral Deželni šolski svet 3. avgusta 1912 naredbo razveljaviti IO Idejna in organizacijska agresivnost katoliškega ta­ bora, ki je za to lahko izkoriščal absolutno večino v kranjskem deželnem zboru, je zaostrovala stališča tudi pri nasprotnikih. Ti so s katoliškim nastopom izgubljali svoje pozicije in jih je bilo v ~akem položaju lahko izzvati k ra­ dikalnejšim stališčem. Se dolgo po tem sta Cerkev in SLS vedno znova citirali dr. Pavla Pestotnika, češ da je sam javno priznal, kdo začenja spor, ko je na 3. občnem zboru sokolske župe Ljubljana I, 11. februarja 1912, rekel: »Brez zmagovitega kulturnega boja nikari ne pričakujmo trajne zmage sokolskim idejam.« Pestotnik je marca naslednje leto v Sokolski vestnik tudi zapisal, da starosta Sokola »ne more biti nazadnjak, ne more biti pripadnik klerikalizrna. Krščansko svetovno !,aziranje je v ostrem naspro~u s ten­ dencami sokolstva. Ze sam Tyrš je učil, da naj sokolstvo deluje v svobodomiselnem smislu.«ll Prvi slovenski vsesokolski zlet so na pobudo Ivana Hribarja organizirali ob petindvajsetletnici Južnega so­ kola leta 1888. V primerjavi s kasnejšimi zleti je bil zelo skromen, vendar so na njem že aktivno sodelovali tudi hrvaški in češki sokoli. Drugi zlet je bil leta 1904, spet v Ljubljani. Več kot polovica udeležencev, okrog tisoč, jih je prišlo samo iz Češke. Takrat so Slovenci že nastopili z no­ vimi izvirnimi Murnikovimi vajami, ki so težile k »čisti« telovadbi. Čehi so jih kritizirali kot pretežke za množično izvajanje na sokolskih zletih. Tyrševe vaje so poudarjale propagandni učinek in prikazovale moč množice. S tretjim slovenskim vsesokolskim zletom je želela SSZ proslaviti petdesetletnico ustanovitve Južnega soko- lU Sokolski veshlik, 111/3, Ljubljana 1912, str.l2S; Stepišnik, n. d., str. 111-113. Il Sokolski vestnik, IV, Ljubljana, marec 1913, str. 23; Monopolizi­ ranje sokolstva, S, 4. JI. 1920. 267 la, kranjska deželna vlada pa je zlet, zaradi priprave združevanja s srbskim Sokolom, 13. marca 1913 prepove­ dala. Na zahtevo notranje uprave je SSZ spremenila pro­ gram zleta. Dobila je dovoljenje za zlet v naslednjem letu, v času od 15. do 17. avgusta 1914. Ljubljanska policija je zlet 20. junija 1914 zopet prepovedala. Sklicevala se je na javni red in varnost. Dva dni prej so se namreč predstav­ niki slovenske, hrvaške in srbske sokolske zveze ponovno sporazumeli o združitvi, ki bi jo konkretneje izvedli prav na 3. slovenskem zletu. Dogodke je razpletla svetovna vojna, ki je delo v društvih ustavila. Večina članov je bila vpoklicana, nekaj so jih celo zaprli ali jih je nadzorovala policija. Sokol, ki se je povezoval s srbskim Sokolom, je bil zlasti za vojaške oblasti sumljivo društvo. Dvakrat pro­ padle priprave na tretji sokolski zlet v Ljubljani so SSZ prinesle 70.000 kron dolga, ki pa ga je v glavnem izničila povojna inflacija." Nastanek nove jugoslovanske države po svetovni vojni so sokoli razumeli kot uresničitev svojih dolgoletnih narodnih želja in ciljev. Ovir za združitev ni bilo več. O združitvi so se začeli pogovarjati januarja 1919 v Zagrebu. Nova organizacija naj bi se imenovala »Sokolski savez Srba, Hrvata i Slovenaca«. Prvi sokolski zbor v novi državi, konec junija 1919 v Novem Sadu, je sprejel načelo »Ena država, en narod, eno Sokolstvo!« in nov pravilnik. Po spominih Josipa Rusa so si že takrat za podržavljenje Sokola prizadevali tudi srbski vojaški krogi. Pravilnik naj bi bil kompromis med srbskim vztrajanjem na enotni, centralno urejeni organizaciji in slovenskim konceptom društvene zveze. Z rešitvijo menda ni bila zadovoljna no­ bena stran. Vodilni predstavniki slovenskih sokolov, ki so bili tudi politično angaŽirani v JDS, zlasti Pavel Pestotnik, so že takoj ob prevratu poskrbeli za to, da se Sokol v novi politični situaciji ne bi politično osamosvojil. Na zboru so­ kolskih delegatov dan pred ljubljansko manifestacijo, 28. oktobra 1918, naj bi Pestotnik po vnaprejšnjem dogovoru oŽjega kroga liberalnih politikov ostro napadel in diskre- "Zaletel, n. d., str. 204--213,223; Stepišnik, n. d., str. 108-110; SN, 25. Xl. 1918. 268 ditiral Viktorja Murnika. »Murnik je namreč imel veliko avtoriteto m",d članstvom, poleg tega pa ni bil član nobe­ ne stranke. Ce bi se članstvo vezalo na Murnika, bi se lahko zgodilo, da bi strankarski možje v celoti zgubili nadzor nad sokolskim članstvom.« Zato je sokolsko vod­ stvo v tistih burnih dneh na vsak način preprečevalo samoiniciativne sokolske akcije B Do naslednjega zbora 1924 v Zagrebu je bil sedež sta­ rešinstva v Ljubljani, kjer je bil Sokol najbolje organiziran. Prvi zvezni starosta je postal dr. Ivan Oražen, načelnik pa Stane Vidmar. Novembra 1920 so v Ljubljani ustanovili »Savez češkoslovaškega in jugoslovenskega Sokolstva«, da bi ohranili in utrdili stare vezi. Poljaki in Bolgari so se pridružili leta 1926 in tako je bila obnovljena Slovanska sokolska zveza, ki je pred svetovno vojno razpadla. l4 Po vojni se je v novi državi slovenski Sokol počutil kot zmagovalec, ki je dosegel svoj cilj. Zdelo se je, da je narodna država končni cilj narodnega gibanja. Sokolu sta ostala vzgojna telovadba in »svobodomiselstvo«, za »zmagovalca« pa je bilo to premalo. Med sokoli se je začelo razglabljanje o njihovem odnosu do nove države. Da bi obdržali pridobljeno prednost pred svojim glavnim tekmecem, katoliškim Orlom, so začeli poudarjati nepoli­ tični, narodni in nadstrankarski značaj Sokola. »Sokolstvo je vzgoja - telesna, nravstvena, narodna in demokratska ­ štiri misli zli te v neločljivo celoto.« ls Od države so pričakovali, da jih bo nekako posvojila. Izpostavljali so pomen svojega društvenega dela za vojsko, za zdravstvo, za državljansko vzgojo in za šolstvo. Na tej osnovi je bilo po njihovem mnenju delovanje Sokola povsem neprimer­ ljivo zOrlom. »Sokolstvo reprezentira državno misel. Orel pa lokalno politično-strankarsko društvarjenje. Ne, paralele ne priznavamo.«l6 13 Veljko Rus, Zapiski jz življenja Josipa Rusa, Ljubljana 1992, str. 81-82 in 66-69. 14 Ustanovljena je bila leta 1908. Zaletel, n. d., str.223- 224; Ste­ pišnik, n. d., str. 160- 162. " Sokolstvo, SN, 12.m 1919. 16 Sokolsko slavje, naša vlada in naša javnost, SN, 26. IX. 1919. 269 Unitaristični narodni koncept, sprejet na zboru v No­ vem Sadu, jih je porival v povsem konkreten politični ta­ bor. Razmeroma zgodaj so se začeli obnašati kot stranka. Starešinstvo Saveza je septembra 1919 pozvalo vse soko­ le, ki so bili člani kakršnihkoli zakonodajnih, šolskih, kul­ turnih in drugih predstavništev oziroma uprav, da vse svoje ravnanje prilagodijo sokolskim načelom in delujejo le v njihovo pospeševanje ter uresničevanje. l ? Jugoslovan­ stvo kot društveni program in cilj so jemali resno. Sloven­ sko sokolsko zvezo so v skladu z nastajajočim Sokolskim savezom SHS še pred novosadskim zborom razpustili. To so pričakovali tudi od drugih dveh zvez. Glavna letna skupščina Sokolskega saveza konec avgusta 1920 v Mari­ boru je zato spremenila ime organizacije v »Jugoslovanski sokolski savez« (JSS)18 V Mariboru je skupščina JSS sprejela dve resoluciji, ki sta izrecno govorili o razmerju do politike. Prva je naj­ prej opredelila društvo Sokol kot »eminentno napredno kulturno organizacijo, namenjeno vsemu narodu brez razlike ver, plemen in stanov.« Sestdeset let častnega vgoj­ nega in narodnega dela naj bi dokazovalo, »da ne more podlegati spremenljivim političnim grupacijam in služiti kaki politični stranki ali stanu. Vsaka strankarska politika mora ven iz sokolskih organizacij, če se noče sokolstvo razbiti po trenutnih strankarskih razpoloženjih.« Hkrati pa je omejila primernost članstva vSokolu. »Sokoli ne morejo biti obenem člani telovadnih organizacij, ki so v službi ene politične stranke ali razreda (za naše razmere torej orlovske ali razredno socialistične organizacije) ... Skupno nravno in telesno vzgajanje ljudi vSokolu omi­ ljuje sovraštvo razrednega in kulturnega boja ter duševno pripravlja harmoničnejši družabni red... S tem pa ni rečeno, da se sme Sokol ogibati politike. Nasprotno: So­ kolstvo hoče indirektno vplivati na vse javno delo ... Splošni program sokolstva, ki nima prenehati pri durih "SN,1. X. 1919. IH Ing. Lev Bloudek, Razmerje države do Sokolstva, SN, 5. V 1919; Sokolski zlet v Novem Sadu, SN, 30. VI. i.n 10. VIL 1919; Sokolski zlet v Mariboru - Glavna skupščina Sokolskega saveza, SN, 1. IX. 1920. 270 telovadnice, temveč prešiniti vse naše zasebno in javno življenje, daje političnemu delu Sokola gotove smeri, ki jih ne sme nikdar izpustiti iz vidika: l. Sokolstvo se bori za edinstveno narodno državo. Dela za čim popolnejše duševno ujedinjenje naroda ... Kjer se širi separatizem, tam ni prostora za Sokola. 2. Versko prepričanje vsakogar nam je nedotakljivo,« vendar »klerikalizem in Sokolstvo se izključujeta. Kdor se prizna klerikalnemu svetovnemu naziranju, po kojem vera stopa v politiko, da se zagotovi gospostvo mednarodne katoliške hierarhije nad državo in nad duševnim življenjem državljanov ... ne more biti So­ kol. 3. Kakor vam kličemo: strankarsko politiko ven iz sokolskih društev, tako opominjamo: več sokolskega duha v politiko!« Druga resolucija je obnavljala vsebino resolucije čeških sokolov iz leta 1910, ki je obsojala izrabljanje vere v strankarske namene ter obsojala orlovska društva, da spodkopavajo temelje narodnih koristi. 19 Tudi uradno glasilo JSS se je vključilo v predvolilni boj za volitve v Ustavodajno skupščino v jeseni 1920. »Tr­ ditev, da je Sokol lahko kakršne hoče politične usmeritve, ne drži! So temeljni politični pogledi, brez katerih Sokol ni Sokol. Eden od teh je enotnost jugoslovanskega naroda in enotnost jugoslovanske države. V predvolilni boj morajo vstopiti tudi Sokoli. Osnovni pogoj za tako državo pa je brezpogojno skupno delo države in Sokolstva!« Zboro­ vanje jugoslovanske napredne mladine, ki je zasedala istočasno z JSS v Mariboru, je šlo še dlje. »Od vseh zaseb­ nih pobud je za državo Sokolstvo najbolj koristno in po­ trebno, je lahko glavna opora države, je sposobno za­ menjati državo in religijo ... «2o Temeljna narodno-politična in upravno-politična usmeritev Sokola v Sloveniji se je torej ujemala z Jugoslovansko demokratsko stranko. Zaradi radikalnega jugoslovanstva je bilo npr. iz JSS kmalu izključeno društvo Srpski sokol v Osijeku, ker ni upoštevalo sklepov novosadskega zbora in ni opustilo El Sokolstvo in politika, SN, 2. IX. 1920. 20 Sokolski glasnik, II, Zagreb 1920, Pred izbore, str.417; Aka­ demska omladina i Sokolstvo, str. 420. 271 plemenskega naziva'l Taka »narodna« in »nadstrankar­ ska« usmeritev se je pokazala za izredno problematično predvsem na Hrvaškem. Srbski in hrvaški Sokol v Zagre­ bu sta se po sklepih sokolskega zbora sicer združila, ven­ dar je na volitvah društvenega odbora novembra 1920 zmagala frankovska hrvaška lista (758 proti 705 glaso­ vom). To je kljub pozivom, naj se ne ločujejo, temveč skupno delajo za sokolstvo, pomenilo razcep med sokoli na Hrvaškem. Zagrebško sokolsko društvo s sedežem na Wilsonovem trgu je od glavne skupščine JSS, ki je zaseda­ la 30. junija 1921 v Osijeku, zaman zahtevalo ponovno vzpostavitev treh »plemenskih« sokolskih zvez. Januarja 1922 je tudi formalno izstopilo iz JSS, z njim pa tudi precej drugih hrvaških sokolskih društev, ki so se potem spet povezala v samostojno Hrvatsko sokolsko zvezo." Politizacijo slovenskega Sokola, ki je bil pobudnik in glavna gonilna sila združevanja, je najbolj podpiral del vodstva, ki je bil tudi v vrhu Jugoslovanske demokratske stranke. Glavni izvajalec te politične usmeritve Sokola je bil dr. Pavel Pestotnik, za njim pa so stali tudi politični in sokolski veljaki Ivan Tavčar, Vladimir Ravnihar, Engel­ bert Gangl idr. Pestotnik je začel uveljavljati svojo usmeri­ tev že na hitro sklicanem sestanku sokolskih vaditeljev 27. ali 28. oktobra 1918 na ljubljanskem magistratu. Dogovo­ rili naj bi se o organiziranju narodnih straž ali Narodne obrane ter za nastop na manifestaciji ob razpadu Avstro­ ogrske 29. oktobra na ljubljanskem Kongresnem trgu. Se­ stanek je Pestotnik izrabil za diskreditacijo načelnika SSZ Viktorja Murnika, ki je imel med članstvom največjo avto­ riteto, vendar ni bil politično angažiran. »Če bi se članstvo vezalo na Murnika, bi se lahko zgodilo, da bi strankarski možje v celoti izgubili nadzor nad sokolskim član­ stvom.«" Murnik, ki se je posvečal zgolj strokovnemu te­ lovadnemu delu, je ostal starosta Ljubljanskega sokola v Narodnem domu, kamor so leta 1922 »pribežali« tudi t. i. 21 Sokolski vestnik, VI/3, Ljubljana 1920, str.n. "SN, 9. XI. 1920; Sokolstvu!, j, 29. 1.1922; Stepišnik, n. d., str. 162. 23 Veljko Rus, Zapiski iz življenja Josipa Rusa, Ljubljana 1992, str. 68; glej tudi France Lubej-Drejče, Odločitve, Ljubljana 1980, str. 14. 272 »Ievičarji« iz Sokola 1. na Taboru v Ljubljani, ki so prišli v spor s Pestotnikom. Osrednja osebnost te skupine je bil prvi načelnik sokolske zveze SHS v letih 1919-1920 Stane Vidmar.24 Odpori proti politizaciji Sokola so se ponavljali, ven­ dar brez večjih uspehov. Na sestanku predstavnikov slo­ venskih sokolskih žup konec leta 1923 je večina menila, da bi bilo bolje, če za visoke sokolske funkcije ne bi kandi­ dirali vodilni politiki. Tako bi lažje vzdržali na nad­ strankarski poziciji. Dogovorjeno je bilo, naj bi župa Kranj to v imenu večine predlagala na prihodnjem sokolskem zboru. 25 Bolj odkrit kulturni boj med Sokol om in Orlom v novi državi se je začel z naredbo prosvetnega ministra de­ mokrata Pavla Marinkovic'a. Naredba z dne 19. januarja 1920 je uvajala sokolski telovadni sistem v šolsko telovad­ bo in seveda povzročila ostre proteste katoliške strani. Napadi katoliškega časopisja na sokole so se posebej okrepili po vstopu SLS v vlado Stojana Protic'a mesec dni kasneje, dokler novi prosvetni minister radikal Miloš Tri­ funovic' te naredbe za Slovenijo ni 12. maja preklical. Na­ sprotna propaganda v obeh društvih je zašla tudi med šolsko mladino. Višji šolski svet je konec maja ravnatelj­ stvom in učiteljskim zborom priporočal, naj spor med šolarji čim bolj ublažijo in v primerih surovosti oziroma fi­ zičnega obračunavanja ravnajo strogo, z vsemi disciplin­ skimi kazenskimi sredstvi. 26 Svetozar Pribičevic' je kot Tri­ funovicev naslednik 4. oktobra 1920 spet uvedel sokolski sistem in sokolsko ideologijo v šole. V Sloveniji so to lahko začeli demokrati izvajati šele po zamenjavi Deželne vlade in Višjega šolskega sveta v začetku leta 1921. To je spet sprožilo močno propagandno dejavnost in kulturni 24 Rus, n. d., str. 81. 2S Sestanek zastopnikov slovenskih sokolskih žup, J, 22. Xl. 1923. 2fi France Fink, Zbirka važnejših novih naredb in odredb za ljud- ske in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji, 1./57 (31. V. 1920), Ljub­ ljana 1921. 273 boj med obema tekmecema. Višji šolski svet je moral spet miriti strasti po šolah.27 Minister PribičeviC je svojo unitaristično politiko ra­ dikaliziral po oblikovanju vlade »Nacionalnega bloka« spomladi 1924. To je po več kot enoletni vladi srbskih ra­ dikalov spet poživilo kulturni boj v Sloveniji. Eden zad­ njih izdihljajev te vlade je bila PribičeviCeva nared ba, ki je učiteljem in učencem na vseh državnih šolah prepovedala članstvo v telovadnih in športnih društvih, ki bi imela »separatistično plemensko ali versko tendenco zoper na­ rodno in državno edinstvo«. Izrecno je dovoljevala član­ stvo v Sokolu. To je pomenilo prepoved članstva v Orlu." Pribičevicev ministrski naslednik Anton Korošec je pre­ poved seveda že 11. avgusta razveljavil, vendar je Ko­ rošec ostal na tem položaju le dobre tri mesece. Ko je pro­ svetno ministrstvo v začetku novembra spet prevzel Pri­ bičevic, je bila razveljavljena Koroščeva razveljavitev in spet uveljavljena prejšnja naredba o prepovedi z dne 25. julija 1924. 29 Pristranska politika oblasti je bila s takimi in podob­ nimi omejevalnimi ali pospeševalnimi ukrepi stalen vir kulturnega boja. Sokol je tako odigral pomembno vlogo tudi v kulturni politiki Demokratske stranke in posebej Samostojne demokratske stranke. V vodstvu slovenskega Sokola so vedno sedeli tudi slovenski vodilni liberalni politiki, zlasti iz vrst JOS oziro­ ma SDS. Sokola sta imeli za svojo telovadno organizacijo tudi obe politični stranki, ki sta se po državnem prevratu ločili od svoje matice. Na podeželju je bila to Samostojna kmetijska stranka, med delavci pa Narodno socialistična stranka. Sokolska društva so se razen s telovadbo tradicional­ no ukvarjala tudi z drugimi kulturnimi dejavnostmi. Pra­ vih telovadcev je bilo med sokoli komaj dobra četrtina. " Fink, n. d., 1I./64. (2. VIII. 1921), Ljubljana 1922. "UL, 75/12. VIII. 1924, naredba 233 (25. VII. 1924). "UL, 82/30. VIII. 1924, naredba 261 (11. VIII. 1924); UL, 114/9. XII . 1924, naredba 358 (15. XI. 1924). 274 I Pomembna veja sokolskega dela je bila t. i. prosvetna dejavnost. V okviru skoraj vsakega sokolskega društva je deloval prosvetni odsek, ki je organiziral predvsem pre­ davanja. Največ pozornosti so posvečali sokolski ideolo­ giji in strokovnim telovadnim vprašanjem, pogoste pa so bile tudi teme iz splošne izobrazbe. Prosvetni odseki so snovali društvene knjižnice, ki so bile dobro založene zla­ sti s strokovno sokolsko literaturo. Ta je izhajala pred­ vsem na Češkem. Za boljšo založenost s tovrstno sloven­ sko literaturo so januarja 1923 ustanovili Jugoslovansko sokolsko matico, ki se je v prvem letu posvetila predvsem zbiranju delničarjev. Za začetek založniške dejavnosti je potrebovala denar.'o Prosvetni odseki so pripravljali red­ ne sokolske nagovore pred telovadno vrsto, ki so sčasoma postali obvezni. Z njimi so člane izobraževali, dvigali njihovo moralo in jih spodbujali k boljšemu delu. Leta 1922 je razprava o potrebi ali kvarnosti gleda­ liških odrov po sokolskih društvih prišla »do zaključka, da so odri potrebni vsakemu društvu, torej tudi sokolske­ mu in sicer zato, ker tvorijo vire dohodkov in končno nu­ dijo tudi nekaj zabave.« »Ker postaja sokolstvo med naro­ dom na deželi vedno bolj in bolj središče prosvetnega de­ lovanja, se bo vsako sokolsko društvo na deželi prej ali slej moralo zanimati za gledališke predstave in}esno goji­ ti dramatiko, to najpopularnejšo umetnost.«3l Ze sredi se­ zone so bila v ljubljanski okolici na tem . področju aktivna sokolska društva v Mostah, na Viču, v Stepanji vasi in na Ježici. Ljubljanski sokol Ije v tem času organiziral npr. 7 predavanj, tečaj češčine (za razumevanje sokolske litera­ ture) in redne zabavne koncerte svojega orkestra na Tabo­ ru v Ljubljani." Najbolj opazne uspehe v ljubiteljski gle­ dališki dejavnosti je doseglo sokolsko društvo v Radovlji­ ci: 60 igralcev je v sezoni 1922/23 odigralo 27 predstav. '" j, 28 . 1. 1923; j, 19. II. 1924. " Sokolski gledališki odri, j, 27. VlIl. 1922; j, 13. VIII. 1922. )2 Ko je bil leta 1907 v šentpetrskem predmes~u ustanovljen Sokol Ljubljana 1. so pri njem osnovati tudi godbeni odsek. PoznejŠi sokolski orkester na Taboru je tako leta 1927 praznoval dvajsetletnico svojega obstoja. j, 5. Xl. 1927; j, 15. lI. 1923; j, 16. III. 1923. 275 Radovljiški sokoli so prvi začeli resno igrati. Novembra 1921 so ustanovili nekakšno sokolsko gledališče, prven­ stvo v sokolski gledališki dejavnosti pa so obdržali tudi v naslednjih sezonah." Konec leta 1921, ko so se razmere v JSS nekako uredi­ le in je bila končno urejena tudi društvena statistika, je bilo v njej včlanjenih 361 društev; ki so se povezovala v 26 župah. Samo v zadnjem letu je bilo 54 na novo usta­ novljenih društev in odsekov, vendar jih je zaradi ne­ strinjanja s »plemensko« politiko JSS na Hrvaškem iz nje že 14 izstopilo. V Sloveniji je bilo aktivnih 135 društe~ v 6 župah, na Hrvaškem 64 društev v 4 župah, v Bosni s Cmo goro 42 društev v 4 župah, Srbija z Vojvodino je imela 69 društev v 9 župah in Dalmacija 51 društev v 2 župah. 34 JSS je imela skupno prek 38.000 članov, na Slovenskem 17.300 oziroma 45 % vseh. Do leta 1929, ko je bila JSS pred podržavljenjem ozi­ roma pred ustanovitvijo Sokola Kraljevine Jugoslavije razpuščena, je število članov naraslo skoraj na 45.000, medtem ko je v Sloveniji članstvo upadlo na okrog 12.500 ali na 28 % vsega članstva JSS. Drago Stepišnik padec šte­ vila sokolov v Sloveniji pripisuje vladam, v katerih je so­ delovala SLS, in ki so kazensko premeščale državne urad­ nike iz Slovenije na jug. 35 Vendar ti razlogi veljajo le v manjši meri. SLS je po letu 1920 trajneje prevzela upravo v Sloveniji šele februarja 1927 in bi imela za tako močan udarec Sokolu (padec za 28 %) na voljo samo dve leti. po­ leg tega so v dvajsetih letih kazensko oziroma politično premeščali državne uradnike pretežno v okviru Slovenije. Tudi odstotek državnih uradnikov, ki jih je bilo mogoče politično premeščati, je bil v sokolskih društvih za tak pa­ dec premajhen. Leta 1921 je bilo med člani JSS vseh urad­ nikov (ne le državnih) 18%, kar je bil najvišji odstotek :n Otvoritev Sokolskega gledališča v Radovljici, SN 30. XL in 1. XII.I92I; J 14. VII. 1923. " Zapisnik HI. glavne skupščine JSS, Sokolski glasnik, IV / 12, Za­ greb 1922, str. 399. 3S Stepišnik, n. d., str. 164-165. 276 med 13 različnimi poklicni mi kategorijami članstva. 36 Verjetno lahko padec števila slovenskih sokolov pri­ pišemo vedno večji spolitiziranosti, vse bolj agresivni unitaristični politiki društvenega vodstva, razočaranju nad tako politiko ter rastoči konkurenci med telovadnimi društvi; okrepil se je zlasti Orel, v manjši meri pa tudi delavske telovadne enote Svobode. Zveza kulturnih društev Zaradi vse močneje organiziranega katoliškega poli­ tičnega tabora in zaradi večje narodnostne ogroženosti so slovenski nekatoliški narodni delavci leta 1908 ustanovili »Zvezo narodnih društev za Štajersko in Koroško«, ki je združevala nad sto različnih slovenskih društev. Verjetno se Zveza tudi zaradi šibkosti narodnega gibanja v teh dveh deželah ni posebej razmahnila. Po svetovni vojni so Štajerci organizacijo obnovili pod imenom »Zveza pro­ svetnih društev za Slovenijo« v Celju. Hoteli so združiti vsa slovenska» liberalna« nepolitična društva, vendar se je kmalu pokazalo, da Celje ni najprimernejše središče za tako delovanje. Predvsem ni bilo mogoče snovati take or­ ganizacije mimo ljubljanske »liberalne trdnjave«. Po spo­ razumu s somišljeniki na Kranjskem so konec julija 1920 ustanovili matično društveno zvezo z imenom »Zveza kulturnih društev" v Ljubljani. Ta je pozvala vse že ob­ stoječe čitalnice, knjižnice, prosvetne odseke sokolskih društev, narodna, bralna, učiteljska, študentska, pevska, podporna, gasilska, športna, olepševal na in druga pro­ svetna društva, ki niso bila izrazito politična, da s skle- 120m društvenega odbora prijavijo svoj pristop k Zvezi. Ze na začetku so osnovali tudi nekakšna koordinacijska odseka v Celju in Mariboru, ki pa nista imela večjih pri­ stojnosti. 37 36 Zapisnik III. glavne skupščine ]5S 29. X. 1922 v Zagrebu, Sokol­ ski glasnik, IV /12, Zagreb 1922, str. 417. "Zveza kulturnih društev v Ljubljani, SN, 2. X.1920; J, lS.IV 1922. 277 Tudi ta Zveza je potrebovala dve leti nekakšnega »zagonskega« časa . V tem času je sicer prijavilo svoj pri­ stop 158 različnih društev, vendar je članarino plačalo le 58 društev (28 ustanovnih društev po 200 kron in 30 red­ nih po 40 kron) in 237 individualnih podpornih članov (10 kron). Kljub temu je Zveza kulturnih društev (ZKD) v prvih dveh letih obstoja ustanovila 7 manjših ljudskih knjižnic na podeželju. Za nakup ali vezavo okrog 600 knjig je porabila 20.000 kron. Pri Tiskovni zadrugi je osno­ vala knjižno zbirko »Prosveti in zabavi«, kjer so izšle prve štiri leposlovne knjige. Leta 1923 se je tej zbirki pridružila še zbirka »Oder«, kjer so izhajale igre, primerne za majh­ ne ljubiteljske podeželske odre. 38 Pravi razmah je ZKD doživela v sezoni 1922/23. Do septembra 1923 je bilo vanjo včlanjenih že 240 društev. Med njimi je bilo največ prosvetnih odsekov sokolskih društev (139 ali 58%), 32 učiteljskih društev, kar je pome­ nilo vsa uČiteljska društva v Sloveniji, ki so bila včlanjena v Udruženje jugoslovenskih učitelja, 5 študentskih in dijaških društev, 4 podružnice Jugoslovanske matice ter druga čitalniška, knjižnična, pevska in podobna društva. Vodstvo ZKD je ob tem uspehu priznalo svojo zamudo. »Kar je bilo zamujeno v treh desetle*h, ko je bila vsa akcija naprednjakov omejena na časopisno polemiko in na par spopadov ob volitvah, to moramo kmalu dohiteti.« ZKD je predvsem ustanavljala in vzdrževala ljudske knjižnice in organizirala predavanja. Glavni tematski sklopi predavanj so bili ideologija, sokolstvo, kmetijstvo in higiena. ZKD je oskrbovala podeželske odre s prepisi lažjih gledaliških iger. Ta čas so imeli na zalogi 61 različnih tekstov." Do leta 1925 je delo toliko narast/o, da so ZKD po zgledu konkurenčne Prosvetne zveze razdelili. Pred ločitvijo je štela okrog 340 društev s 37.000 člani. V ZKD so se povezala skoraj vsa sokolska, učiteljska in tudi orju­ naška društva v Sloveniji. Nepolitično merilo za vstop je 311 Iz delovanja Zveze kulturnih društev, J. 8. II., 25. lil., 5. X. 1922; Zbirka )lOder«, J,S. VI. 1923. "J, 9. IX. 1923. 278 bilo torej nekoliko odrinjeno v pozabo. Poleg tega so bile v ZKD vključene stare čitalnice, knjižnice in gledališki odri po Sloveniji, ki so ostali v liberalnih rokah. V ZKD je bilo na primer 135 ljudskih knjižnic (skupno okrog 125.000 knjig in 60.000 bralcev), od teh jih je 42 ZKD sama ustanovila. Priredili so režiserski in knjižničarsko-knjigo­ veški tečaj. 36 rednih predavateljev je s 141 različnimi te­ mami gostovalo na 541 predavanjih po deželi. V ZKD je bilo vključenih 68 pevskih društev ali zborov s skoraj 1500 pevci itd. ZKD za mariborsko oblast je bila ustanovljena 4. ok­ tobra 1925 v Mariboru. Iz ljubljanske centrale je ob tej pri­ ložnosti prestopilo v mariborsko okrog 100 društev iz ma­ riborske oblasti, okrog 50 pa se jih je na novo priključilo. 40 V letu 1926 je začela ZKD izdajati lastno glasilo »Pro­ svetni glasnik«, katerega dva letnika sta občasno izhajala do jeseni 1928. Opremili so se z radijskim sprejemnikom in prenosnim kino projektorjem. V sezoni 1925/26 je ZKD priredila 44 »radiokoncertov« in kinopredstav po raz­ ličnih društvih. V tem letu se je začelo intenzivnejše usta­ navljanje tamburaških orkestrov in do konca poslovnega leta (31. maja) je delovalo že 43 tamburaških in 22 godbe­ nih odsekov'! Nekakšen višek svoje dejavnosti je ZKD v dvajsetih letih dosegla leta 1927, ko je v ljubljanski centrali delovalo okrog 37.000 članov v 241 društvih, v mariborski pa 11.000 članov v 186 društvih. Skupaj torej skoraj 50.000 članov v 427 društvih. To je ob nepreverjenih podatkih v samih društvenih statistikah in ohIa pnem merilu za član­ stvo gotovo nekoliko pretirano število. V naslednjem letu so številke ostale skoraj nespremenjene'2 ZKD so vodili liberalno usmerjeni izobraženci brez večje udeležbe vidnejših politikov, izjemi sta bila mogoče 4U Zborovanje ZKD, J, 19. 1. 1926; Ustanovitev ZKD v Mariboru, J, 6. X. 1925. " J. 3. IV. 1926; 5. VI. 1926; 8. VI. 1926. 42 J, 28. VI. 1927; Fran Erjavec, Naše društveno življenje, v Sloven­ ci v desetletju 1918- 1928, str.744; Prosvetni glasnik, Il/7- 8, Ljubljana 1928. 279 dr. Pavel Pestotnik in dr. Ivan Lah. Predsednik ljubljanske centrale je bil vsa dvajseta leta ravnatelj Anton Jug, tajnik pa precej časa prof. Rado Pavlič. Predsedstvo mariborske centrale je ob ustanovitvi prevzel Anton Skala, vendar je bilo ves čas:, društvenem življenju šutiti tudi prisotnost dr. Gregorja Zerjava. V jeseni 1922 je Zerjav v okviru ZKD ustanovil »Društvo za zgradbo društvenih domov« s se­ dežem v Ljubljani in sam prevzel tudi predsedstvo. To je najprej skrbelo za načrte podeželskih sokolskih in pro­ svetnih domov, pozneje pa je pri gradnji tudi materialno pomagalo. Do srede leta 1923 je društvo izdelalo 26 stavb­ nih načrtov, 8 od njih je bilo tudi že uresničenih. Denarna sredstva, s katerimi je društvo pomagalo, so takrat že pre­ '!.egla milijon kron. V glavnem jih, je preskrbel minister Zerjav. ZKD je leta 1924 npr. na Zerjavovo intervencijo dobila 15.000 dinarjev državne podpore, kar je bilo takrat skoraj 40% njenega proračuna" Eno največjih in najbolj delavnih društev v okviru ZKD je bilo »Napredno gospodarsko društvo za šent­ jakobski okraj« v Ljubljani, katerega odseki so bili včlanjeni v ZKD vsak posebej. Ustanovljeno je bilo leta 1908, tri leta kasneje je pri njem sposojala knjige društve­ na knjižnica, ki se je po svetovni vojni razvila v največjo ljudsko knjižnico v Sloveniji. Leta 1923 je imela prek 15.000, dve leti kasneje pa že 32.000 knjižnih enot in 6500 vpisanih bralcev ali okrog 500 obiskovalcev vsak dan. Društvo je pritegnilo veliko novih ljudi ob volitvah v konstituanto leta 1920. Takrat so bili osnovani pevski, dramski, izobraževalni in politični odseki, leta 1922 pa še godbeni, gradbeni in ženski odseki. Poleg knjižnice je bil najbolj dejaven dramski odsek, ki se je razvil v stalno lju­ biteljsko gledališče v Ljubljani, t. i. Šentjakobski gledališki oder. Samo v svoji prvi sezoni 1921/22 je imel skupno z gostovanii 42 predstav s 17 različnimi igrami. Tako inten­ zivno je Sentjakobski oder delal tudi v naslednjih sezo­ nah; v nekaj letih si je uredil lastno dvorano s 100 sedeži in "Društveni domovi, j, 12. X. 1922; J, 26. VIII. 1923; j, 6. II. 1924. 280 50 stojišči na Florijanski ulici (danes Gornji trg). Na odru je igralo okrog 40 igralcev in igralk. Celotno društvo s po­ litičnim odsekom JDS vred je leta 1923 ob petnajstletnici štelo okrog 700 članov." V ZKD sta bili še dve pomembnejši slovenski ljubi­ teljski gledališči, in sicer »Dramatično društvo Ptuj« in »Dramatično društvo« v Celju. Ptujsko dramsko društvo je bilo ustanovljeno tik pred prvo vojno kot podružnica mariborskega dramskega društva. Po svetovni vojni mu je v boju s tamkajšnjimi Nemci in z lastno denarno šibko­ stjo uspelo skleniti desetletno pogodbo z mestno občino za mestno gledališče šele leta 1923. Takrat je začelo tudi s prvo redno gledališko sezono. V naslednji sezoni so z do­ brim delom napolnili vse lože in več kot polovico parterja v gledališču z rednimi abonenti. V sezoni 1926/27 je društvo zaposlilo poklicnega igralca kot režiserja in umet­ niškega vodjo. Ta je najprej propadel z dramsko šolo. Za­ radi resnejšega in zahtevnejšega repertoarja pa je upadel tudi obisk, tako da je bilo ptujsko gledališče v sezoni 1927/28 že v resni delovni in denarni krizi, zato so začeli razmišljati o pokroviteljstvu mariborske drame." V Celju se je s slovenskim gledališčem pred usta­ novitvijo »Dramatičnega društva« leta 1911 uspešno ukvarjal odsek pri Celjskem pevskem društvu. Poslopje bivšega nemškega mestnega gledališča je Dramatično društvo prevzelo takoj leta 1918 in 1. februarja 1919 že igralo Legionarje Frana Govekarja. Leta 1920 so angaŽirali prvega poklicnega režiserja in umetniškega vodjo Milana Skrbinška, ki je pribežal iz Trsta. Z začasno zaposlenimi enim ali celo več profesionalci ter z gostovanji ljubljanske­ ga in mariborskega gledališča je Dramatično društvo vzdrževalo dokaj reden slovenski gledališki repertoar v H Poročila o delu Šenijakobskega društva je v glavnem redno ob­ javljalo »Jutro«. Glej članke iz 7. V., 10. XII. 1922, 23. L, 13. V, 16. XII. 1923,23. L, 11. IV. 1925, 30. V, 10. X. 1926, 15. VII. 1928 ... "J, 22. lil., 11. IV 1925; Ptujsko gledališko vprašanje, J, 30. XII. 1927. 281 Celju. Domače uprizoritve so kratek čas izostale le v dveh sezonah (1928-1930)'6 Ptujsko in celjsko ljubiteljsko gledališče sta po svojih močeh delovali kot mestni gledališči. Repertoar sta jima z rednimi gostovanji dopolnjevali obe profesionalni slo­ venski gledališči iz Ljubljane in Maribora. ZKD je bila v primerjavi s katoliško Prosvetno zvezo ohlapno organizirana, delovala je bolj kot servis svojih društev. Za idejno usmerjenost in vzgojo ni skrbela toliko kot katoliška društvena zveza. Mnogovrstnost in veliko število kolektivnih članov sta navzven delovala impo­ zantno, vendar ji tak način organiziranosti, ki je vklju­ čeval večinoma že drugače in trdneje povezana društva, ni dajal niti dovolj velike učinkovitosti niti kakršnekoli mobilnosti ali prilagodljivosti. Prosvetna zveza z neko­ liko manjšim številom članov je bila ideološko in organi­ zacijsko trdnejša in učinkovitejša. Zveza društev kmetskih fantov in deklet ter Samostojna kmetijska stranka Samostojna kmetijska stranka (SKS) je bila ustanov­ ljena 1. junija 1919 pod pokroviteljstvom JOS kot protiutež na slovenskem podeželju trdno zasidrani Slovenski ljud­ ski stranki. Težnje za njeno ustanovitev so bile tudi sta­ rejše in neodvisne od skrivne pobude slovenskih liberal­ cev, vendar je šele ta našla ugoden čas in plodna tla. O tej plodnosti posebej priča dejstvo, da je njena politika kmalu zajadrala v politično bolj neodvisne vode in je že na voli­ tvah v Ustavodajno skupščino dobila prek 20 % sloven­ skih glasovali 8 poslanskih mest, medtem ko so JOS ostali le trije poslanski mandati. SKS je namreč že poleti 1920 začela sodelovati s srbsko Zemljoradničko stranko" Opredelila se je kot prva slovenska gospodarska stranka, "Fedor Gradišnik, Canka~eva dela v Celju 1907/08-1940/41; isti, Zadnja sezona celjskega Dramatičnega društva -1913/14 - pred iz­ bruhom prve svetovne vojne, Dokumenti slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani 12.(1968, str. 38 in 216;), 13. V. 1923; J, 26. [1.1924. 47 Več o tem Momčilo Zečevic, Na zgodovinski prelomnici, Mari­ bor 1986, (Zečevic 1986), str. 93-97. 282 katere »cilj je izključno samo prava kmetijska politika«. Temu primeren je bil tudi njen politični in kulturni pro­ gram. V stvareh, ki se niso neposredno nanašale na kme­ tijsko politiko, je bil večkrat nejasen. V skladu s svojim političnim izvorom se je zavzemala za »notranje uje­ dinjenje našega troimenega naroda«, vendar je bila stranka za avtonomijo Slovenije, če ne škoduje enotnosti države ipd. Na začetku se je postavila na izrazito razred­ no kmečko stališče, med buržoazijo in delavstvom, ka­ sneje, ko je socialnodemokratski politični tabor začel razpadati in se je med ostalima dvema taboroma razvnel kulturni boj, pa se je opredelila proti politični razdVOjeno­ sti na podeželju in se zavzemala za složen nastop in uveljavitev slovenskega kmeta med drugimi stanovi. Zahtevali so takojšnjo reformo osnovne šole, več prak­ tičnega kmetijskega pouka na njej in svojo soudeležbo pri lokalni šolski upravi. Kritizirali so nezadostno izobrazbo, ki jo je dajala osnovna šola, saj so morali kmetje za vsako prošnjo in vlogo na oblastne organe še vedno večinoma iti h »gospodu«. Stranka je od države zahtevala ustanav­ ljanje zadostnega števila kmetijskih strokovnih šol vseh stopenj in je podpirala prizadevanja za popolno univerzo v Ljubljani. Ob vse večji gonji, ki jo je proti SKS uprizarja­ la SLS, so od škofov zaman zahtevali, naj jih zaščitijo pred politično agitacijo duhovnikov. V svojem prvem progra­ mu so namreč zapisali, da bo stranka »varovala verski čut slovenskega ljudstva ... Zato bo nastopala proti ele­ mentom in strankam, ki bi hoteli narod zavajati v brez­ verje.« Slabo leto kasneje pa je Kmetijski list zahteval od državnih oblasti, da naredijo red. »Narod brez vere je na­ rod brez bodočnosti. Zato je dolžnost države, da ščiti vero naroda. Če bo šlo tako dalje, da bodo smeli v cerkev le pristaši SLS in se bo vse druge zaničevalo z brezverci in hinavci, se bo s tem vero uničilo.«48 Na podeželju so bili večinoma bolje izobraženi le duhovniki in učitelji. Duhovniki so bili najpomembnejši 48 Kmetijski list (KL), 1. št. 1, 17. VII. 1919. Program Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo; Kmetijska strokovna izobrazba, KL, 11. IX. 1919; Kmečko razredno stališče, Ke 9. X.1919; Ljudska šola, KL, 1.1. 1920; Za svetost Cerkve, KL, 19.11. 1920. 283 nosilci organizacijske mreže SLS, učitelji pa so se pretežno opredelili za JDS in pozneje SDS. Ker pri duhovnikih že zaradi takojšnjega odklonilnega stališča ni bilo pričako­ vati uspehov, si je SKS prizadevala zlasti za vpliv med učitelji. Za vstop v svoje politične vrste so jim ponujali ne­ politično delo. »Učiteljstvo bodi v tem oziru predvsem krepka duševna opora mladini, odrasli šoli. Povsod naj se spet ustanove bralna, izobraževalna, pevska in druga društva, poučni sestanki, predavanja gospodarske in po­ litične vsebine. Mladini in odraslim naj svetujejo dobre časopise in knjige,« kajti »čim bolj bo kmečko ljudstvo izobraženo, da bo razsojalo s svojo glavo, tem prej izgube med njim moč nepoklicane stranke... Kjer se učitelj žrtvuje izven šole pri društvih, naj se vpeljejo mesečni pri­ spevki, da dobi učitelj za trud tudi dejansko priznanje.« Tako je SKS zaradi očitkov JDS popravljala svoje pr­ votno stališče »naj se učiteljstvo kot vzgojitelj ljudstva ne izpostavlja preveč v politiki. To je res bila želja snovateljev SKS glede duhovnika in učitelja. Ako bi se oba stanova ravnala po tej želji, zavladal bi takoj popolni sporazum na deželi.«49 Toda sporazuma še zdaleč ni bilo, v letu 1921 se je za­ radi zamenjave Deželne vlade za Slovenijo kulturni boj le še poglabljal. JDS je dokončno zavzela pomembno po­ stojanko, Višji šolski svet v Ljubljani. Prosvetni minister Pribičevic' je uvajal sokolstvo v šole. Medtem ko se je s prvo akcijo SKS strinjala, je bila v skladu s svojo pomi­ rjujočo politiko proti uvajanju sokolskega vzgojnega duha v šole, ker je med šolsko mladino vnašal politični razdor. 50 Rast SKS se je ustavila po vstopu njenega prvaka Iva­ na Puclja v Pašic'evo vlado marca 1921. Z vladajočo koali­ cijo, v kateri so bili tudi slovenski demokrati v JDS, je gla­ sovala za vidovdansko ustavo, kljub temu da se je njen poslanec Bogumil Vošnjak še nekaj mesecev Ered tem za­ vzemal za unitarizem, ne pa za centralizem. 1 Anton No- 284 4':1 Ljudskošolsko učiteljstvo in naša stranka, KL, 6. V. 1920 . ., Kulturni boj, KL, 24. II. 1921. 51 Govor poslanca dr. Vošnjaka, KL, 3. III. 1921. vačan, ki je takrat delal v kabinetu ministra Puclja, je za­ upal svojemu dnevniku: »Naši kmetij ci so kupljeni glaso­ vali za ustavo. Vošnjak je odšel v Prago, Pucelj je minister, drugi so se zredili in lepo oblekli. Moj cilj je bil, da pridem v zunanjo službo.«" Zaradi osebnih ugodnosti in prila­ gajanja svoje politike temu, da ostanejo v vladi, je trpel zlasti strankin globalni program in njen ugled. Na skupščinskih volitvah marca 1923 je tako dobila samo en mandat. Neuspeh je poleg notranjih sporov in razhajanj ter ponovnega sporazuma s srbskimi »zemljoradniki« poro­ dii tudi z~četek notranje obnove gibanja. Začela se je na univerzi. Student je, ki so po vojni prihajali iz Prage pod vplivom slovanskega agrarizma, so 10. maja 1923 ustano­ vili akademski klub »Njiva«. Slovanski agrarizem je v na­ sprotju s starim meščanskim romantičnim panslavizmom temeljil na t. i. kmečkem realizmu, na gospodarski in ma­ terialni neodvisnosti kot pogoju za osebno in duhovno svobodo. Najmočneje je n,?vo kmečko gibanje po svetovni vojni prišl,? do izraza na Ceškoslovaškem pod vodstvom Antonina Svehle, v Bolgariji pod vodstvom Aleksandra Stambolijskega in na Hrvaškem s Stjepanom RadiCem. Njiva si je za poglavitno nalogo zadala spodbujanje pri ustanavljanju mladinskih organizacij, ki bi gospodarsko in kulturno, predvsem z izobraževanjem dvignile in osa­ mosvojile kmečkega človeka." Organizacija, ki naj bi ostala politično neodvisna, pozneje ni skrivala osebne in politične povezanosti s SKS54 Več pozivov v Kmetijskem listu je pripomoglo k ustanovitvi prvega Društva kmet­ skih fantov in deklet 4. novembra 1923 na Brezovici pri 52 NUK, R. O., Anton Novačan, Zapuščina, Dnevnik 13/63, po Zečevicu 1986, str. 95, op. 69. 53 Več o tem Drago Košmrlj, Društva kmetskih fantov in deklet­ nosilci naprednega mladinskega kmečkega gibanja, str. 58-163 v zborni­ ku Pot kmečkega ljudstva v OF, Ljubljana 1986; France Weber, Idejni temelji slovanskega agrarizma, Ljubljana 1927. 54 Po rrmenju Draga Košmrlja je Zveza društev kmetskih fantov in deklet kazala svojo organizacijsko samostojnost tako, da je v vodstvo SKS delegirala svojega predstavnika, stranka pa svojega v odbor Zveze. Podobno so bili povezani tudi z )NjivQ«, Košmrlj, n. d., str. 63-64. 285 Ljubljani. Nadaljnje ustanavljanje društev je vodil pri Nji­ vi izbrani pripravljalni odbor »Zveze društev kmetskih fantov in deklet« (ZDKFlD), samo Zvezo naj bi ustanovila društva sama. Ob dejanski ustanovitvi Zveze 21.decem­ bra 1924 v Ljubljani je delovalo že 13 društev." Njiva je bila hkrati pobudnik Širšega povezovanja slovanskega mladinskega agrarnega gibanja. Po enolet­ nih pripravah in dogovarjanjih med študentskimi agrar­ nimi klubi na jugoslovanskih univerzah, pri čemer so Slovenci pomembno prispevali k sodelovanju med Hrva­ ti in Srbi, je bila na kongresu v Ljubljani septembra 1924 ustanovljena »Zveza jugoslovanske kmetske mladine«. Istočasno je v Ljubljani in na Bledu potekal ustanovni kongres »Zveze slovanske kmetske mladi~e«, v katerega so se vključile podobne organizacije iz Ceškoslovaške, Poljske, Bolgarije in Jugoslavije. »Zveza jugoslovanske kmetske mladine« se tako kot večina novo nastalih pove­ zav v okviru Jugoslavije ni posebej obnesla in ZDKFlD je na svojem četrtem občnem zboru leta 1928 ugotovila, da sodelovanje z osrednjo organizacijo v Beogradu ni obro­ dilo niti idej nih niti organizacijskih sadov. Iz nje kljub temu formalno ni izstopila do njenega konca, ko je bila Zveza jugoslovanske kmetske mladine po uvedbi dikta­ ture razpuščena. 56 Zmerjanje S~epana Radica in Albina Prepeluha v predvolilnem boju vodstva SKS ni motilo pri takojšnjem preobratu po ponovnem volilnem neuspehu na skupščin­ skih volitvah 8. februarja 1925. Na pobudo Prepeluhove Slovenske republikanske stranke kmetov in delavcev (SRSKD) so se začeli dogovarjati o sodelovanju. 9. in 10. marca sta o tem razpravljala okrožna odbora SKS za Kranjsko in Štajersko, 15. marca pa zbor SRSKD v Mari- 55 Društva na Brezovici, v Beričevem, Dobovi, na Colcu, v Horju­ lu, Podgorju, Središču ob Dravi, Šmarjeti ob Pesnici, Št. Rupertu, Treb­ njem, Veliki Loki, Žabnici in v Želimljah. Zveza društev kmetskih fantov in deklet, KL, 31. XII. 1924; Kmetskim fantom in dekletom!, KL, 29. XII. 1923. 56 1. kongres vseslovanske kmečke mladine v Ljubljani in kmečki praznik na Bledu, KL, 11. IX. 1924; Košmrlj, n. d., str. 62-65. 286 boru. Ta čas se je republikanstvu in federalizmu odrekla tudi druga najmočnejša stranka v državi, RadiCeva H(R)SS, s katero je v Sloveniji sodelovala Prepeluhova SRSKD. Tako je z ustanovitvijo skupne »Zveze slovenske­ ga kmetskega ljudstva« 24. junija 1925 končno prišlo do sodelovanja SKS s hrvaškim kmečkim gibanjem, in Ivan Pucelj je v okviru sporazuma med Radicem in radikali spet prišel v vlado kot minister (1926). Tako je SKS neko­ liko neprepričljivo spremenila poraz v zmago. S Puc­ ljevim in s tremi poslanskimi manda ti HRSS naj bi spet postala druga najmočnejša stranka v Sloveniji. Slabo leto kasneje se je »Zveza slovenskega kmetskega ljudstva« po RadiCevem zgledu odrekla republikanstvu in obe stranki sta se tudi formalno združili v »Slovensko kmetsko stranko« (SKS). Po sporazumu srbskih radikalov s SLS leta 1927 so se bile vse druge opozicijske stranke prisiljene združevati. S sporazumom med Radicem in PribičeviCem ter z oblikovanjem Kmečko demokratske koalicije sta se v njenem ožjem odboru znašla skupaj tudi Gregor Žerjav in Ivan Pucelj. To simbolizira vrnitev slovenskih »kmetij­ cev« k demokratom" Kulturna politika SKS se je omejevala na vprašanja, ki so neposredno zadevala življenje na podeželju. To je bila v glavnem osnovna šola, predvsem pa strokovno kmetijsko šolstvo. Glede teh vprašanj se je stranka večino­ ma prilagajala vsakokratnemu močnejšemu koalicijske­ mu partnerju. 58 Srečno naključje je bilo, da je Dragotin Lončar, kot član vodstva SRSKD, postal konec leta 1925 vodja prosvetnega odseka v Sloveniji. Kot član vladajoče koalicije in v skladu s pomirjujočo politiko SKS je neko­ liko umiril politične razprtije med slovenskimi učitelji. Agresivna in nepopustljiva politika katoliškega gibanja, zlasti na podeželju, pa je SKS in njeno mladinsko organi- 57 >.Zveza slovenskega kmetskega ljudstva,., KL, 24. VI. 1925; Sija­ jen občni zbor SKS, KL, 6. V. 1925; Občni zbor SKS, KL, 28. IV. 1926; ))Slovenska kmetska stranka •• , KL, 5. V. 1926; Zečevic 1986, str. 96-103. 58 Kmetska prosvetna politika - govor ministra Ivana Puclja v skupščinski debati o prosvetni politiki 2. m. ]926, KL, 10. III. 1926. 287 zacijo ZDKFID kljub njenemu prizadevanju za sodelo­ vanje vse bolj potiskala k demokratom. Slovenec je zagnal veliko hrupa, ko je na zborovanje ZDKFID 8. septembra 1925 na Bled u poslal bodriIno pozdravno pismo ljubljanski župnik (Sv. Jakob) Janez Bar­ le." Ob vsakoletnem kmečkem prazniku na Krškem polju je zbor SKS 15. avgusta 1926 kljub temu izvolil v vodstvo stranke tudi 4 duhovnike. Oba strankina voditelja, najprej Albin Prepeluh, nekaj dni kasneje pa še Ivan Pucelj, sta za to prosila dovoljenje ljubljanskega škofa Jegliča, vendar ju je zavrnil.'" Kmetski list je zato redno objavljal članke in dopise raznih »duhovnikov«, kako ogabni napadi Slo­ venca na pošteno slovensko duhovščino ter drugo delo SLS naravnost silijo ljudi v veri in Cerkvi sovražni tabor.61 Tudi občni zbori ZDKFID so ugotavljali, da so največje ovire za splošno sodelovanje vaške mladine ka­ toliška društva. Vsi poskusi sodelovanja z njimi so pro­ padli. Normalno družabno življenje po vaseh, za kar so si prizadevali, je bilo zaradi pregloboke ideološke razcep­ ljenosti onemogočeno. Razmere so bile najhujše v krajih, kjer sta imela oba glavna nasprotnika tudi vsak svoj društveni dom. Zato so se pri ZDKFID odrekli prizade­ vanju za lastne društvene domove. »Združuje naj nas cerkev in vera v verskem in moral nem pogledu, šola in učiteljstvo s šolskim in izvenšolskim delom v težnji za izobrazbo, gaSilna društva pa naj združujejo celo vas ne le v pripravljenosti pomagati bližnjemu, temveč tudi v družabnem pogledu. Gasilno društvo naj bo društvo vseh, gasilni dom pa naj bo torišče vsemu družabnemu življenju na vasi.«" Sodelovanje se je razvijalo z gasilski­ mi društvi pa tudi s sokolskimi in drugimi kulturnimi ~ ))Slovenec« in župnik Barle, KL, 16. IX. 1925; Kultumobojni strahovi, KL, 2. XII. 1925. '" KL, 18. VIII. 1926; AS lJ ., A. B. Jeglič, Dnevnik, 2. in 3. XII. 1926; Zečevic 1986, str. 96. 61 SKS in duhovniki, KL, 22. XII. 1926. 62 IV. redni občni zbor ZDKFID v Ljubljani, Gruda, v., Ljubljana 1928, str. 134-139; F. ~ifrar, K našemu kultumo-prosveh1emu programu, Gruda, IV., Ljubljana 1927, str. 130-132, 153-157; Resolucija, Gruda, IV, Ljubljana 1927, str. 177- 181. 288 društvi, ki niso bila obremenje~a s prepovedjo sodelo­ vanja z idejnimi nasprotniki. Na Stajerskem so se po skle­ pu občnega zbora leta 1928 vsa Društva kmetskih fantov in deklet včlanila v demokratsko »Zvezo kulturnih dru­ štev« v Mariboru, kar jim je omogočilo pomoč pri pri­ rejanju raznih tečajev, dramskih iger in podobnega 63 Odnos ZDKFID do sokolstva ni bil preprost. Kot te­ meljna narodna in telovadna organizacija je bil Sokol tudi njihov, nasprotovali pa so sokolskemu kulturnobojnemu in političnemu delu. Kmetski list je leta 1926 Samostojno demokratsko stranko obtoževal, da Sokola izrablja v strankarske namene. Toliko bolj potem, ko so se od SDS odvrnili učitelji in Orjuna (spor med dr. Leonticem in Pri­ bičeviCem) ter jim je ostal le še Soko!. Zato naj bi Jutro večkrat obrekovalo, da je SKS proti Sokolu in ga tako odvračalo od kmetov." ZDKFID je od leta 1928 prirejala tekme koscev in žanjic, ki so se hitro uveljavile po vsej Sloveniji in so se v kasnejših letih razvile v prave manifestacije slovenskega kmečkega gibanja 6 ' Na priporočilo Albina Prepel uha se je ZDKFID leta 1927 pridružil dr. Janže Novak, ki je na izrednem občnem zboru 25. septembra 1927 organizacijo postavil na nove temelje. Novak je bil avtor soglasno sprejete resolucije, ki je v svoji sredi pozdravljala le takega izobraženca, ki bi kmečko mladino učil samostojnega opazovanja in raz­ mišljanja, ne pa od nje zahteval, da mu slepo verjame in se podredi njegovemu vodstvu. Resolucija je bodočim go­ spodarjem in gospodinjam priporočala strokovne kme­ tijske šole. V kulturno-političnem pogledu je zagovarjala tezo, da je gospodarsko blagostanje na vasi pogoj za kulturo in napredek; za uspešno gospodarstvo pa je po­ trebna politična organiziranost in soudeležba pri oblasti. Meščanska gospodarska politika namreč vedno deluje v škodo kmečkega Ijudstva. 66 Od svojega nastopa do 63 Košmrlj, n. d., str. 93; Gruda, VL, Ljubljana 1929, str. 25. M Sokolstvo in naša stranka, KL, 20. I. 1926. 6s Košmrlj, n. d., str. 97. 66 Košmrlj, n. d., str. 66-79. 289 nesrečne smrti leta 1934 je bil Janže Novak idejni vodja ZDKFID. Število društev kmetskih fantov in deklet se je v šti­ rih letih od ustanovitve Zveze povečalo le za 10 društev. Junija 1928 je bilo tako registriranih 23 društev, vendar jih je 8 med njimi že zamrlo. V 15 društvih je delovalo 641 članov (363 fantov in 278 deklet), starih večinoma od 20 do 30 let. Velika večina je bila kmetov, le malo obrtnikov in drugih stanov. V poslovnem letu 1927/28 so imela vsa društva 31 predavanj in 14 veselic ali zabavnih večerov. Najpogostejša društvena dejavnost je bila gledališka, ve­ liko so tudi peli in igrali pri godbah. Osem društev je ime­ lo lastno knjižnico s skupno 1000 knjigami. Gruda je za­ pisala zanimiv podatek, da polovica članov redno bere Kmetski list, za njim pa je bil po branosti še vedno kato­ liški Domoljub in šele na tre~em mestu društveno glasilo Gruda. 67 Večji razmah se je ZDKFID obetal v naslednjih letih. V poslovnem letu 1928/29 je bilo ustanovljenih 11 novih društev, 5 pa jih je bilo junija 1929 v pripravi. 68 Bratstvo in Narodno socialistična stranka Narodno socialistična stranka izhaja iz narodnostno mešanega delavskega središča Trst, kjer katoliški in na­ rodno liberalni poli tiki pred prvo vojno niso bili tako razdvojeni kot na Kranjskem, med njimi pa so prevlado­ vali liberalnejši pogledi. Zaradi rastoče socialnodemo­ kratske in krščanskosociaIne organiziranosti ter zaradi poraza na državnozborskih volitvah leta 1907 so šli tudi liberalci v akcijo za pridobitev delavstva. Delavske orga­ nizacije so začeli snovati po zgledu češke narodnosocial­ ne stranke, oblikovane že leta 1897 kot nasprotje češki so­ cialnodemokratski stranki, zlasti zaradi njenih internacio­ nalističnih stališč do aktualnega narodnega vprašanja. 290 67 IV. redni občni zbor ZDKFID v Ljubljani, Gruda, 1928, str. 135. f>S Gruda, 1929, 5tr.145. Ker je velik del češkega delavstva odklanjal vsako sodelo­ vanje z Nemci, tudi s socialdemokrati, je bila češka na­ rodnosocialna stranka uspešna. Dr. Josip Mandie je pod okriljem političnega društva Edinost avgusta 1907 ustanovil »Narodno delavsko orga­ nizacijo« (NOO) za vse slovensko ozemlje. Na shodih je poudarjal zlasti strokovni oziroma sindikalni pomen or­ ganizacije, ki se ne bo neposredno vtikala v politiko. NOO za Kranjsko je bila 1909 ustanovljena v Ljubljani, a je bila zaradi nekega incidenta že čez dobro leto razpuščena . Močno je NOO oslabila sindikalna osamosvojitev želez­ niških uradnikov in delavcev, ki so leta 1909 osnovali lastni organizaciji. V Ljubljani je bila oktobra 1912 usta­ novljena »Narodno socialna zveza« (NSZ). Zaradi nas­ protovanja voditeljev Narodno napredne stranke, da bi za delavce ustanovili tudi posebno politično stranko, si je NSZ zastavila razmeroma širok program: od delavske zaščite do izobraževanja. Različne liberalne oziroma na­ rodne strokovne organizacije so med seboj sicer sodelo­ vale, zaman pa so bili poskusi tržaške NOO, da bi postala centrala vsega strokovnega gibanja te politične usmerit­ ve. Sklep prvega kongresa narodnih strokovnih organiza­ cij 15. avgusta 1913 v Ljubljani o ustanovitvi zveze vseh jugoslovanskih narodnih strokovnih organizacij je pre­ prečila prva svetovna vojna" Pri organiziranju delavcev so se liberalci sicer zgle­ dovali pri čeških narodnih socialcih, toda njihovih social­ nih nazorov niso sprejeli. Voditelji Narodno napredne 6~ Več o Narodno socialistični stranki na Slovenskem in o Bratstvu Melita Pivec, Programi političnih strank in statistika volitev , Slovenci v desetletju 1918- 1928, str.366-367; Miroslav Stiplovšek, Razmah stro­ kovnega-sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918-1922, Ljubljana 1979, str. 62-71, 330-338; isti, Prispevki za zgodovino sindikalnega gi­ banja na Slovenskem, Maribor 1989, str. ]9-20, 28-29; Metod Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, Ljubljana 1965, str. 193-194, 203-204, 206 in nasl.; Momčilo Zečevic, Na zgodovinski preiomnici, Maribor 1986, str.l08-112; Ervin Dolenc, Bratstvo, izobraževalna društva narodnih socialistov v dvajsetih letih, Kronika, XXXVIII/3, Ljubljana 1990, str. 138-144; Jurij Perovšek, Slovenski avtonomizem socialistične smeri v letu 1923, PNZ, XXXIV /2, Ljubljana 1994. 291 stranke, ki so bili organizatorji in nato tudi funkcionarji teh organizacij, so pazili, da se narodno delavsko gibanje ne bi politično osamosvojilo in si oblikovalo lastne stranke. Navzven so s češkimi somišljeniki ves čas vzdr­ ževali bolj ali manj tesne stike, šele po svetovni vojni pa so se jim tudi v socialnem pogledu programsko približali. Pospešene priprave za ustanovitev stranke sredi leta 1919 so vodili številni organizatorji NDO iz Trsta, ki so po italijanski zasedbi prišli v Ljubljano. Pomemben razlog za ustanovitev »Narodno socialistične stranke« je bilo poleg njihovih osebnih ambicij tudi sovraštvo delavstva »do takratnih reprezentantov demokratske stranke stare ma­ gnatarske struje«.70 Stranka, ustanovljena 10. avgusta 1919, si je za temelj svojega delovanja postavila narodnost v naspro~u z internacionalizmom, jugoslovanstvo, zav­ zemala naj bi se za popolno demokratizacijo ter za mirno in zakonito socializacijo. Na prvem zborovanju 7. decem­ bra istega leta so sprejeli »Načela in smer dela« stranke, ki so razkrivala strankino razredno stališče, čeprav so se be­ sede »razred« izogibali. Glavno sredstvo razrednega boja, ki naj ne bi kršil demokratičnega principa večine, je bila izobrazba. »Z najsplošnejšo izobrazbo odstranimo vse razlike, ki obenem z drugimi činitelji povzročajo ne­ enakost v narodu.« Zato je potrebna reforma celotne vzgoje, šolstva pa še posebej. Prilagoditi se morajo}>prak­ tičnemu življenju in idejam, ki vodijo človeštvo. Sola ne sme vzgajati naroda konservativno, temveč napredno in v ljubezni do dela ter mora skrbeti za to, da bo duševno kar najbolj usposobljen za gospodarsko in kulturno tek­ mo narodov.« Država mora omogočiti visokošolski študij vsem socialnim slojem. Znanosti naj bi zagotavljala svo­ bodo država in cerkev. Največjo vzgojno moč pa ima umetnost, ki ni razkošje ali okras, temveč večna potreba naroda v njegovem življenjskem boju. Umetnost je treba socializirati z umetnostno vzgojo, da bo vsak učenec sposoben razumeti in uživati njene sadove.'l 711 Stiplovšek 1979, str. 334. 71 Načela in smer dela Narodno socialistične stranke, Ljubljana 1919, sIr. 1-4. 292 NSS in NSZ sta bili osebno in organizacijsko tesno povezani. Lahko bi celo rekli, da je bila .začetnik in jedro gibanja strokovna organizacija NSZ. Ce torej sledimo njenemu razvoju do srede leta 1920, pridemo do znatnega upadanja njene aktivnosti. Prenehalo je delovati več njenih podružnic, občutno je nazadovalo njeno članstvo in s tem njeni denarni viri. Krizo so začeli premagovati v začetku leta 1921 z agitacijo med viničarji, zlasti pa z aktivnejšim udejstvovanjem v mezdnih gibanjih in z usta­ navljanjem novih podružnic. Glavna ovira je postala nova demokratska strokovna organizacija »Samostojna stro­ kovna delavska Unija« (SSDU), ki je zlasti z veliko akcijo spomladi 1922 in s sorodnim političnim programom začela NSZ odvzemati članstvo." JDS je, potem, ko je NSS v politiki stopila na samostojno pot, ustanovila lastni sin­ dikat. NSS je namreč v Ustavodajni skupščini dobila dva poslanska mandata in je v nasprotju z JDS glasovala proti vidovdanski ustavi. Tudi po ljubljanskih občinskih volit­ vah leta 1921 je nastopila proti JDS in je tako kot tretja naj­ močnejša stranka v Ljubljani zasedla županski mandat. Vpliv na mladino in na žensko populacijo, ki se nista mogli vključevati v politične stranke, so si skušali narodni socialisti zagotoviti z ustanovitvijo "Izobraževalnega društva Bratstvo« poleti 1920. Bratstvo naj bi nadomestilo mladinske skupine pri obratnih organizacijah NSZ. Na­ rodni socialisti so se ves čas vključevali tudi v delo Sokola in so ga s propagando v svojem tisku imeli za svojo orga­ nizacijo. Vendar njihove potrebe po vzgoji lastnega pod­ mladka Sokol ni mogel zadovoljiti.73 O ustanovnem občnem zboru Bratstva nimamo po­ ročil. Sedež je društvo imelo v Ljubljani. Glavni namen - izobraževanje - naj bi društvo dosegal o s predavanji, ustanavljanjem knjižnic in čitalnic, prirejanjem zabav in izletov, gojilo naj bi glasbo, petje, gledališče, šport ipd. Vse to in več so tudi dejansko uresničevali." Podružnice Bratstva naj bi ustanovili povsod, kjer so že delovale poli- n Stiplovšek 1979, str. 333-337. 7l Nova pravda, 17. IV. 1920; AS, Društvena pravila 2778. 7~ AS, Društvena pravila 2778; Nova pravda, 26. Xl. 1921 . 293 tične organizacije NSS.75 Prva podružnica je bila osnovana v Celju 4. februarja 1921, kjer so začeli pripravljati delav­ sko knjižnico. V matičnem ljubljanskem društvu so v tem letu oblikovali tamburaški in dramski odsek ter organizi­ rali redna predavanja o zadružništvu, različnih smereh socializma ipd. 76 Največji razmah je Bratstvo doživelo v letu 1922, ko je bilo ustanovljenih okrog 8 novih podružnic. Januarja 1922 so ustanovili podružnici v.Laškem in Maribor\!, sle­ dile so podružnice v Trbovljah, Soštanju, Velenju in Zireh. Oktobra so po vzoru Bratstva ustanovili izobraževalno društvo Mladost v Trnovem v Ljubljani, ki je takoj pristo­ pilo v formalno še ne osnovano Zvezo narodno sociali­ stičnih društev in v njenem okviru delovalo enakopravno z Bratstvi. Mladost je prirejala redna tedenska preda­ vanja, družabne večere, razprave, imela je tamburaški, dramski in šahovski odsek, celo oktet. Znotraj narodno socialističnih prosvetnih društev je Mladost edina posku­ sila s športnim odsekom, a brez večjega uspeha." Temelje jugoslovanski narodno socialistični mladini kot organiza­ ciji je postavil zbor 26. novembra 1922 v Trbovljah. Tu so se opredelili kot »avtonomni del jugoslovanskega narod­ nosocialističnega pokreta«, katerega član je lahko le tisti, ki soglaša s programom NSS iz leta 1919 oziro~a 1920. Pravilnik organizacije se je naslanjal na češkega. Clani so se med seboj imenovali bra~e in sestre. 78 Pred tem so se narodni socialisti ogovarjali s tovariš in tovarišica. Ta članski naziv so vseskozi uporabljali tudi krščanski socia­ listi. Težave so se pojavile pri ustanavljanju Bratstva v Za­ gorju ob Savi. 53 članov se je vanj vpisalo že ob ustanovi­ tvi 11. oktobra 1922. Tem članom naj bi nasprotovala inte­ ligenca, ker jih je tri četrtine menda delovalo tudi v tamkajšnjem Sokolu. Kakorkoli že, Bratstvo v Zagorju so 75 Decembra 1920 je stranka štela več krajevnih organizacij v Ljub­ ljani, ter organizacije v Kranju, Litiji, Novem mestu, Zagorju, Mariboru, Celju, Ptuju in Sevnici. Nova pravda, 11. XII . ) 920. 294 7(, Nova pravda, porOČila v letu 1921, za Celje 19. IL 1921. 71 Nova pravda, 23. IX. 1922, 28. X. 1922, 10. lIl. 1923. 711 Nova pravda, 16. XII. 1922. morali ponovno ustanoviti januarja 1923. 79 V tem letu se je ekspanzija Bratst'(.a nekoliko ustavila. Ustanovili so novi podružnici le v Siški in Litiji. Začeli so se 1. i. procesi čiščenja. Januarja 1923 so iz ljubljanske podružnice izključili 6 članov, ker so skrivaj vstopili v »Mladinsko zvezo«, konkurenčno organizacijo Jugoslovanske demo­ kratske stranke, in s tem »zahrbtno delali proti dru­ štvU«.80 Sledila je izključitev 7 članov iz Bratstva v Za­ gorju (verjetno iz podobnih vzrokov), o_ktobra pa je bil izključen eden najbolj aktivnih, Rudolf Simnovec, pred­ sednik trnovske Mladosti in tajnik osrednjega vodstva Jugoslovanske narodnosocialistične mladine, češ da se je izneveril ideji gibanja. Bl Na ljubljanskem sedežu JOS so sredi leta 1922 usta­ novili »Mladinsko zvezo« kot politično organizacijo, ven­ dar je že v prvem letu zamrla zaradi pomanjkanja članov. Zato so sredi leta 1923 ustanovili še organizacijo »Ena­ kost«, ki pa tudi ni zaživela'2 Podoben program NSS in JOS ter nekoliko agresivnejši nastop slednje sta bila verjetno glavna vzroka tudi za spore in izključitve v Bratstvu. Po drugi strani pomeni leto 1923 v narodno sociali­ stičnem gibanju, zl~sti med mladino v Bratstvu, eno najbolj aktivnih lel. Ze leto prej so poleg strokovnih pre­ davanj začeli pripravljati brezplačen tečaj srbohrvaščine, ki je bil zelo uspešen (prek 130 udeležencev). Istočasno so začeli s tečajem češčine. 8J Februarja se je v okviru ljubljan­ skega Bratstva začela politična šola." Naslednjo sezono, jeseni 1923, so v ženskih odsekih prirejali tečaje za ročna dela, odprli so tudi plesno šolo. Izobraževalno delo Bratstva je kronala Akademija Brat­ stva, ciklus predavanj, ki je potekal od konca oktobra 1923 do maja 1924 vsako sredo na ljubljanski realki. Tematika "Nova pravda, 21. X., 16. Xl!. 1922, 20.1., 3. Il. 1923. 80 Nova pravda, 13. J. 1923. lil Nova pravda, 2. VIII., 19 . X. 1923. 82 Nova pravda, 5. VIL 1923. "Nova pravda, 25. II., 16. XII. 1922, 27.1.1923. 84 Nova pravda, 10. IJ. 1923. 295 predavanj je bila široko zasnovana. Narodno socialistični voditelji so razlagali aktualno politično in gospodarsko problematiko v okviru strankinega programa. Vrstila so se predavanja s področja naravoslovja, medicine, jeziko­ slovja, predstavitev Masaryka, Marxa ipd. Predavali so strokovnjaki iz raznih političnih taborov, Izidor Cankar, Fran Erjavec, Dragotin Lončar idr.85 Nova pravda je avgusta 1921 ugotavljala, kako po­ trebna je izobrazba zlasti za delavce in kmete. Uvesti bi morali obvezno ljudsko šolo za odrasle. Vendar v skladu z narodno socialističnim poudarjenim pacifizmom in ne­ nasiljem tega nikomur niso vsiljevali. 86 Na prvem po­ krajinskem zboru narodno socialistične mladine aprila 1922 v Celju so sklenili, da se bo organizacija konstituirala po vzoru češke. Njen namen naj bi bil vzgajati narodno socialistično mladino kulturno in politično." V skladu s svojim mirovništvom so narodni socialisti leta 1923 najprej odločno odbili Orjuno. »Narodni socia­ list ne more biti orjunaš, ak,? ni zatajil poštene preteklosti in vzvišenega programa.« Ze dober mesec in pol kasneje pa je bilo treba stališča nekoliko popraviti, ker je bilo baje že precej njihove mladine v Orjuni. Strinjali so se s tremi glavnimi točkami Orjune: enotna država, dinastija in boj z zunanjim in notranjim sovražnikom. »Vendar odbijamo teror, pa naj bo levi ali desni, zato mi ne spadamo v orga­ nizacijo, ki pa nam ni nesimpatična. S palicami in revol­ verji se ljudstvo ne vzgaja, treba je med narod z ljubeznijo in - knjigami.«88 Jugoslovanska narodno socialistična mladina UNSM) je imela v letu 1923 svoj 1. in II. kongres. Pred prvim, ki je bil 20. maja v ljubljanskem Unionu, je izšlo posebno mla­ dinsko glasilo Kladivar kot priloga Novi pravdi. V njem je bilo zapisano: »Naša mladina je na vrhuncu svojega no­ tranjega razmaha ... njeno delo je zaobseženo v točkah kongresnega dnevnega reda: socialna zaščita delavske 296 85 Nova pravda, 2. XI. 1923. M Nova pravda, 27. VlIL 192I. 87 Nova pravda, 8. lV. 1922, 17. IV. 1920. '" Nova pravda, 17. II., 31. III. 1923. mladine, nje kulturna vzgoja, strokovno šolstvo, alkoholi­ zem in mladina, stiki z drugimi slovanskimi socialisti. Vsa ta pereča vprašanja se tičejo izključno mladine, zlasti delavske, so pa življenjskega pomena za ves narod in predpogoj vsakega napredka, obenem pa tudi ključ do zmage socializma. Najvišji smoter Kladivarja je revolucija - ne dejanska ampak duševna revolucija, prerojenje vsega naroda, ki bo edini dovolj močan, da ustvari novo, pošte­ no družbo.«·' Tretja in četrta izmed sedmih resolucij kon­ gresa sta se zavzemali za reorganizacijo šolstva, ki naj bo dostopno vsem (brezplačno šolstvo), za stroge omejitve otroškega dela, enake možnosti za izobraževanje in umet­ niško ustvarjanje ter za svobodo veroizpovedi. OO Na drugem kongresu JNSM 8. decembra 1923 v Za­ gorju so se delagati sedmih Bratstev in trnovske Mladosti odločili za akcijo abstinenčnih krožkov. Sklenili so osno­ vati lastno skavtsko organizacijo po vzoru čeških narod­ no socialističnih skavtov. Pripravo in načrt so prevzeli Ivan Tavčar, Stane Vidmar in novi predsednik JNSM An­ ton Brandner.91 V začetku leta 1924 so povabili Črtomirja Zorca (ob tej priliki je izstopil iz Zmajevega stega jugoslo­ vanske Zveze izvidnikov in planink; ustanovljen je bil leta 1922), da bi na podlagi svojih izkušenj pripravil pra­ vilnik, ki bo strokovno trden in bo ustrezal narodno socia­ listični ideologiji. Zorec je poleti 1924 v Kladivarju objavil prvi poziv za ustanovitev take organizacije. Utemeljeval jo je že po načelih gozdovništva Ernesta Thompsona Seto­ na v nasprolju z militarističnimi tendencami skavtov" Ju­ lija 1924 so na sedmem sestanku »tabornikov Bratstva« članom določili uniforme in znake. Oblikovali so prve družine. Hodili so na krajša taborjenja ipd." "Kladivar, [ / 1923, št. 1, 19. V. 1923. '" Kladivar, [ /1923, št. 2, 20. VI. 1923. ';11 Črtomir Zorec, Gozdovništvo na Slovenskem, Gozdovništvo na Slovenskem 1925-1941, Zbornik prispevkov s posvetovanja v Mariboru 10.5. 1985, Maribor 1986, str. 15; Nova pravda, 13. XlI. 1923. y2 Dušan Vodeb, Gozdovništvo v Mariboru in njegova usmerje­ nost v NOB, v Gozdovništvo na Slovenskem 1925- 1941, str. 38- 39. 93 Nova pravda, 26. VII. 1924. 297 Na tretjem kongresu JNSM 7. septembra 1924 v Ma­ riboru so sklenili taborništvo tudi formalno organizirati in ga razširiti po vsej državi z ,,'!-vezo jugoslovanskih ta­ bornikov«. Kmalu pa je začel Crtomir Zorec odtegovati tabornike narodno socialističnemu gibanju. To je bil po­ goj, da je na sodelovanje pristal še en izkušen gozdovnik in ustanovitelj skavtstva na Slovenskem, ing. Hinko Pajer. Pajer je zapustil skavte prav zaradi njihovega strankar­ skega značaja, militarizma in enotnega centraliziranega pravilnika iz Beograda. Pajer se je udeležil prvega tabora narodno socialističnih t~bornikov julija 1925 v Kamniški Bistrici, ki sta ga vodila Crtomir Zorec in Vladimir Kravos (sicer tajnik JNSM). Nekaj mesecev po taboru je dosegel, da se je t. i. Združenje slovenskih tabornikov reorganizira­ lo in sprejelo nov pravilnik na povsem gozdovniški osno­ vi. Prejšnja organizacija je bila mešanica gozdovništva in skavtizma. Nova pravila so bila sprejeta na ustanovnem občnem zboru Združenja slovenskih tabornikov 8. de­ cembra 1925. Prvi starešina Združenja je postal Kravos." Kljub od miku tabornikov od NSS oziroma JNSM so bili še dolgo na vodilnih položajih Jugoslovanske gozdovniške lige, kot se je leta 1929 preimenovala, ljudje iz tega gi­ banja. Konec tridesetih let je organizacijo vodil Branimir Kozinc, prvi predsednik JNSM in Bratstva leta 1922/23 in 1925/26, zaslužen tudi za postavitev gozdovniškega doma v Iškem Vintgarju." Medtem ko jev letu 1924 število Bratstev še vedno na­ raščalo (ustanovili so 6 novih, pomembnejši sta bili pod­ ružnici v Kranju in na Jesenicah), se je razvoj in polet v nas­ lednjih letih ustavil. Avgusta 1925 je začelo delati iz­ obraževalno društvo narodno socialističnih deklet "Po­ mlad« v Ljubljani. Ustanovljena je bila še nova podružnica Bratstva v Hrušici na Gorenjskem. 96 Razpuščeno pa je bilo prej tako delavno društvo Mladost v Trnovem, aprila 1926 pa tudi Bratstvo iz Trbovelj." Razrešili naj bi medsebojne 94 Dušan Vodeb, n. d., prav tam . ~5 Črtomir Zorec, Gozdovništvo na Slovenskem, n. d., str. 19. % Nova pravda, 15. VIII. in 14. III. 1925. 'fi AS, Veliko županstvo v Ljubljani, Oddelek za notranje zadeve IV., 16-2, 6564/2/1925, 5609/1926. 298 spore in prišli do enotne močne bojne fronte JNSM. Več pozornosti naj bi posvetili idejni vzgoji delavske mladine in še nerešenemu problemu zaščite vajencev in mladih delavcev. Omejili naj bi prireditve z alkoholom, ki je zaradi denarja nujno zlo. Le trezna mladina je sposobna izvesti re­ volucijo in preobrat v lastni notranjosti, ki je pogoj za vzgo­ jo človeka po narodno socialističnem programu. '8 Poročil o delu Bratstev je v narodno-socialističnem časopisju od leta 1926 čedalje manj, povsem pa prenehajo v letu 1927. Izobraževanje in kultura znotraj narodnosociali­ stičnega gibanja sta se vedno bolj prenašala neposredno na njihove najštevilnejše in organizacijsko najmočnejše sindikalne organizacije Narodnosocialne strokovne zve­ ze, kakor se je Narodno socialna zveza leta 1923 preime­ novala. Marca 1926 pa sta se Narodno socialna strokovna zveza in liberalna Samostojna strokovna delavska unija (ki jo je leta 1923 ustanovila JDS), spet združili v Narodno strokovno zvezo (NSZ)9' Ob njuni dokončni združitvi čez slabo leto je Nova pravda zapisala, da je prva preporodi­ tev duš in src, druga pa poglobitev znanja, pridobitev usposobljenosti za solastništvo in sodelavnost. »To šolo in predpriprave nam nudi strokovna organizacija, ki jo je smatrati kot šolo, ne kot podporna društvo. To je pod­ rejenega pomena in potrebno le v toliko, kolikor se s tem vzdržuje pouk in boj. Zahtevamo svobodno šolo in svo­ bodno koaliranje strokovnih organizacij.«'oo V drugi polovici leta 1927 praktično ne razlikujejo več med kulturno izobraževalnim, sin di kal nim in poli­ tičnim delom gibanja, temveč govorijo le še o >>naših orga­ nizacijah«, ki morajo povsod, kjer je mogoče, ustanoviti lastno knjižnico s primerno čitainico. Za jesenske in zim­ ske mesece so imeli izdelan program predavanj in tečajev. V tem pogledu so se naslonili predvsem na usluge, ki jih je od jeseni 1926 nudil prosvetni odsek Delavske zborni- 'JH Nova pravda, 23. J. 1926. 'lIJ Miroslav Stiplovšek, Prispevki za zgodovino sindikalnega gi­ banja na Slovenskem, Maribor 1989, str.40, 52-53. 1 00 Nova pravda, 12. III. 1927. 299 ce. Tu so imele vse tri delavske smeri na voljo združeno delavsko knjižnico in bogat program skioptičnih preda­ vanj. Bratstva, kot posebne kulturno prosvetne organiza­ cije Narodno socialistične stranke, so bila leta 1928 ne­ dvomno že v zatonu, o čemer priča tudi takratni zapis Frana Erjavca o kulturnih organizacijah: »Končno so se ohranili še ostanki prosvetne organizacije bivše Narodno socialistične stranke, to so Bratstva. Vseh aktivnih Brat­ stev je 8 z okroglo 600 člani.«IOl Po združitvi strokovnih organizacij NSS in Samostojne demokratske stranke sta tudi politični stranki od oblastnih volitev leta 1927 naprej nastopali skupno kot Napredni in Narodni blok. lo , Zato tudi Erjavec govori o bivši NSS. Vzdrževanje posebnih kulturno prosvetnih društev za delavce liberalne poli­ tične usmeritve bi bilo poleg Zveze kulturnih društev, preveliko razkošje. Izobraževalna društva narodno socialistične mladine »Bratstva« so bila razpuščena po vzpostavitvi kraljeve diktature 8. aprila 1929 po Zakonu o zaščiti države, ker jih je oblast zaradi neposredne povezave s politično organi­ zacijo »Narodno socialistične mladine« pojmovala kot politična društva.103 Izobraževalno društvo delavske mla­ dine »Bratstvo« je bilo ponovno ustanovljeno v Ljubljani februarja 1932, zveza teh Bratstev za Kraljevino Jugosla­ vijo, kot naslednica narodnosocialističnih Bratstev pred letom 1929, pa oktobra 1935 104 101 Fran Erjavec, Naše društveno življenje, Slovenci v desetle~u 191 8-1928, Ljubljana 1928, str. 749. 102 Dr. Melita Pivec, Programi političnih strank in statistika voli· tev, Slovenci v desetle~u 1918- 1928, str. 367. 103 AS, Veliko županstvo v ljubljani, Oddelek za notranje zadeve lV., 16-2, 2470-247511929. 1001 AS, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Oddelek za notranje zadeve IV., 16-2,24882/1932,27080/1935. 300 KATOLIŠKI POLITIČNI TABOR Slovenska krščansko socialna zveza Prizadevanja Antona Mahniča in škofa Jakoba Mis­ sie za dokončno ločitev duhov v osemdesetih letih 19. stol. so med privrženci radikalnega katolištva začela vzbujati zanimanje za lastno organizacijo. Zahteve po ustanovitvi katoliškega političnega društva so se na Kranjskem pojavile leta 1886. Naslednje leto je bilo osno­ vano »Katoliško tiskarsko društvo« v Ljubljani. Drugi av­ strijski katoliški shod spomladi 1889 na Dunaju pa je opo­ gumil mlade iz slovenskega konservativnega političnega tabora, da so januarja 1890 v Ljubljani ustanovili »Kato­ liško politično društvo«. Uveljavitev Mahničevih učencev je bistveno pripomogla k uresničitvi njegove pobude za slovenski katoliški shod, ki pomeni prelomnico v organi­ zaciji katoliškega gibanja na Slovenskem. Prvi slovenski katoliški shod konec avgusta 1892 v Ljubljani je postavil temelje novi katoliški organiziranosti na vseh področjih javnega življenja. Poleg načelnih stališč do šolstva, znano­ sti, umetnosti, tiska, socialno gospodarske problematike, zasebnega in javnega delovanja ljudi ter narodnega gibanja, je bilo na shodu izraženo Mahničevo stališče o posebni katoliški organiziranosti v vseh teh dejavnostih. Shod je pospešil ustanavljanje katoliških bralnih društev, spomladi 1893 so oblastem predložili pravila za prvo slo­ vensko katoliško študentsko društvo Danica na Dunaju, v jeseni istega leta pa je bila v Idriji osnovana Katoliška de­ lavska družba. Danico so dunajski študenlje, kljub na­ gajanju spodnjeavstrijskih oblasti zaradi slovenščine, ustanovili oktobra 1894, katoliške srednješolske organiza­ cije pa so morale do konca stolelja delovati skrivaj. Pod vplivom avstrijskega krščanskosocialnega gibanja je Ja- 301 nez Evangelist Krek leta 1894 začel intenzivno propagan­ do med delavstvom. Idrijskim delavcem so s svojo orga­ nizacijo sledili delavci v Zagorju in v Ljubljani, v na­ slednjih letih pa po vseh slovenskih deželah. Težišče katoliškega gibanja v devetdesetih letih je s Krekovo ne­ umornostjo ostalo na delavcih. Leta 1897 jih je združil v Slovenski krščansko socialni delavski zvezi. K Zvezi je takoj pristopilo 5 krščansko socialnih društev iz Kranjske ter društvi iz Trbovelj in Prevalj. Prosvetno delo Zveze je zaživelo zlasti v Ljubljani. Še isto zimo so osnova li tambu­ raški zbor, čitalnico, knjižnico ter dramsko in govorniško šolo, začeli so redno predavati, igrati ... Pristopilo je tudi »Slovensko katoliško delavsko pevsko društvo Zvon«, ki je bilo leto prej ustanovljeno na Krekovo pobudo, a je že leta 1899 prešlo v liberalni tabor. V Zvezi so od začetka mnogo delali katoliško usmer­ jeni intelektualci, ki so se delavskim društvom pridružili v smislu krščansko socialnega delovanja za izobrazbo nižjih družbenih slojev. Zato so že po nekaj mesecih, ja­ nuarja 1898, iz naslova izpustili ime »delavska«. Sloven­ ska krščansko socialna zveza (SKSZ) je v naslednjem letu svojo društveno knjižnico spremenila v prvo ljudsko Oav­ no) knjižnico v Ljubljani in priredila prvi vseslovenski de­ lavski shod, ki se ga je udeležilo okrog 100 slovenskih društev in predstavniki čeških ter hrvaških somišljenikov. V okviru SKSZ sta bila ustanovljena še Krščanska ženska zveza in Delavsko gledališče, ki je začelo izdajati Zbirko ljudskih iger. Na tretjem občnem zboru SKSZ februarja 1900 je njeno vodstvo tudi formalno prevzel J. E. Krek, ki je potem Zvezo vodil do svoje smrti (1917) . Takrat je SKSZ združevala okrog 1200 članov. Istega leta, 1900, se je s pro­ blemi kulturno prosvetnega dela ukvarjal tudi drugi slo­ venski katoliški shod, ki je organizaciji priporočil široko ustanavljanje izobraževalnih društev, vključevanje že de­ lujočih bralnih društev, snovanje župnih knjižnic po deželi ter skrb za lastni tisk. V se to se je v resnici uspešno raZVijalo. SKZS je bila kljub rasti organizacije po deželi še vedno predvsem ljubljansko društvo, ki je zunanjim društvom pomagalo z govorniki in predavatelji. Zato je 302 bila potrebna reorganizacija Zveze. Septembra 1902 je SKSZ v Ljubljani sklicala prvi shod slovenskih katoliških nepolitičnih društev, ki je sprejel nove delovne načrte in izvolil pomožne odbore za Primorsko, Štajersko in Ko­ roško. SKZS je sčasoma postala centrala slovenskega ka­ toliškega kulturno izobraževalnega dela, delavci pa so dobivali svojo socialno in strokovno organizacijo: leta 1906 Delavsko zvezo, 1909 pa Jugoslovansko strokovno zvezo. 1OS Slovensko katoliško organizacijsko gibanje po letu 1892 ni imelo resne konkurence. Liberalci so s katoliško organizacijsko osamosvojitvijo dobivali vse veČji vpliv v Sokolu, v Družbi sv. Cirila in Metoda ter v narodnih čital­ nicah, vendar te niso bile več tako aktivne. Katoliškemu gibanju liberalni voditelji niso pripisovali velikega pome­ na. Katoliški radikalizem so razumeli kot nekakšen anahronizem svojega časa, ki bo sam od sebe izginil. Širjenje in utrjevanje svoje organizacije se jim ni zdelo po­ trebno. Le med delavci se je moralo krščansko socialno gibanje nekoliko boriti s socialno demokracijo.'06 Dobra organiziranost katoliškega gibanja pa je imela tudi poli­ tične posledice, ki so postale posebej dobro vidne na državnozborskih volitvah leta 1907 in na volitvah v kranjski deželni zbor leto kasneje, ko je Slovenska ljudska stranka dobila absolutno večino. Tretji katoliški shod leta 1906 ni utemeljeval kakih novih smernic idejnega ali organizacijskega razvoja, temveč je lahko le razpravljal o podrobnih načrtih za na­ daljevanje dela, ki sta ga zastavila prva dva shoda. Tako je tretji shod na nek način zaključil najpomembnejše ob­ dobje organizacijskega razvoja in uveljavitve slovenskega katoliškega gibanja. 1115 Več o tem Fran Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928, str. 35-47, 50-54, 98-126, 148-158. Erjavec ilustrativno navaja rast po tej reorganizaCiji. V letu 1903 je bilo na Slovenskem ustanovljenih 28 novih katoliških prosvetnih društev, v naslednjem 21 itd. Družba sv. Mohorja je imela 1. 1900 že 78.000 članov, »Domoljub( je leta 1904 prekoračil naklado 20.000 izvodov. Str. 156. Hiti Erjavec, n. d., str. 51-52. 303 SKSZ so v jeseni 1906 ponovno reorganizirali z usta­ navljanjem dekanijskih odborov. Centralo so razbremenili z osamosvojitvijo deželnih pododborov v samostojne po­ krajinske SKSZ. Navezali so stike s hrvaškimi krščanski­ mi socialci in nemško društveno zvezo »Volksverein«. Najpomembnejša je bila organizacija telovadnih odsekov pri SKSZ, ki je odnose z liberalci zaostrila in kulturnemu boju dodala novo vsebino. Delavsko gledališče se je leta 1911 preimenovalo v Ljudski oder. Deloval je v Ljubljani, vendar je gostoval ter pomagal z nasveti in sredstvi tudi na podeželju. Pevsko društvo Ljubljana, ustanovljeno že leta 1892, je razširilo svojo glasbeno dejavnost in je postalo tudi nekakšna ma­ tica glasbenega delovanja pri SKSZ. Ustanovili so poseb­ no dekliško izobraževalno organizacijo »Bogumilo «, ki se je širila po deželi. Maja 1909 so vse SKSZ zborovale v Št.Jakobu v Rožu na Koroškem. Ta~rat je Zveza štela 156 društev na Kranjskem, 115 na Stajerskem, 25 na Koroškem, 52 na Go­ riškem in 9 na Tržaškem, skupaj torej 357 društev. Krek je na zborovanju poudaril pomen dela po odsekih. Poleg te­ lovadnega, pevskega in dramskega odseka pri SKSZ naj bi po panogah dela povezali še izseljenske, abstinenčne, delavske in narodnoobrambne odseke oziroma društva. Po prelomu z Družbo sv. Cirila in Metoda (DCM) leta 1907 so maja 1910 ustanovili lastno narodnoobrambno organi­ zacijo »Slovensko stražo«, ki je nepričakovano hitro na­ predovala. Po prvem letu je imela že prek 200 podružnic in 11.000 članov ter se je tako že približala stari DCM (211 podružnic in 15.000 članov). Slovenska straža se je za razliko od DCM, ki je bila aktivna bolj na zahodni narod­ nostni meji, usmerila v delo na slovenski severni meji, kjer je vzdrževala nekaj šol, otroških vrtcev; ustanavljala knjižnice, podpirala obrtnike ipd. Vse SKSZ so spet zborovale ob blagoslovitvi prezi­ danega Ljudskega doma (danes Ljudska kuhinja) septem­ bra 1911 v Ljubljani. Število vseh društev se je dvignilo že na 451 s 43.229 člani. Orlovska podzveza je štela 147 telo­ vadnih odsekov, pevska 126 pevskih zborov itd. Zaradi 304 naraščajočega dela je morala kranjska SKSZ v Ljubljani fe­ bruarja 1914 osnovati stalno tajništvo. Začela je izdajati društveno glasilo, da bi lažje kontaktirala z društvi. Maja 1914 je začel izhajati >>Vestnik SKSZ«, ki ga je urejal in večinoma tudi pisal Janez Evangelist Krek. Objavljal je načrte za društvena predavanja, navodila in obvestila o društvenih dejavnostih. 10' Katoliška kulturno-prosvetna organizacija si je do prve svetovne vojne pridobila središčno vlogo v sloven­ skem katoliškem gibanju. Njeni uspehi so bili vidni tudi v volilnih uspehih Slovenske ljudske stranke na Kranjskem. Po izredno ostrih ljubljanskih občinskih volitvah in pred volitvami v državni zbor je Krek 17. maja 1911 v Slo­ venčevem uvodniku zapisal: "Pri nas smo začeli od spo­ daj in zato je naš temelj tako trden in močan, da brez ner­ voznosti mirno lahko rečemo, kdaj se povzpne poslopje do vrha.« Vseslovenska ljudska stranka je v vseh sloven­ skih deželah 13. in 20. junija 1911 dobila 20 od 23 sloven­ skih mandatov v dunajskem državnem zboru. "" Vojna je delovanje SKSZ zaradi mobilizacije skoraj povsem ohromila. Od raznih "pomožnih akcij«, ki jih je organiziral Krek takoj po začetku vojne, je bolj ali manj zaživela le preskrba ranjencev s knjigami. Spomladi 1915 so ustanovili odsek za kino, ki je v opuščenem deželnem gledališču skušal s kino predstavami ohraniti SKSZ nekaj dohodkov. Šele v drugi vojni zimi 1915/16 so se ljudje vojnemu stanju toliko privadili, da so deloma oživela nekatera društva. Oktobra 1916 so imeli celo nekak zasil­ ni občni zbor SKSZ. Notranji spori v SLS v letih 1916 in 1917 se SKSZ skoraj niso dotaknili, sajjo je povsem obvla­ doval Krek. Predsednik stranke Ivan Sušteršič se v njeno delo ni nikoli vključeval ali vtikal. Obvladoval pa je Kato- 107 Stanje SKSZ leta 1912, ki ga je objavil "Društveni koledarček,( za leto 1913 pred četrtim katoliškim shodom, je bilo podobno kot leto prej: 476 društev, 41.986 članov, 250 pevskih zborov s 4339 pevci, 95 tamburaških zborov s 1076 tamburaši, 104 »Čebelice«, 74 dru štvenih domov. Orli so imeli že 168 odsekov s 5228 člani. V letu 1912 so imeli skupno 1989 predavanj, 1057 gledaliških predstav, 320 veselic in kon­ certov. Erjavec, n. d., str. 310-316. , .. Erjavec, n. d., str. 310, 315, 190-192. 305 liško tiskovno društvo in z njim celoten slovenski kato­ liški tisk, zato so »krekovci« maja 1917 ustanovili lastno Novo založbo.)09 Občni zbor SKSZ slaba dva meseca pred koncem voj­ ne je že potekal v znamenju pričakovanega vojnega raz­ pleta. Resolucije prosvetnega odseka so organizacijo opo­ minjale na sistematična predavanja, ki bi ljudi priprav­ ljala na »nov državni red«, ki se rojeva v Evropi. Večina preostale moči SKSZ je bila takrat v Ljubljani, zato bi se bila morala ljubljanska društva tako povezati, da bi usta­ novila nekakšno •• ljudsko vseučilišče« kot matico vsega izobraževalnega dela v domovini. Vsi odseki so se v glav­ nem pripravljali na obnovo svojega dela. 110 Podobno je iz­ zvenela tudi skupščina Zveze Orlov sredi novembralII Ljudski oder je začel redne predstave s premiero 22. decembra 1918 in je po dvanajstih predstavah zaključil svojo sezono 10. julija 1919. O kakovosti predstav deloma priča nastop profesionalne igralke Zofije Borštnik-Zvo­ narjeve v naslovni vlogi zadnje predstave. JI2 Vloga in pomen SKSZ za slovensko katoliško gibanje tudi po državnem prevratu še ni bila (ali mogoče ni bila več) povsem trdna in jasna. Vestnik SKSZ v Slovencu je ja­ nuarja 1919 •• nekatere naše razumnike«, ki so delo iz­ obraževalnih društev imeli bolj za zunanji okras in dopol­ nilo poli tičnega gibanja, še vedno prepričeval, da se je •• preporod našega ljudstva ... izvršil v naših društvenih prostorih, v celotnem mirnem delu, v nemotenem vztraj­ nem vzgajanju. Izobraževalna društva so spremenila naš program iz papirja v življenje. Ona so v dveh desetletjih povzročila,da je postal nositelj Krekovih načel- narod.«)13 Jože Stabej je pol leta zatem skušal organizaciji dati nove poudarke in vsebino .•• Slovenska krščansko-social­ na Zveza, Krekova zamisel in ustanova, naj bi pričeto HI'J Erjavec, n. d., str. 318-320; Tine Debeljak, Spomini ob F. S. Finž~ garju, Meddobje, VIII /1-2, Buenos Aires 1964, str. 58. 306 HO Ob~ni zbor SKSZ 10. IX . 1918, 5, 11.- 12. IX . 1918. lii Skupščina Zveze Orlov, S, 19. XI. 1918. ms, 24. XII. 1918; S, 19. 11., 8. VII., 10. VII. 1919. mS, 11.1. 1919. delo zdaj nadaljevala. Prvi del svojega programa je izvršila: med najširše ljudske plasti je zanesla misel o or­ ganizaciji in izobraževanju, obenem jim je priskrbela praktičnost naukov. Narod ve, kam se naj obrača in kje lahko najde opore, kažipot mu je označen. Velik del kul­ turnega zaklada pa, ki se mora ekonomično razdeliti med ljudstvo, je še nedotaknjenega. Zaposlenost in briga celo­ kupnega rodu na vprašanja plemenskega obstoja sta ga pustile ležati v miru in takšen še čaka danes, da se osvetli ... Prvo vzgojo in izobrazbo da narodu država sa­ ma, a ker je večinoma prikrojena ad hoc, je potvorjena, ne­ resnična, enostranska in nezadostna ... Ljudstvo si mora iskati izobraževalne smeri samo, dati se mu mora ono, kar v dejanskih razmerah potrebuje in kar je bolj prikladno njegovemu mišljenju ... In kod naj gredo ta naša pota? Na­ men je jasen: dati narodu toliko dobre in zadostne iz­ obrazbe, da bo zrel za vsa vprašanja zasebnega življenja in javne politike. Izvršitev teh nalog je v programu na­ ložena Slovenski krščansko-socialni Zvezi, ki bi morala po mojem mnenju biti že zdaj prekrojena v Prosvetno ma­ tico, ki bi bilo v njej osredotočeno vse vodstvo kulturnega dela. Njena skrb naj bi bila brigati se za ustanovitev ljudskega vseučilišča, ustanavljanje javnih ljudskih knjiž­ nic z najmodernejšimi sredstvi in napravami; potovalne knjižnice, krajevni muzeji, narodno-gospodarske šole, ljudska dramatična in druga umetnost, vse to, so stvari, ki bi jih morala rešiti poleg še nešteto drugih. Cakati, da se za to pobriga državna uprava, je brezuspešno, dasi je ona poklicana prva za to. A prosvetno ministrstvo tega ne bo storilo, začetek mora iziti iz ljudskih zahtev. K temu pa je treba narod vzgajati, dati mu gonilno smer, izobraževanje ima tu svoj posel.«114 Novo vsebino dela SKSZ je po posameznih odsekih konkretneje načrtoval tudi predsednik Ivan Mazovec. Nekdanji odseki SKSZ naj bi se postopoma osamosvojili podobno, kot so to že naredili v primeru Zveze Orlov; Ju­ goslovanske kmečke zveze in Slovenske ženske zveze . • " S, 17. VIII. 1919. 307 Podobna matica tovrstnega dela naj bi postala tudi Pev­ ska Zveza Ljubljana in Ljudski oder. Mazovec je pripo­ ročal preusmeritev na jug ter povezovanje in izmenjavo kulturnih dobrin s Hrvati in Srbi. Temelj celotnega kato­ liškega dela in vogelni kamen gibanja naj bi bilo delo v SKSZ, kajti samo »versko prepričani človek je naš stalen pristaš, na kar so marsikateri naši politiki včasih skoraj pozabili«. Posebej je bilo to pomembno v razplamte­ vajočem se kulturnem boju. Narodna ideja z odrešitvijo zasužnjenih izpod Italije in plemenska občutljivost naj bi sčasoma minili. Vodilni ideji SKSZ naj bi tako ostali vera in socialno delo z vsemi stanovi, posebej z zatiranimi in razžaljenimi. 115 Prvi povojni občni zbor SKSZ je bil šele februarja 1920; kljub temu njeno delo še zdaleč ni bilo obnovljeno. V Ljubljani so za silo obudili Slovensko stražo, reorganizi­ rali Pevsko zvezo, dobro je delal Ljudski oder, ustanovili so Dramski odsek, ki naj bi izdajal primerne igre. Še najbolje je delala Zveza Orlov. Goriška SKSZ pa je povsem razpadla. Od desetih odbornikov jih je 8 emigriralo. po­ dobno je bilo na Koroškem, kjer centrala sploh ni delala, nekaj oživelih društev pa se je pripravljalo na plebiscit. Še najbolje je obnavljala svoje delo štajerska SKSZ.'16 Obnovljena in utrjena je bila SKSZ na Kranjskem in Štajerskem šele ob SVOji 25-letnici, novembra 1922. Na Kranjskem so bila vanjo vključena 203 društva, na Štajer­ skem 156 društev, skupaj torej 359. Ob izgubi tretjine na­ rodnega ozemlja po vojni, zaradi strnjenosti in najboljši organiziranosti prav na Kranjskem in Štajerskem, SKSZ ni izgubila tretjine društev, temveč le četrtino. Skupno je delovalo 220 orlovskih odsekov, Orlovska podzveza je izdajala tri glasila, imeli so 120 pevskih zborov, katerih umetniško vodstvo v Ljubljani je tiskalo »Pevca« v 1500 izvodih, 46 članov in članic Ljudskega odra je imelo v pre­ tekli sezoni 25 predstav, podeželskim odrom so izposojali povprečno 3 igre dnevno in 30 do 40 kosov garderobe 115 Ivan Mazovec, Nova pota SKSZ, S,LI. 1920. UfI Občni zbor SKSZ, S, 7. II. 1920; SKSZ za Primorje, S, 10. IV. 1920. 308 tedensko. Centrala SKSZ, ki jo je profesionalno vodil taj­ nik, je organizirala 9 različnih tečajev itd. ll7 Avgusta 1923 je 5. katoliški shod že uveljavljene smernice in oblike prosvetnega dela potrdil ter poudaril pomen katoliškega tiska in dela z mladino H8 Katoliška organizacijska mreža je svoj največji obseg večinoma dosegla že pred svetovno vojno. Po vojni je v novih, ožjih mejah potrebovala za svojo konsolidacijo določen čas, verjetno prav zaradi svoje velikosti in razvejanosti. Treba je upoštevati, da ni bilo več njenega pobudnika, ustvarjalca in dolgoletnega predsednika (1900-1917) Janeza Evangelista Kreka, ki je vanjo vlagal skoraj vse svoje sile. Njen nadaljnji razvoj se je usmeril v notranjo, zlasti organizacijsko kakovost. V naslednjem letu se je število včla~enih društev povečalo za 8 (216 na Kranjskem in 151 na Stajerskem). Redni občni zbor SKSZ novembra 1923 se je posvetil predvsem reorganizaciji. Organizacija je poenostavila svoje ime in se je preimeno­ vala v Prosvetno zvezo v Ljubljani in Mariboru (PZ). Iz Zveze je izstopila in se povsem osamosvojila Orlovska zveza, pristopila pa je novo ustanovljena delavska mla­ dinska organizacija Krekova mladina iz Ljubljane. Deka­ nijski odbori so zelo slabo delov~li, nejasna so bila raz­ merja med SKSZ [la Kranjskem in Stajerskem, njun odnos s Pevsko zvezo, Zensko zvezo, Orliško podzvezo ipd. li. Občni zbor je novemu centralnemu odboru, katerega predsedstvo je prevzel ljubljanski odvetnik dr. Jakob Mo­ horič, zaupal novo ustanovitev okrožij, ki bi obsegala 3 do 10 društev zaokrožene okolice. Na bivšem Kranjskem je bilo pozneje določenih 42 okrožij. Znotraj okrožij bi si društva lažje pomagala, sodelovala med seboj in se nad­ zorovala. Reorganizacija je predvidevala tudi nadzornike, 117 Dr.J. P., Uvodne misli k občnem zboru SKSZ, S, 12. XI. 1922; Predkonferenca za občni zbor SKSZ, S, 14. XI. 1922; Srebrni jubilej SKSZ, S, 15. XI. 1922; Občni zbor SKSZ, S, 16. Xl. 1922. '" Peti katoliški shod v Ljubljani 1923, Ljubljana 1924, str. 94-120, 325-328. 1L!l Medtem ko se je Orlovska zveza osamosvojila je mnogo Or- 1iških (ženskih) odsekov v ljubljanski oblasti bilo še vedno vključenih v PZ, v mariborski oblasti pa še vsi. 309 ki bi enkrat ali večkrat letno pregledovali poslovanje po­ sameznih društev. Potrebno je bilo razčistiti razmerja z organizacijami in podzvezami v SKSZ. I2O Kljub prizadevanju za čimbolj koordinirano delo­ vanje je bilo v prihodnjih letih tako o razvejani organiza­ ciji težko zbrati točne podatke. V poslovnem letu 1924/25 je v obeh preostalih PZ skupno delovalo 372 društev (v Ljubljani 216, Mariboru 156), vendar je podrobne stati­ stične podatke o svojem delu poslalo le 272 ali 73% društev. V teh 73% je bilo skupno včlanjenih 23.169 odra­ slih ljudi, se eravi, da bi vse članstvo lahko ocenili na okrog 30.000. Stevilčno stanje obeh PZ je dve leti kasneje Fran Erjavec ocenil na 26.000 članov v 382 društvih. Inten­ zivno in vse bogatejše delo v PZ je pritegoval o vse več lju­ di. Tako sta obe PZ, v znatno ožjih mejah kot pred prvo vojno, pred drugo svetovno vojno že skoraj dosegli šte­ vilčno stanje takratnih SKSZ v vseh štirih deželah (okrog 40.000).'21 Društva v obeh PZ so v letu 1927 priredila skoraj 1200 različnih predavanj in prek 1000 gledaliških pred­ stav. Ljubljanska PZ je organizirala 32 tečajev, odvrtela 280 kinematografskih predstav, priredila prek 100 koncer­ tov. Imela je 130 knjižnic po društvih, 12 godb, 41 tambu­ raških zborov itd. Pevska zveza je v okviru PZ po vsej Slo­ veniji združevala 130 pevskih zborov, Ljudski oder je štel 92 dramskih odsekov itd. Najpomembnejše je bilo, da je PZ leta 1928 dobila v IS-letni najem prvo državno ra­ dijsko oddajno postajo v Sloveniji. Jeseni 1929 je postaja 120 Vestnik Slovenske krščansko-socialne zveze, IV /11-12, Ljub­ ljana 1923, Občni zbor SKSZ 15. novembra 1923, str. 84-95; Občni zbor SK5Z, S, 16. XI. 1923; Načrt razdelitve prosvetnih okrajev (okrožij), Vest­ nik Prosvetne zveze v Ljubljani, V/1, Ljubljana 1924, str.9-lO in št. 2, str.13. 121 Fran Erjavec, Naše društveno življenje, Slovenci v desetle~u 1918-1928, Ljubljana 1928, str. 748; isti, Ljubljanska in mariborska )'Pro­ sveh1a zvezalI, Socialna misel, V, Ljubljana 1926, str. 19; J.Turk, ljudska prosveta, Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 198-199; Viri izobrazbe in delo Prosvehle zveze, Vestnik Prosvetnih zvez v Ljubljani in Mariboru X/11-12, Ljubljana 1929, str. 87; Prosvetna zveza - priročni katalog, Ljubljana 1930, str. 8-1 4. 310 imela 6000 naročnikov in v prvem letu oddajala pov­ prečno skoraj 6 ur dnevno (pogodbeno je bila obvezana oddajati le 2 uri in pol). Posebni »radio odsek« pri PZ, ki je sestavljal in vodil program, je ustanovil tudi za družno prodajalno z radijskimi sprejemnikiY' Prosvetna zveza je bila z odločbo ljubljanske policije 17. februarja 1933, ko je bila na oblasti Jugoslovanska na­ cionalna stranka, razpuščena. Razpustitev so utemeljili s 4. in 11. členom novega društvenega zakona iz leta 1931, po katerih je lahko upravna oblast druge stopnje društvo prepovedala, če je po svojem imenu, nalogi ali ureditvi nasprotovalo državni ureditvi oziroma je delovalo na verski, plemenski ali pokrajinski osnovi.12J Po menjavi režima leta 1935, ko je upravo v Dravski banovini spet prevzela bivša SLS, so PZ v Ljubljani in Mariboru obnovi­ li in je delovala do druge svetovne vojne. Ponovno so PZ razpustili z odlokom ministrstva za notranje zadeve št. 1958/3, 2. oktobra 1945, ko je upravo v Sloveniji prevzel nov režim. l24 Moč in veljavo Prosvetne zveze nenazadnje razodeva tudi skrb vseh političnih in idejnih nasprot­ nikov, da so jo vztrajno onemogočali . Orel Katoliški organizacijski radikalizem in osamosva­ janje po prvem katoliškem shodu še nista prinesla samo­ stojnega katoliškega telovadnega društva. Sokol je kljub dokončni ločitvi duhov še vedno veljal za vsenarodno društvo. Sam Janez Evangelist Krek je leta 1896 dal pobu­ do za ustanovitev Planinskega sokola v Selcih, ki naj bi obdržal katoliški, »ljudski« značaj. Vendar je šla sokolska organizacija svojo pot, ki je bila po ustanovitvi Slovenske sokolske zveze leta 1905 že jasno politično usmerjena. po­ budo za ustanavljanje telovadnih odsekov v SKSZ je dal 122 Fran Erjavec, Naše društveno življenje, Slovenci v desetle~u 1918-1928; Prosveb1a zveza - priročni katalog, Ljubljana ]930. 123 AS, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Oddelek za notranje zadeve IV., 16-2,2718/1933; UL, 60/3. X. 1931, zakon 403. '" Obzornik, 1/1-2, Ljubljana 1946, str. 79-80. 311 centralni tajnik Ivan Štefe na seji pododbora štajerske SKSZ novembra 1904. Potrebo po katoliški telovadbi je poudaril šele občni zbor SKSZ septembra 1905 v Maribo­ ru. Takratni referent za zabavno društveno dejavnost in časopisni urednik Anton Korošec je izrazil načelno so­ glasje SKSZ s telovadbo in priporočil ustanavljanje telo­ vadnih odsekov v njenem okviru. Pri tem je izrazil željo po prijateljskih odnosih z že obstoječimi Sokoli, »če v njih ne vlada našim načelom sovražni duh«. Ime bodoče orga­ nizacije je napovedal Ivan Podlesnik, ko je za Korošcem vzkliknil: »Nastopili bodo naši krožki in vzdignili bodo svoje peroti kot ponosni orli.«125 Priporočilo je prvi izkoristil jeseniški kaplan Karel Čuk, ki je v zaostrenem kulturnem in narodnostnem boju na Jesenicah (leta 1902 so tamkajšnji nemški uradniki Kranjske industrijske družbe ustanovili »Turnverein«, dve leti kasneje pa slovenski narodnjaki Sokola) začel pri Katoliškem delavskem društvu takoj snovati tretjo telovadno organizacijo. Ustanovni občni zbor novega društvenega odseka, ki so ga imenovali »Orel«, je bil 18. februarja 1906. Pri ljubljanski centrali SKSZ so sicer že oktobra 1905 oblikovali pripravljalni odbor za telovadni krožek, toda odsek je bil ustanovljen marca 1906, za jese­ niškim 126 Ljubljanski telovadni odsek, ki ga je vodil bivši sokol Ivan Podlesnik, je uspel do novembra 1906 s telo­ vadnim orodjem opremiti manjšo dvorano hotela Union, ki jo je slovesno odprl predsednik SKSZ Krek z besedami: »Telovadna panoga izobraževalnega dela mora postati last celega naroda.« To je pomenilo, da je Sokol v lasti njegovega manjšega dela, namreč liberalnega. V Unionu je začelo telovaditi 45 telovadcev. Decembra, ko so telo- 125 Več o ustanovitvi in samem delu Orla Jernej Hafner, Vznik, vzlet in polet Orla, str. 117-120; isti, Prvenci orlovskega gibanja, str. 122- 128, Mladost XlII/I920; isti, Orel, Čas XVII/1923, str. 17-30; Fran Erja­ vec, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928, str. 156-157, 311-316; Drago Stepišnik, Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem, Ljubljana 1968, str. 129-135, 184-189; France Pernišek, Zgodovina slovenskega Orla, Buenos Aires 1989. 12ti Fran Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928, str.IS7; F. Pernišek, n. d., str. 74-7S. 312 vadili že v Ljubljani, na Jesenicah in v Št. Vidu nad Ljub­ ljano, so začeli po časopisju ostro reagirati liberalci, ki so novim katoliškim telovadcem očitali, da so posneli svoj kroj po sokolskem. V zvezi s priimkom jeseniškega kapla­ na (Cuk) in v nasprotju z bleščečim imenom »Orel«, ki so si ga katoliški telgvadci nadeli, so jih sokoli potem radi zmerjali s čuki. euki naj bi oznanjali smrt. Predsednik Zveze telovadnih odsekov Lovro Pogačnik je januarja 1908 to zmerljivko komentiral z besedami: »Naj nas kar zmerjajo s čuki, oznanjamo smrt slovenskega liberalizma, ošabnosti in frakarstva.,, 127 Prvi javni nastop so imeli katoliški telovadci spomla­ di naslednje leto, ko je bil ustanovljen tudi ženski telo­ vadni odsek pri SKSZ. Novembra 1907 je 10 telovadnih odsekov ustanovilo »Zvezo telovadnih odsekov« (ZTa), ki je izvolila za predsednika dr. Lovra PogaČnika. Predse­ doval ji je do svoje smrti leta 1919 128 Ustanovitev Zveze je razvoj katoliške telovadbe, ki se je sicer tehnično zgledo­ vala po sokolski, v letu 1908 pospešila ustanovitev kar 27 novih odsekov in izid Zvezinega glasila »Mladost«. Na letnem zborovanju vseh SKSZ, julija 1908 v Škofji Loki, so katoliški ideologi (J. E. Krek, Aleš Ušeničnik, France Ter­ seglav, Ivan Podlesnik, Ivan Dolenec) mladinsko gibanje v telovadnih odsekih utemeljili kot prvenstveno idejno vzgojno, šele potem telovadno, pač v nasprolju s Soko­ lom, ki je poudarjal pomen telovadbe za vzgojo duha. po­ gačnik je delo ZTa utemeljeval s katoliškimi načeli in spoštovanjem katoliške cerkve kot najpopolnejše družbe, »katere načela bomo znali braniti do svoje poslednje kaplje krvi«. 129 Občni zbor ZTa marca 1909 v Bohinski Bistrici je dal organizaciji novo ime »Zveza Orlov« (Za). Uvedli so 127 Seja ))Zveze telovadnih odsekov« v Tržiču, Mladost, 1/4. IV. 1908, str. 5. 1211 Do 25. 1. 1908 je bilo osnovanih že 18 odsekov, od tega prvi na Goriškem (Cerkno) in dva na Štajerskem (Celje in Trbovlje). Združeval naj bi okrog 600 članov. Mladost, II 4. [V. 1908, str. 5. 12'1 Erjavec, n. d., str. 311-312; dr. Lovro Pogačnik, Temelj našemu delu, Mladost, [/1908, str. 143; Pernišek, n. d., str. 73-82. 313 enotno in obvezno obliko kroja, društvenega znaka in pozdrava. Poslovne knjige in fantovski večeri naj bi vpeljali načrtno idejno in telesno vzgojo članov. Med Zve­ zo in odseki so organizirali teritorialna okrožja, ki so po­ kazala precej neenakomerno gostoto organizacije. Največ odsekov je bilo na Kranjskem, zlasti na S;orenjskem in Notranjskem, več tudi na Goriškem, na Stajersko pa je Orel prodiral počasneje, ker so bili tam bolje organizirani mladinski odseki pri SKSZ.13o Najhitrejšo rast in največ uspehov med katoliškimi organizacijami je v tem času doživljal prav Orel, zato je bil najpogostejša tarča napadov in blatenja idejnih nasprot­ nikov. Tako sta Orel in Sokol pred prvo svetovno vojno postala najpomembnejša nosilca kulturnega boja med društvi in sta morala določene vloge odigrati tudi v čisto političnih zadevah, zlasti od volilnega leta 1911 dalje. Vendar glasila obeh društev SVOjih napadov niso usmerja­ la neposredno na konkurenčno telovadno društvo, pač pa so bralce v glavnem prepričevala o škodljivosti nasprotne ideologije in o kulturnobojnem poslanstvu nasprotnega društva l31 Najpomembnejša orlovska manifestacija pred prvo vojno je bil Prvi vseslovenski orlovski zlet ob 4. kato­ liškem shodu avgusta 1913 v Ljubljani. Slavnostnega sprevoda se je poleg 1800 uniformiranih slovenskih orlov udeležilo tudi 300 čeških orlov. Orlovska povezanost s ~ehi je bila (za razliko od Sokolov) pomembnejša za Cehe, saj so se ti naslonili na slovenske izkušnje pri razvi­ janju svoje dejavnosti. Češki katoliki so imeli telovadna 130 Ob preimenovanju je ZTa štela 54 odsekov, do oktobra istega leta je število naraslo že na 90, konec leta pa je na Kranjskem delovalo 69 odsekov, na Goriškem 15, na Štajerskem 8, na Tržaškem 1 in na Ko­ roškem 1 (skupaj 94). Erjavec, n. d., str. 313-314; Pernišek, n. d., str. 87. 131 Naša naloga v Ljubljani, Mladost, IV., št 9./6. V. 1911; Orli in Sokoli, Mladost, št. 11./3. VI. 1911, str. 91; Sokoli svobodomisleci! Mladost, VI, št. 4- 5/10. IV. 1913, str. SO; Sokolstvo in svobodomisel­ stvo, Mladost, 1913, št. 9, str. 122; Glej tudi poglavje o Sokolu, ter En­ gelbert Gangl, V jubilejska leto slovenskega Sokolstva, Slovenski Sokol, X/1913, št. 1, str. 1-3; Politična kronika, Kako živimo? Sokolski vestnik, 11/1911, str. 36; Sokolski vestnik, 1II/1912, str. 43, 125. 314 društva pred Slovenci, vendar so bila ta društva omejena na nekaj krajev na Moravskem. Njihov razmah v narod­ nem češkem merilu je sledil šele po stikih in pomoči slo­ venskih orlov in J. E. Kreka po letu 1907. Nekaj let kasneje so orli vzpostavili stike tudi s katoliškimi telovadnimi organizacijami v Franciji. Orla na sosednjem Hrvaškem so pomagali organizirati leta 1911 v Dalmaciji, vendar je bila prva orlovska organizacija na Hrvaškem ustanovlje­ na šele po svetovni vojnj132 Ob praznovanju petletnice delovanja leta 1911 je šte­ la ZO že skoraj 150 odsekov z več kot 4000 člani, od tega je bilo dve treljini telovadcev. Do svetovne vojne, ko je delo orlov, razen občasnega izhajanja Mladosti, povsem zamr­ lo, naj bi število članov naraslo na 6000 in se tako nevarno približalo številu sokolov. 133 Hitra rast in uspešno delo sta orle opogumila, da so leta 1913 objavili primerjalno tabelo Orel- Sokol. Sokol je imel le 106 društev in odsekov, Orel 168, vendar je bilo število članov 6839: 5228 v korist Soko­ la. Telovadcev je bilo med Orli (2700) precej več kot med Sokoli (1850). Sokol je imel kot samostojno društvo tudi veliko šolske mladine in žensk, medtem ko je Orel te sloje prepuščal mladinskim in ženskim odsekom v SKSZ. Orli so imeli po številu odsekov absolutno prevlado na Kranjskem (Orel 107: Sokol 49), rahlo na Štajerskem (26 :24) in Goriškem (29 :22), a jih na Tržaškem sploh ni bilo (9 sokolskih društev), zato pa so bili sami na Ko­ roškem (5 orlovskih odsekov). V okviru Kranjske je Sokol prevladoval po številu podružnic le v Ljubljani z okolico, v drugih kranjskih okrajih pa je Orel imel navadno še enkrat več odsekov.'" Orlu je po državnem prevratu in novih državnih mejah uspelo delno obuditi društveno življenje tudi v Ita­ liji, medtem ko nacionalističnemu Sokolu tega Italijani niso dopustili. Od 37 predvojnih odsekov Orla na Go­ riškem in Vipavskem so jih do leta 1925 obnovili 14, ven- 132 J. Hafner, Orel, Čas] 923, str. 20; Perinšek, n. d., str. 235. m j. Hafner, Orel, Čas 1923, str. 20. 134 J. P, Da se bolje spoznamo!, Mladost VI./1913, št. 2, str. 21- 22. 315 dar so bila v Italiji leta 1927 prepovedana še zadnja slo­ venska društva, med njimi Ore!.135 Povsem drugače je bilo v Kraljevini SHS. Sokol se je do leta 1921 spričo narodnostne zmage in navdušenja bistveno okrepi!. Članstvo je kljub manjšemu ozemlju na­ raslo za več kot 150%, število društev za dobro četrtino glede na leto 1913. Orel pa je do leta 1920 z novimi mejami izgubil tre~ino članstva in šestino odsekov. 136 Obnovo je zaključil prvi slovenski orlovski tabor ko­ nec julija in v začetku avgusta 1920 v Mariboru. Mesec dni kasneje je na narodnostni postojanki ob severni meji zboroval tudi Soko!. Ob Orlu so zborov ale še druge kato­ liške in cerkvene organizacije, tako da je bil to nekak kato­ liški shod v male1Jl. Po mariborskem shodu, kjer so nasto­ pili tudi Hrvati, Cehi in Francozi, se je Orel ponovno po­ globil v intenzivno notranje delo na organizacijskem, izobraževalnem, vzgojnem in telovadnem področju. 13 ' Zveza Orlov, vključena v po vojni močno okrnjeno SKSZ, je imela pri svojem organizacijskem osamosvajanju prav zaradi hitre obnove težave pri ločevanju od SKSZ. To jim je uspelo oktobra 1921, ko je bila ustanovljena »Jugo­ slovanska orlovska zveza« (JaZ). Ta je imela na Sloven­ skem »Orlovsko podzvezo« (OP) in leta 1919 ustanov­ ljeno »Orliško podzvezo« (za ženske) ter »Hrvatsko orlovsko podzvezo« v Zagrebu. Notranji ustroj OP je ostal isti. Več odsekov (do šest) je sestavljalo leta 1922 vpeljane srenje, ki naj bi skrbele za pomoč in nadzor. Več srenj skupaj je tvorilo že leta 1909 osnovana okrožja l 38 To delo je število odsekov v dveh letih pomnožilo na 220, organizirani so bili v 33 okrožjih z okrog 8000 člani in 4000 naraščajniki. Orliška podzveza je imela 3500 članic 1 35 Stepišnik, n. d., str. 184. 136 Stepišnik, n. d., str.264, 185; Jernej Hafner, Orel, Čas1923, str. 21. 137 V prenovo Orla so morno posegli v Mariboru izbrani novi predsednik dr. Joža Basaj, prof. dr. Karel Capuder, stolni vikar in ured­ nik Domoljuba Franc Zabret, prof. dr. Gregorij Rožman, prof. Josip Ov­ senek in prof. Ernest Tomec. Pernišek, n. d., str.lJ8. O orlovskem delu poznejšega škofa Rožmana in Ernesta Tomca glej še Dr. Jakob Kolarič, Skof Rožman, I., Celovec 1967, str. 160 ter zbornik Profesor Ernest To­ mec, SKA, Buenos Aires 1991. 1311 Pernišek, n. d., str. 119-120. 316 in 3000 gojenk v 89 odsekih. Hrvatska orlovska podzveza je štela okrog 4000 članov.139 Pomembnejše javne nastope je imel Orel na II. slo­ vanskem orlovskem taboru v Brnu leta 1922, na V. sloven­ skem katoliškem shodu avgusta 1923 v Ljubljani, na III. slovanskem orlovskem taboru leta 1925 v Ljubljani ter na slovenskem orlovskem taboru junija 1928 v Ljubljani. Mednarodna tekma na svečanosti krščanske telovadne zveze v Rimu septembra 1920 pa je bila zadnji trenutek odpovedana. Visoke uvrstitve so slovenski orli dosegali na tekmah Mednarodne zveze katoliških telovadcev: prva mesta npr. leta 1921 v Strasbourgu, naslednje leto v Brnu, leta 1927 v Kalnu in leta 1929 v Pragi. ' 40 Potreba po primernem prostoru za telovadni nastop na 5. katoliškem shodu leta 1923 je vzpodbudila gradnjo novega modernega stadiona v Ljubljani, ki so ga za orlov­ ske potrebe začeli graditi leta 1926. Orlovska organizacija je za gradnjo finančno in fizično mnogo prispevala. Prire­ dili so t. i. stadionsko loterijo za nabiranje sredstev. Ven­ dar je bila to velika investicija, stadion je bil delno končan šele za evharistični kongres leta 1935.'4 1 Leta 1927 je na Hrvaškem prišlo do sporov med Or­ lom in Domagojem. Orlovstvo je opešalo. Zaradi tega so se vezi znotraj JOZ zrahlja le in je ta ostajala pri življenju le še formalno. Hrvatski Orel se je osamosvojil, zato je bilo potrebno poudariti obe slovenski organizaciji. Orliška podzveza se je sicer že leto prej osamosvojila, Orlovsko podzvezo pa so preimenovali v »Slovensko orlovsko zvezo« (SOZ) in izvolili novega predsednika Josipa Ovseneka, ki je pospešil zlasti telovadno in športno dejavnost orlov. Križarsko gibanje, ki se je konec dvajsetih let vse bolj usmerjalo v krščanski socializem in je čvrsto katoliško organizacijo čutilo omejevalno, je pri mladostnem raz­ bijanju organizacije zaneslo spopade tudi v Orla. Orel je s svojimi manifestacijami simboliziral moč in udarnost slo­ venskega katoliškega gibanja, ki je imelo v dvajsetih letih ''' ). Hafner, Orel, Čas 1923, str. 21 - 22. 1.0 Pernišek, n. d., str. 138-139. '" Mladost, XIX/l926, št. 10; Pernišek, n. d., str. 194-195. 317 že trdno notranjo strukturo in hierarhijo. Njegov vrh je v povezavi z ljubljansko škofijo predstavljala SLS. Vendar je stranka z vstopom v beograjsko radikalsko vlado fe­ bruarja 1927 in z nenačelnost jo razočarala predvsem mla­ do inteligenco v svojih vrstah. Na mladinskem posveto­ vanju o socialnem vprašanju julija 1927 pri Veliki Nedelji so govorili tudi o tem, »da je treba Orla razbiti in vse or­ ganizacije. Ko bomo vse razbili, bo že iz tega kaj zra­ stlO.«I" Postojanka mladih križarjev je bil tudi Akademski orel, ki si je na svojem vsakoletnem nastopu pozimi 1928 nekoliko privoščil zastareli Tyršev orlovski telovadni si­ stem in iskal modernejše pristope k telovadbi iz »notranje potrebe«. Križarji so menda poskusili rušiti orlovsko avtoriteto Ernesta Tomca tudi na občnem zboru Aka­ demskega orla. Nevarnost notranjega razbijanja je pred­ sedstvo SOZ takoj preprečilo z razpustom Akademskega Orla februarja 1929.'43 Slovenska orlovska zveza in Slovenska orliška zveza sta bili razpuščeni ob izdaji zakona o ustanovitvi Sokola Kraljevine Jugoslavije 6. decembra 1929. Orli se v novo organizacijo niso vključili, čeprav jim je zakon to omo­ gočal. Z vključitvijo bi podprli unitaristično, centrali­ stično in protikatoliško telovadno društvo, to pa bi bilo v nasprotju z njihovim dolgotrajnim vzgojnim delom, ki mu telovadba nikakor ni bila prvi namen.''' Zadnja društvena statistika za leto 1928 je naštela ~262 orlov in 7073 orlic, kar je bilo sklupaj 15.335 članov. Stevilo orlov se torej od leta 1923 ni bistveno povečalo, kar verjetno pomeni, da je organizacija po množičnosti izkoristila večino svojih možnosti v takratni Sloveniji.''' 142 Pernišek, n. d., str. 223; Janko Prunk, Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, Ljubljana 1977, str. 85. 143 Slavko Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941, Ljubljana 1972, str. 112-113; Pernišek, n. d., str. 223-227. Več o notranjih sporih med križarji, krščanskimi socialisti in vodstvom Orla, ter nasto­ pih Pina Mlakarja v Akademskem Orlu piše v SVOjih spominih tudi Ru­ da Jurčec, Skozi luči in sence, I., Ljubljana 1991, str. 253-299. H4 Službene Novine kraljevine Jugoslavije, br. 287/6. XII. 1929; UL, 11./19. XII. 1929, zakon 35. 145 Pernišek, n. d., str. 213. 318 Slovensko katoliško akademsko starešinstvo Slovensko katoliško akademsko starešinstvo (SKAS) je bila organizacija, kakršne drugi idejno politični tabori niso imeli. Druga dva idejno politična tabora na Sloven­ skem nista imela neke zunanje ideološke institucije, kot je bila katoliška cerkev, zato je v tem času pri liberalcih in marksistih vladal večji idejni pluralizem in take organiza­ cije pri njih ne bi imele pravega smisla. SKAS je imelo izrazito nadzorno vlogo in s svojim obstojem dokazuje hierarhično organizacijsko strukturo katoliškega idejne­ ga tabora na Slovenskem. »Iz njegovih (SKAS, op. E. D.) vrst so prihajali vodilni delavci za katoliške ustanove, tako kulturne kot socialne in politične. Starešinstvo je bilo možgansko središče našega katoliškega udejstvovanja.«l46 Potrebe po taki organizaciji se je zavedal že Anton Mahnič, zato je v pravila Leonove družbe vnesel tudi pa­ ragraf o odseku Leonovo starešinstvo. Sčasoma je postal okvir podpore slovenskim dijakom preozek. Na pobudo iz Gorice so imeli slovenski katoliški univerzitetni iz­ obraženci 5. januarja 1908 na Bledu prvi sestanek. Iz red­ nih sestankov se je naposled razvilo samostojno društvo, ki je imelo ustanovni občni zbor 22. decembra 1912 v Ljubljani. l47 Člani so lahko postali samo starešine in čast­ ni člani slovenskih katoliških študentskih društev ter izjemoma univerzitetno izobraženi katoličani, ki so »dejansko soglašali z načeli in namenom društva«. V jav­ nosti naj bi uveljavljali katoliška načela in narodno zavest, pospeševali znanost in umetnost, organizirali kulturno delo v vsestransko korist slovenskega ljudstva ter skrbeli za slovenska katoliška akademska društva. Zato naj bi so- 146 Sebastijan Kocmur, Dobrih deset let Tomčevega dela, Zbornik profesor Ernest Tomec, Buenos Aires 1991, str. 114. 147 C, Dvajsetletnica Slovenskega katoliškega akademskega sta· rešinstva, Čas, XXVII, Ljubljana 1932/33, str. 243. Prva številka revije Vrednote (Buenos Aires 1951) je objavila uvodni članek Alojzija Odarja, Slovenski katoličani in znanost, ki naj bi ga avtor prebral na proslavi petdesetletnice SKAS; verjeh10 se je petdesetietnica nanašala na LeDno· vo starešinstvo. 319 delovali tudi pri drugih slovenskih katoliških prosvetnih, socialnih, narodnoobrambnih in verskih organizacijah.!" SKAS ni imelo kake izvršilne moči. Poleg informa­ tivne dejavnosti je skrbelo v glavnem za dotok, obnovo in pravilno usmerjenost slovenske katoliške inteligence. V skrbi za najpotrebnejši in najpomembnejši stan v katoliški organizacijski strukturi je bilo odraz Mahničeve načelne in organizacijske čistosti. Interni poslovnik, ki so ga sprejeli na občnem zboru 6. januarja 1929, je društvenemu odboru posebej nalagal tesne stike s katoliškimi študent­ skimi in dijaškimi društvi. Za vsako posebej naj bi bil od­ govoren po en odbornik. Odborniki so morali slediti delu vseh slovenskih katoliških društev, se udeleževati njiho­ vih prireditev in skušati dobiti pri njihovih vodstvih pri­ meren vpliv. Odbor in člani naj bi se obveščali o razmerah v vsakem društvu, ki so ga nadzorovali. Delovali naj bi tiho in diskretno ter se medsebojno branili pred morebit­ nimi napadi. Leta 1930 je društvo štelo 163 članov iz Ljubljane in 220 zunanjih članov, skupno torej 383. V tem letu so sprejeli 14 novih članov, v naslednjem letu 10 itd. Januarja 1933 je društvo štelo že 436 starešin. Profesorski odsek v društvu je bil osnovan leta 1924, leta 1931 pa gospodarski. Med člani lahko najdemo vse pomembne može sloven­ skega katoliškega gibanja: Antona Korošca, Miho Kreka, Frana Kulovca ... Marko Natlačen je bil v letu 1931 društveni predsednik, januarja 1933 je predsedstvo pre­ vzel Andrej Gosar.!49 V tridesetih letih, zlasti v drugi polovici desetletja, se je enotnost v slovenskem katoliškem gibanju začela krhati in tako je tudi SKAS izgubilo svoj pomen. Konec tega ob­ dobja je dolgoletni član društvenega odbora Ernest Tomec 14R Pravila Slovenskega katoliškega akademičnega starešinstva, odobrena od kranjske deželne vlade 1. Xl. 1912, št. 35.576. Biblioteka SAZU, Ljubljana. 14<; Iz poslovnika SKAS; Izves~e slov. kat. akad. starešinstva za le­ to 1930 ter za 1931; Člani SKAS, vse iz Biblioteke SAZU; Dvajsetletnica Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, Čas, XXVII., Ljub­ ljana 1932/33, str. 243. 320 zapisal: »Naše starešinstvo je nekoč nekaj pomenilo, pa je imelo le majhno število članstva v primeri z današnjim. Danes šteje samo v Ljubljani okoli 250 članov pa ne pome­ ni nič. Klasičen zgled, kako število nič ne pomeni, ako ni edinosti.«lS0 Krekova mladina in krščanski socialisti Radikalno katoliško gibanje pod vplivom Antona Mahniča, ki je v slovenski konservativni stranki prevzelo pobudo v začetku devetdesetih let, se je samo (nedvomno pod vplivom avstrijskega), označevalo za krščanskoso­ cialno. Vendar je Krekovo intenzivno organizacijsko delo med slovenskimi delavci pripeljalo že leta 1896 do prvih sporov med krščanskosocialnim delavskim krilom in glavnim političnim ter cerkvenim vodstvom Katoliške narodne stranke I51 Krščanskosociaino gibanje se je po drugem katoliškem shodu leta 1900 v glavnem usmerilo v strokovna delavska društva in je začelo izgubljati poli­ tični in izobraževalni značajI52 Zato je bila leta 1909 usta­ novljena Jugoslovanska strokovna zveza aSZ), ki je ostala ves čas center in gibalo krščansko social(istič)nega gi­ banja med slovenskimi delavci, naj bo to znotraj ali zunaj slovenske katoliške stranke.153 Po državnem prevratu je do trenj med krščanskoso­ cialnim delavskim krilom in vodstvom SLS prišlo po vo­ litvah v konstituanto. Levo krilo SLS je stalo trdno na sta- 150 Jz Tomčevega arhiva, Akademsko starešinstvo, Zbornik profe~ sor Ernest Tomec, Buenos Aires 1991, str. 184. 151 Erjavec, n. d., str. 105--106. 152 Dr. Miroslav Stiplovšek, Razmah strokovnega-sindikalnega gi­ banja na Slovenskem 1918-1922, Ljubljana 1979, str. 53--62. 153 Več o krščanskem socializmu Janko Prunk, Pot krščanskih so­ cialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, Ljubljana 1977; o J5Z in njenem sindikalnem delu Miroslav Stiplovšek, Razmah strokov­ nega-sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918-1922, Ljubljana 1979 in Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja na Slovenskem, Maribor 1989; posebej o Krekovi mladini Ervin Dolenc, Krekova mladina, PNZ, XXX/I-2, Ljubljana 1990, str. 49-69. 321 lišču republikanske ureditve, Anton Korošec pa se je na­ gibal h kompromisom z večinskimi monarhističnimi hotenji v konstituanti. Napetosti so trajale do jeseni 1922, ko si je vodstvo SLS pred občinskimi volitvami v Ljubljani z materialnim in s političnim pritiskom podredilo levičar­ sko krščanskosocialno strujo. SLS je s svojo Delavsko zvezo v povezavi s komunisti in delom socialistov v t. i. Zvezi delovnega ljudstva preprečila zmago liber alcem v njihovi stari volilni trdnjavi l54 V času pred tem enotnim nastopom, to je poleti 1922, ko je desnica v SLS materialno onemogočila krščanskoso­ cialni dnevnik Novi čas, so krščanski socialisti ustanovili delavsko mladinsko organizacijo Krekova mladina (KM). Društvena pravila je Pokrajinska uprava potrdila že ko­ nec julija, ustanovni občni zbor pa je bil šele 29. oktobra 1922. Društvo naj bi zbiralo in izobraževalo delavsko mla­ dino v duhu krščanskosocialne misli. Prirejalo bi preda­ vanja, tečaje, družabne prireditve, ustanavijalo knjižnice, fantovske, dekliške, dramske, pevske, športne odseke, podružnice in izdajalo nepolitične spise ali društvena glasila. 155 Ustanovitev je Krekova mladina utemeljevala šele na prvem občnem zboru maja naslednje leto. »Namen te or­ ganizacije je poskrbeti za naraščaj delavskim strokovnim organizacijam. «156 Krščanski socialisti so zavrnili vabilo na ustanovitev levičarske »Socialistične stranke delovnega ljudstva« v Ljubljani. Ta naj bi nadaljevala uspešno občinsko koalicijo (Zveza delovnega ljudstva) tudi na parlamentarni ravni. Pred parlamentarnimi volitvami leta 1923 so sodelovanje z marksisti zavrnili prav zaradi kulturnih vprašanj. »Eno­ ten nastop vsega delovnega ljudstva je zmožen edinole v vprašanjih gospodarskega in socialnega značaja .. . Kultur- \ 54 Prunk, Pot ... n. d., str. 54-61; isti, Zveza delovnega ljud stva v Ljubljani za občinske volitve decembra 1922, PZDG, XI-XlI/l-2, Ljub­ ljana 1971 - 1972, str. 199-228. 155 AS, Društvena pravila 3953; Pravica, 31. V. 1923. 156 A. Semenič, Krekova mladina, Pravica, 17. V 1923; Gustelj Cvi­ kelj, Pota »Delavske mladinske organizacije«, Pravica, 24. V. 1923. 322 na vprašanja, npr. šolske stvari, vprašanje vzgoje, verske­ ga pouka v šoli, verske svobode, ureditve zakonskega življenja itd. Vse to pa so stvari, na katere gledamo mi po­ vsem drugače kot naši tovariši marksisti. Njihovi nazori v teh stvareh so našim ravno nasprotni. Ker pa so ravno ta vprašanja za nas največjega pomena, zato ne moremo iti v tem pogledu skupaj z nikomur, ki ne misli enako kot mi. Lačen in strgan biti ni prijetno, še manj prijetno pa je, če mi kdo ne pusti, da bi smel svoje otroke učiti tako kot smatram za najboljše ali če mi brani iskati tolažbe v raznih težavah pri Bogu, kjer edino jo morem najti. Naš program je v vseh teh vprašanjih popolnoma svobodoljuben ter ne pozna nobenega, niti najmanjšega nasilja, zato pač lahko pridejo vsi, ki v tem pogledu dobro mislijo, k nam, mi pa ne moremo nikamor drugam. Naš kulturni program je tista zastava, ki nas more v našem boju edina voditi do zmage. Zavreči njo, bi se reklo, odreči se zmagi.«157 Jedro sporov med krščanskimi socialisti in vodstvom SLS je bilo torej v socialno-politični problematiki, niso se pa razhajali v pogledu na kulturno politiko. Spomladi 1923 sta v ljubljanski KM delovala dram­ ski in pevski odsek, zunaj Ljubljane pa so bile že prej tudi kulturno aktivne strokovne skupine JSZ, kjer so pogosto predavali idejni voditelji krščansko socialističnega gi­ banja. Julija 1923 je bila ustanovljena prva podružnica KM za Sneberje - Zadobrovo, v začetku leta 1924 pa druga v Celju. l58 Pri ustanavljanju in delovanju novega katoliškega prosvetnega društva so imeli krščanski socialisti težave predvsem znotraj lastnega političnega tabora, ker so stare organizacije občutile novo društvo kot konkurenco in ne­ potrebno ločevanje . Krekova mladina se je do leta 1925 uveljavljala znotraj slovenskega katolištva, v letih 1925 do 157 Pravica, 1.11. 1923. 158 Ff. K, Katoliška delavska mladina na krov!, Pravica, 18. L 1923; Pravica, 4. L, 31. V ., 5. VII. 1923,31.1.,14. Il. 1924; AS, Društvena pravila 3954; Pravica, 6. XI. 1924. 323 1928 pa ji je uspelo, da se je uveljavila tudi med delav­ stvom nasploh. Pomemben mejnik v gibanju je bill. kongres sloven­ skih krščanskih socialistov 7. junija 1925, ki so mu priso­ stvovali predstavniki vseh krščansko socialističnih orga­ nizacij od JSZ, Delavske zveze, Krekove mladine do posa­ meznih strokovnih organizacij. V ljubljanskem Unionu je zborovanje pozdravil tudi prvak SLS Anton Korošec. Go­ vorili so o vseh aktualnih vprašanjih, o političnem in sin­ dikalnem delu, o odnosih med katoliškimi dijaki, študen­ ti in delavci, O kmečkem proletariatu, tisku, Krekovi mladini in delavskem zadružništvu. Predstavniki vseh katoliških organizacij so se končno strinjali, da je krščan­ sko socialistično delavstvo potrebovalo lastno kulturno­ socialno mladinsko organizacijo. 159 Resno delo je KM začela s široko zastavljenim iz­ obraževalnim projektom »Krekova socialna šola«, ki so jo morali udeleženci obvezno obiskova ti vsak večer v treh sklopih predavanj pozimi 1925/26. Sola je bila brez­ plačna. Po uspehu v Ljubljani se je projekt uveljavil tudi med delavci po drugih slovenskih industrijskih središčih.'60 Kongresu krščanskih socialistov je avgusta sledil 4. delavski mladinski zbor v Celju, septembra je KM prire­ dila Delavski dan v Mariboru. Poleg običajnih prazno­ vanj, ob godu svojega zaščitnika sv. Jožefa (19. marca) in l . maja, so novembra 1925 po vseh podružnicah svečano proslavili 60. obletnico rojstva Janeza Evangelista Kreka. Na prvem kongresu krščanske socialistične mladine ju­ nija 1926 v Celju je imela KM deset podružnic, v katerih je delovalo okrog 600 članov. Po tem kongresu so začeli ustanavljati tudi ženske odseke po podružnicah.'6l V dveh naslednjih letih je bilo ustanovljenih 9 novih po­ družnic. Samo v Ljubljani so bile poleg matičnega društva 15'J 1. kongres krščanskih socialistov, Pravica, 11. Vr. 1925. lilO K., Krekova socialna .šola, Pravica, 30. VIJ. 1925; Pravica, 2. in 9. XII. 1926, 13.1., 10. Il., 10. Ul., 24. III. 1927. 'oo Pravica, 6. VIII., 27. VIII., 3. IX., 29. X., 5. Xl., 12. Xl. 1925, 17. VI., 26. VUI., 23. IX. 1926. 324 še podružnice Ljubljanski grad, Moste in Vič. V Sloven­ skih goricah je bilo junija 1927 osnovano posebno viničar­ sko okrožje KM, ki je povezovalo tri podružnice.!62 Pri centrali KM v Ljubljani so decembra 1927, nekako v istem času kot pri socialnodemokratski Svobodi, ustanovili »Delavski oder«, ki naj bi skrbel, »da pridemo do delav­ ske drame«.!63 Dramski odseki so tako dobili svojo poseb­ no centralo. Dotlej so dramske tekste dobivali predvsem pri Prosvetni zvezi, zato je uprizoritvam verjetno manjkal socialni poudarek, ki si ga je KM želela. Krščanskim socialistom se do tega časa ni posrečilo dobiti pomembnejšega vpliva na politiko SLS, v okviru katere so kljub napetostim še vedno delovali. V tem času so se uveljavili kot pomemben politični dejavnik med slo­ venskimi delavci. Temu je slejkoprej botrovala tudi tesna navezanost nekaterih njihovih starih ideologov na vod­ stvo SLS. Dr. Andrej Gosar, urednik »Socialne misli« (1922-1926), ki je do takrat veljal za vodilnega teoretika krščanskega socializma pri nas, je bil spomladi 1927 mini­ ster za socialno politiko v Beogradu.!" Novo prelomnico v delu Krekove mladine pomeni pritegnitev študentov okrog revije Križ v letih 1927/28. »Križarstvo« je bilo močan ideološki dejavnik od srede dvajsetih let, zlasti pod vplivom francoskega in nemškega krščanskega personalizrna in eksistencializma"; Nove intelektualne moči so bistveno vplivale na izobraževalno delo Krekove mladine. Izobraževanje se je okrepilo ko­ ličinsko in strokovno, opaziti je bilo bolj samostojen idejni ]62 Pravica, 2. VI. in 23. VI. 1927. 163 Pravica, 29. XU. 1927. lIH Ustavi ivlade Kneževine Srbije, Kraljevine Srbije, Kraljevine SHS i Kraljevine Jugoslavije (1835~194]), Beograd 1988, str. 242; Prunk, Pot... n. d., str. 86. 165 Več o križarstvu na Slovenskem Metod Mikuž, Pregled zgodo­ vine NOB v Sloveniji l. , Ljubljana 1960, str.I22-138; Marko Dvorak, Po­ izkus arisa križarskega gibanja, Nova pot, XXI/4-6, str. 146--191, 7-9, str. 242-278, 10-12, str. 395-402, L jubljana 1969; Slavko Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941, Ljubljana 1972, 5tr.106-117, 157-165. 325 razvoj in levo radikalizacijo KM. Ideološki premiki in pri­ bliževanje marksizrnu so začeli odvračati od nadaljnjega sodelovanja tudi same »križarje«, ki so bili bolj duhovno kot akcijsko gibanje. Nova mlada generacija »krekovcev« je začela leta 1928 Krekovo mladino reorganizirati. Podružnice so se postopoma preimenovale v Krekove družine (KD), v Ljubljani jih je povezovala Centrala Krekovih družin. Re­ organizacija je bila zaključena šele sredi naslednjega leta. Društvo so po novem sestavljale tri zveze: Zveza krekov­ cev, Zveza krekovk ter Zveza borcev in stražark. Tako je bila razdeljena tudi vsaka posamezna družina. Mlajša generacija pri Krekovi mladini je že leta 1927 začela pripravljati nov odsek, t. i. »Borce«, ki je bil usta­ novljen spomladi 1928. To naj bi bila organizacija na­ raščaja KD do 18. leta starosti in naj bi se spomladi in po­ leti 1928 oblikovala po vseh KD. Zgledovali so se po gozdovnikih, ki so za razliko od skavtov gojili poleg praktičnih spretnosti tudi duhovne vrline in delovali nekoliko bolj svobodno. Borci naj bi skušali »vzpostaviti trdne, za boj, delo in žrtve sposobne in pripravljene od­ delke proletarske mladine v krščansko socialističnem duhu.« V naspro~u s krekovci in krekovkami so bili orga­ nizirani bolj centralistično, odseki so bili vezani nepo­ sredno na Vrhovni stan pri Centrali KD, tudi članarino so plačevali ločeno od ostalih zvez. Po 18. letu starosti so čla­ ni lahko ostali pri Borcih, vendar so to postali tudi pri Krekovcih. Združevali so se v »krdela« (okrog 8 borcev), ki so jih vodili »oti«l66 Z reorganizacijo, ustanovitvijo Borcev in z novim borbenim duhom v društvu se je novi generaciji posrečilo odstraniti starejše člane, ki duhu časa niso sledili. Pred­ sednik KM od njene ustanovitve leta 1922, France Kordin, je na občnem zboru julija 1928 zaradi spora z vodjo Bor­ cev Jožetom Slakom, odstopil. Začasno ga je nasledil Slak. Dokončno je Slakova lista zmagala na občnem zboru 166 AS IJ., Krščanski socialisti, p. F. Ačko, Zgodovina JSZ; Poslan­ stvo in pota Krekove mladine, Ljubljana 1929; Prunk, Pot ... n. d., str.n9. 326 junija 1929, ko je predsedstvo prevzel Jože Langus, Jože Slak pa je postal podpredsednikI67 Prodor mlajših radikalnejših ljudi, zlasti študentov, v KM je pri nekaterih izzval navdušenje že na občnem zbo­ ru julija 1928. Poročevalec v glasilu »Ogenj krščanske so­ cialistične mladine«, ki ga je KM začela izdajati leta 1928 (1928-1931), je napovedal kar razkol v slovenskem kato­ liškem gibanju in je osrednje katoliške organizacije obtoževal, da so »brez sodobnega smisla, brez jedra in zato brez upravičenosti ... «, da so kapitalistične. »Krekova mladina je proletarska in zato je nevarna ... Nismo neum­ ni, da bi razbijali organizacije, ki bodo same razpadle. Pač pa s tem občnim zborom napovedujemo oster in neizpro­ sen idejni boj na vse strani, da bodo ljudje slovenski rado­ stno pomnili trenutek, ko so se viničar, učitelj, rudar, dek­ la, študent, delavec zvezali v nujni in spontano bojeviti zaobljubi!«l68 Prevlada novega duha v KM ni prišla brez notranjih bojev. Krščanski socialisti so z občnim zborom Krekove mladine leta 1928 vzpostavili glavno fronto znotraj slovenskega katolištva, najbolj proti togemu in ne­ načelnemu vodstvu SLS, ki se je takrat spet za nizko ceno udinjalo radikalskemu režimu v Beogradu. Po zgledu drugih delavskih strank, predvsem marksističnih, so vze­ li zgodovino v zakup (»Prihaja naš čas«) in si v okviru svetovnega proletariata nadeli na pleča križ bodočnosti. SLS, ki je ta čas s srbskimi radikali sodelovala v beo­ grajski vladi, je v Sloveniji, zlasti pa v lastnem političnem taboru, potrebovala mir. Anton Korošec in Marko Na­ tlačen sta septembra 1928 v ta namen izsilila skupno sejo izvršnih odborov SLS in Jugoslovanske strokovne zveze. JSZ je pismeno izjavila, da še vedno pripada Slovenski ljudski stranki, vendar krščanski socialisti mislijo, da mora biti politika SLS v skladu s Krekovim programom naslonjena na neodvisne in svobodne stanovske organi- 167 AS II., Krščanski socialisti, zapuščina Srečka Žumra, p. France Ačko, Zgodovina JSZ; AS, Veliko županstvo ljubljanske oblasti, Odde~ lek za notranje zadeve lV., 16- 2, 9326/1929; Ogenj, II., Ljubljana 1929, str. 134-136. '" Ogenj, 1./1928, str. 150-151. 327 zacije, ki se kot enakopravne enote družijo v SLS. »Da pa si krščansko delavstvo zagotovi za dosego svojih ciljev izrazit delavski naraščaj, je nujno potrebna samostojna, samo v verskem in moralnem oziru od cerkve odvisna delavska kulturna organizacija Krekova mladina.« V tej izjavi so krščanski socialisti zadnjič uradno potrdili svojo politično pripadnost SLS, s katero so se kmalu potem do­ končno razšli, ker se ji niso pustili ustrahovati. l69 Izjava potrjuje tudi ponovno ogroženost Krekove mladine, ki so jo voditelji SLS občutili kot trn v peti. Oktobra 1928 se je katoliško vodstvo spravilo še nad Akademsko zvezo, Akademskega orla in študentski klub Borba. Križarje, ki so s svojo duhovno širino predstavljali nevarnost za vpliv na katoliške študente, so izrinili iz odbora Akademske zveze. Akademski orel je billebruarja 1929 razpuščen, nasprotno pa je Borba doživljala razmah. Ob rasti članstva so osnovali tudi študentsko Krekovo družino kot samostojen odsek ljubljanske KD.'70 Leta 1928 je KM začela redno izdajati odmevno revijo Ogenj krščanske socialistične mladine. Skušala je izboljšati repertoar in kakovost svojih ljubiteljskih dram­ skih skupin, lotila se je samostojne založniške dejavnosti z Delavsko založbo, izredno pa so se pomnožili tudi krščansko socialistični tabori na raznih božjepotnih toč­ kah po Sloveniji, ki jih je KM organizirala skupaj z JSZ. Tu so govorili voditelji slovenskega krščanskega socializma, razlagali njegovo bistvo in namen ter poudarjali pomen njegove samostojnosti. V programu taborov so navadno sodelovale delavske godbe, pevski zbori, zaključila pa jih je delavska maša. l7l Med JSZ in KM, zlasti pa Slakovimi Borci, ki so se opredeljevali kot avantgarda krščanskega socializma, je vse bolj tlela napetost. Zlasti Anton Marinček, nosilec liste 1~~ Prunk, PoL. n. d., str. 92-93. 170 Slavko Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1919- 1941, slr.113; Delavska pravica, 6. VI., 25. VII. 1929; Ogenj, 11./1929, sIr. 136. ]7] Pravica, 26. IV., 10. v., 24. V. 1928, Delavska pravica, 19. VIL, 26. VII., 23. Vlll. 1928; E. Dolenc, Krekova mladina, n. d., sIr. 59-60. 328 za izvršni odbor KM, ki je na občnem zboru leta 1929 pro­ ti Slakovi listi izgubila, je bil s študentsko invazijo v KM nezadovoljen. Hotel je ohranjati bolj delavsko organiza­ cijo. Občasne osebne napetosti je uspešno gladil umirjeni predsednik JSZ Srečko Zumer. 172 Pritiski in napadi vodstva SLS na krščanske sociali­ ste so se nadaljevali tudi po uvedbi kraljeve diktature, do dokončnega razkola pa je prišlo po papeževi okrožnici Quadragesimo anno maja 1931. V letih 1931 in 1932 so bila očitna trenja tudi med JSZ in Krekovo mladino. Krekovci so med krščanskimi socialisti najbolj kazali ne­ zadovoljstvo z diktaturo in s politiko SLS. Umirjeno tak­ tiko JSZ v političnem boju so.občutili kot oviro, zato so se hoteli čim bolj osamosvojiti. Ze prvo leto diktature je KM ponovno občutila nevarnost razpusta, zato se je prilaga­ jala podtalnemu delu. Osnovali so tajni vzporedni odbor in podružnicam pošiljali okrožnice s protizakonito vsebi­ no. Na osnovi ene takih okrožnic je bila centrala KD z vsemi podružnicami 7. februarja 1933 razpuščena.'73 Številčna rast KD se je v zadnjih štirih letih več ali manj ustalila. Od leta 1927 do 1929 se je število podružnic povečalo od 17 na 23, v naslednjem letu je bilo ustanov­ ljenih še 10 novih podružnic. Delo starejših podružnic pa je tudi že zastajalo. V letih 1931 in 1932 zasledimo že več razpustov kot ustanovitev KD. Na zadnjem občnem zbo­ ru Centrale KD junija 1932 je bilo aktivnih 500 rednih čla­ nov v 20 družinah.''' Med slovenskimi delavci je bila Krekova mladina v svojem času druga najmočnejša kulturna organizacija. Za široko razpredeno marksistično Svobodo, ki je slonela še na predvojnih tradicijah, je po obsegu zaostajala približno za polovico. Še za polovico šibkejša kot Krekova mladina je bila med takratnim delavstvom narodno socialistična prosvetna organizacija Bratstvo. ln AS IL, Krščanski socialisti, spomini p. F. Ačka, str.ls. 173 Mladi plamen, V /3, Ljubljana 1933, str. 32; Prunk, Pot ... n. d., str. 122; Ervin Dolenc, Krekova mladina, PNZ, XXX/1-2, Ljubljana 1990, str. 67. 174 E. Dolenc, Krekova mladina, n. d., str. 67-69. 329 MARKSISTIČNI POLITIČNI TABOR Kulturna prizadevanja socialnih demokratov Prva delavska društva na Slovenskem so začeli usta­ navljati po sprejetju društvenega zakona leta 1867. V na­ slednjem letu so se organizirali npr. tiskarji v Ljubljani, delavci v Mariboru, pozneje delavci v Slovenski Bistrici, Ljubljani, na Ptuju in v Celju. Vendar prva društva niso prav zaživela in so bila tudi kmalu razpuščena l75 Opazneje so se socialni demokrati s kulturno in pro­ svetno dejavnostjo začeli ukvarjati šele po ustanovitvi Ju­ goslovanske socialno demokratske stranke aSDS) leta 1896. Medtem se je socialnodemokratsko gibanje razmah­ nilo tudi zunaj tradicionalnih centrov, predvsem med ru­ darji. Po zgledu krščanskosocialnih konzumov so prav tu začeli ustanavljati prve socialistične konzumne zadruge. V tem času socialni demokrati še niso imeli izrazito prosvetnih organizacij, kot sta bili kasneje Vzajemnost in Svoboda. S kulturno prosvetnim delom so se ukvarjale strokovne in politične organizacije: v Idriji npr. rudarska 175 Več o delavskih organizacijah pred prvo svetovno vojno: An­ ton Kristan, O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem 1848-1896, Ljubljana 1927, str. 19; Rudi Kyovsky, Zakon o koaliciji, prvi razredni spopadi in ustanovitev strokovnih društev ljubljanskega delavstva, Socialistična misel JU., Ljubljana 1955, str. 440; Jasna Fisher, Čas vesolniga SOCialnega punta se bliža, Krt 12, Ljubljana 1983, str. 89, 104-107; Franc Rozman, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Stajerskem, Ljubljana 1979, str. 29, 40, 64-72; isti, Delavska in strokovna društva na slovenskem Koroškem in Štajerskem od začetkov do nastan­ ka avstrijske socialnodemokratske stranke, Borec XU /2, Ljubljana 1989, str. 211-212; Delavsko gibanje na Primorskem do konca prve svetovne vojne, Nova Gorica 1979, str.5; Ervin Dolenc, Kulturno prosvetna društva slovenskih delavskih strank v letih 1918-1929, Filozofska fakul­ teta, Ljubljana 1989, magistrsko delo, str. 16-18. 330 sindikalna organizacija v sklopu Unije avstrijskih ru­ darjev. Leta 1900 je bilo v Idriji ustanovljeno prvo in dolga leta edino socialistično žensko društvo Veda, 1903 je imelo tam svoj prvi občni zbor Delavsko godbeno društvo. Leta 1905 je bilo ustanovljeno tudi Delavsko lovsko društvo, konec leta 1906 je bilo ustanovljeno socialistično društvo Naprej v Idriji. l76 Opozoriti je treba, da so delavci mno­ žično delovali v mnogih starejših nestrankarskih društvih in v društvih drugih političnih taborov, predvsem liberal­ nih in krščansko socialnih (npr. že leta 1884 ustanovljeno liberalno Delavsko braIno društvo v Idriji). Z razvojem industrije se je center slovenske socialne demokracije na prelomu stoletja preselil v Trst, kjer je bilo 1902 ustanovljeno Splošno delavsko pevsko društvo, 16. marca 1905 pa prvo širše delavsko izobraževalno društvo Ljudski oder, katerega dejavnost je izpričana do leta 1922 177 Ljudski oder je med svoje članstvo širil pri­ merno literaturo. Uredili so knjižnico in leta 1906 usta­ novili prvo podružnico v Sv. Križu nad Trstom. Do iz­ bruha' vojne so osnova li vsaj še šest podružnic, aktivni pa so bili tudi v drugih delavskih kulturnih organizacijah v tržaški okolici. V podružnicah so bili posebej dejavni pevski, tamburaški in dramski odseki, imeli so svoje mladinske organizacije, stalna oblika delovanja so bili redni nedeljski sestanki, raznovrstna predavanja z raz­ govori, veselice itn."" Večino dejavnosti v matičnem društvu in širšo organizacijo je vodil sorazmerno ozek krog ideološko in prijateljsko povezanih tržaških sociali­ stov, katerih glavni prispevek so bila strokovna preda­ vanja. Med predavatelji v teh letih najpogosteje zasle­ dimo Etbina Kristana in Henrika Turno, v naslednjih pa Antona Dermoto, Dragotina Lončarja, Albina Prepel uha, Ivana Cankarja, Lava Čermelja, Ivana Prijatelja, Lojza 176 Cvetko Kristan, Paberki o kulturno prosvetnem delovanju idrijskih socialističnih rudarjev pred 50 leti. Idrijski razgledi, IV /1959, str. 53. ln Prosvetni zbornik ]868-1968, Trst 1970, 5tr.309. '" Naprej, 4. lil. 1918. 331 Kraigherja, Zofko Kvedrovo, Alojzijo Štebijevo in še mno­ go drugih vidnejših kulturnih in javnih delavcev tistega časa. Ivan Cankar, ki je s svojimi predavanji praviloma ve­ dno dvigoval prah, je v Trstu od aprila 1907 do aprila 1918 predaval šestkrat.!79 Po zgledu tržaškega Ljudskega odra naj bi prav Ivan Cankar dal pobudo za ustanovitev delavskega izobra­ ževalnega društva v Ljubljani l 80 Spomladi 1907 je k temu začel nagovarjati Janeza Kocmurja. Povabil ga je na Du­ naj, da bi se sam prepričal, kaj si je ustvarilo dunajsko de­ lavstvo in v kakšni smeri bi bilo treba poprijeti v Ljub­ ljani. Cankar izvršnemu odboru JSDS upravičeno ni pre­ več zaupaJ. Pozneje je namreč prav ta najbolj oviral usta­ novitev delavskega izobraževalnega društva z izgovo­ rom, da bi društvo lahko škodilo strankini organizaciji. Ustanovitvi je nasprotoval zlasti Anton Kristan, češ da bi se s tem »oblast<, v stranki drobila. Nasprotno pa je Etbin Kristan od začetka sodeloval in je bil pozneje član Vzajemnosti. Ožji odbor stranke je v odsotnosti Antona Kristana pristal na ustanovitev društva, da bi njegova čla­ narina pripomogla iz denarne zadrege ob organizaciji t. i. »Tivolske konference« novembra 1909. Na ustanovnem občnem zboru »Splošne delavske zveze Vzajemnost za Ljubljano in okolico« 5. septembra 1909 se je v društvo vpisalo 59 članov 18 ! Ustanovitev Vzajemnosti so utemeljevali šele konec septembra. Skušala naj bi širiti vpliv socialističnega gi­ banja na delavce, ki jih JSDS ni mogla pritegniti prek drugih organizacij. Društvo naj bi skrbelo predvsem za izobraževanje delavstva. To je bil cilj tudi prvih delavskih društev, ki pa so se pozneje v boju za izboljšanje gmotne- 179 AS I., Dokumenti o delavskem gibanju do 1. 1941, Slavica Skočir, Delovanje Ljudskega odra v Trstu, tipkopis; Rudolf Golouh, Razvoj dramskih skupin tržaškega »Ljudskega odra«, Delavski oder na Slovenskem, Knjižnica Mestnega gledališča 24, Ljubljana 1964. 1ilU Janez Kocmur, Malo popravka, Slovenija, IV /25, Ljubljana 21. VI. 1935 in št. 26, 6. VU. 1935; Janko Liška, Ustanovitev »Vzajemnosti« 1909, PZDC XIV /1- 2, Ljubljana 1974, str. 51. 1111 Liška, n. d., str. 54. 332 ga položaja delavstva začela umikati strokovnim organi­ zacijam. V sklopu izobraževanja bi bili tudi šport, gimna­ stika, hribolazništvo, pevska, dramska dejavnost, knjiž­ ničarstvo itd. l82 Vzajemnosti je tudi po ustanovitvi nasprotoval An­ ton Kristan. Januarja 1910 je ustanovil konkurenčno »Zve­ zo delavskih društev za Kranjsko, Primorsko in Štajer­ sko« s sedežem v Ljubljani, katere pravila o kulturno­ izobraževalnih in socialno političnih namenih oz. delo­ vanju so bila skoraj identična s pravili Vzajemnosti. Vendar »Zveza delavskih društev za Kranjsko, Primorsko in Štajersko« ni nikdar prav zaživela, zato pa v Idriji, kjer se je že v letih Kristanovega delovanja (1903-1908) razvilo živahno socialnodemokratsko za družno, kulturno in poli­ tično življenje, ni nikdar uspelo ustanoviti Vzajemnosti.'83 Zaradi nagle krepitve Vzajemnosti se ji je januarja 1911 pridružil tudi njen prejšnji nasprotnik Anton Kri­ stan, ki je očitno spoznal moč novega toka. Do 2. rednega občnega zbora 23. julija 1911 so usta­ novili pevski, gledališki, tamburaški in knjigovodski od­ sek. Sklenili so ljubljansko Vzajemnost razširiti na vso Kranjsko. 24. marca 1912 je bil 3. redni in hkrati ustanovni občni zbor Vzajemnosti za Kranjsko. Zbrali so se delegati vseh šestnajstih podružnic z okrog 900 člani. Podružnice so bile zlasti v Ljubljani oblikovane po strukturi članov, npr. ženska, mladinska, glasbena, nemška podružnica, zunaj ljubljanskega okoliša pa so delovale že škofjeloška, novomeška, postojnska, tržiška in zagorska podružnica. Malo prej je bila na občnem zboru v Trbovljah 25. fe­ bruarja 1912 ustanovljena Vzajemnost za Štajersko in Ko­ roško ter primorska Vzajemnost s sedežem v Nabrežini. Vse tri naj bi se povezale. Ivan Cankar je imel, kot pri ustanavljanju Vzajemno­ sti, pomembno vlogo tudi pri njeni razpustitvi. Zaradi njegovega proti državnega predavanja »Slovenci in Jugo- 182 Splošna delavska zveza Vzajemnost, Rdeči prapor, 30. IX. 1909. 183 Liška, n. d., str. 56. 333 slovani« v ljubljanskem Mestnem domu 12. aprila 1913 je bila Vzajemnost za Kranjsko teden kasneje z vsemi po­ družnicami razpuščena. Do takrat je v njej delovalo 1323 članov v 22 podružnicah in odsekih. li" Svoboda in socialisti Dejstvo, da je bila Vzajemnost razpuščena v trenut­ ku največjega razmaha in ko je nedvomno dokazala zmožnost za uspešno delo med slovenskim delavstvom v izobraževalnem in v političnem smislu, organizatorjem ni dalo miru. Po nekaj mesečnem nagajanju pristojnih deželnih oblasti so lahko sklicali ustanovni občni zbor no­ vega društva 21. septembra 1913. Pravila Splošne delavske zveze »Svoboda« za Kranjsko v Ljubljani so bila pravilom bivše Vzajemnosti tako podobna, da jih na predlog Antona Kristana na zbo­ ru sploh niso brali. Društvo naj bi pospeševalo duševni in gospodarski napredek ter varovalo politične, socialne in gospodarske koristi svojih članov in delavskega stanu. V ta namen naj bi ustanavijali podružnice po deželi, prirejali shode, predavanja, ustanavljati krožke, poučne tečaje, ustanavljati in vzdrževali knjižnice in čitalnice, si postav­ ljali domove, izdajati publikacije, gojili vse športe, zabavo in druge kulturne dejavnosti. Zveza je obljubljala svojim članom moralno in brezplačno pravno podporo. Najpomembnejši prispevek v razpravi o bodočem delovanju organizacije je dal Etbin Kristan, ki je poudaril, da »mora Svoboda služiti temu, da postanejo naši delavci socialisti«.1 85 1114 Janko Liška, Od ljubljanske Vzajemnosti do razpusta Vzajem­ nosti za Kranjsko, PZDG, XV-XVI/I-2, Ljubljana 1975- 76, str. 67-73. 1 11S Pravila društva Splošna delavska zveza »Svoboda« za Kranjsko v Ljubljani, 1913, AS, Društvena pravila 44576; Ustanovni občni zbor Svobode, Zarja, 22. IX. 1913. Več o delovanju Svobode glej Ervin Dolenc, Kulturno prosvetna društva slovenskih delavskih strank v letih 1918- 1929, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1989, magistrsko delo, str. 25-107. 334 Po petih mesecih se je z občnim zborom začela po­ stopna obnova razpuščene Vzajemnosti. Z obnavljanjem društva ni bilo večjih težav. V ostalih deželah Avstro­ Ogrske, kjer so živeli Slovenci, je Vzajemnost delovala na­ prej, ker tam pač ni bila razpuščena. l86 Komaj začeto delo je pretrgala prva svetovna vojna. Po treh letih in pol so skušali oživiti dejavnost Svo­ bode še sredi vojne. 13. januarja 1918 so sklicali občni zbor, kjer so bile prisotne pred vsem ženske, saj je bila večina članov vpoklicanih. Zenski odsek, ki se je razživel pred kratkim, je štel 350 članic. Oblikovali naj bi skupno knjižnico in čitalnico ter organizirali predavanja. ls7 Prvo predavanje v organizaciji Svobode je imel 1. junija 1918 spet Ivan Cankar v ljubljanskem Mestnem domu. Govoril je o slovenski kulturi, vojni in delavstvu. Predavanje je neposredno sledilo predavanju »Očiščenje in pomlajenje«, ki ga je Cankar imel 20. aprila 1918 v tržaškem Ljudskem odru. Tam se je razločno postavil na stran »socialistične mladine«. Po polemiki z Antonom Kristanom, ki jo je sprožilo tržaško predavanje, je bilo pre­ davanje v okviru Svobode nekakšno razčiščevanje Can­ karjevih stališč do Jugoslovanske socialno demokratske stranke l88 Mlajši izobraženi krog socialistov se je že poleti 1917 zbral okrog novega glasila JSDS Naprej, kjer je predvsem jeseni izšla vrsta člankov s svežimi pogledi na aktualna dogajanja in probleme v nacionalni in socialni politiki. Toda kmalu je začelo strankino vodstvo njihove članke cenzurirati, zato so ustanovili Slovensko socialno matico, da bi si zagotovili neodvisno publiciranje. Prvi projekt je bila dvojna številka revije Demokracija marca 1918 189 V "" Zarja, 8. VII. 1914. ", Naprej, 15.l. 1918. 188 Ivan Cankar, Zbrano delo XXV, Ljubljana 1976, str. 418,419. IIW Slovenska socialna matica je poleg Demokracije, ki je izhajala do avgusta 1919, izdala še nekaj pomembnih del: npr. Prepeluhove Pro· bJeme malega naroda, Demokratizem in ženstvo Lojzke Štebi, Ustavo ruske socialistične federativne sovjetske republike, Pot k socializmu Otta Bauerja itd. 335 Naši poslanici so bili mladi kritični do starih socialnode­ mokratskih voditeljev. V nasprotju z njimi so se zavzeli za drobno prosvetno in socialno delo med množicami (po­ dobno kot katoliška stranka s preimenovanjem v »ljud­ sko« dobri dve desetletji prej). Na ta način so skušali stranko odpreti navzgor in navzdol, to je inteligenci in delavstvu. Vodstvo se je namreč ukvarjalo pretežno le z »visoko« politiko. Podobno je tudi Cankar kritiziral strankino nedejavnost v nepravem času, predvsem njen odklonilni odnos do majniške deklaracije in naslanjanje na preživelo tivolsko resolucijo iz leta 1909, ki je glede nacionalnega vprašanja zagovarjala jugoslovanski kul­ turni integralizem. Nasprotja med mladimi in starimi so se pomirila ko­ nec leta 1918, ko so se socialni demokrati odločili vstopiti v Narodni svet in so sprejeli resolucijo o samoodločbi na­ rodov ter združitvi v samostojno demokratično jugoslo­ vansko državo. Do konca leta 1918 je Svoboda uredila osrednjo društveno knjižnico v Ljubljani. Od avgusta 1914 je v času vojne delovala le knjižnica šišenske podružnice, drugo društveno delovanje je vlada prepovedala. Osrednjo knjižnico Svobode so sestavili z združitvijo knjižnic zveze kovinarjev, tobačnih delavcev, zidarjev, krojačev, »južnih« in državnih železničarjev ter lesnih delavcev in z manjšim nakupom novih knjig. 111 rednih obiskovalcev knjižnice je imelo tedaj na voljo 840 slovenskih, 71 hrvaških in srbskih, 10 čeških ter 1225 nemških oziroma skupno 2136 knjig. l90 15. februarja 1919 je začel po dve uri tedensko preda­ vati dr. Milan Lemež na govorniškem in političnem tečaju v Trbovljah. To je bila prva socialdemokratska politična šola na Slovenskem, ki je imela namen sistematično vzgojiti lastne predavatelje, govornike in organizatorje l91 Konec januarja 1919 je izšla prva š_ tevilka revije Svo­ boda v uredništvu Frana Albrehta. Približala naj bi se ti­ stim krogom Slovencev, ki so bili dotlej zanemarjeni - de- "" Naprej, 20. Xl. 1918. lY! Naprej, 27. 1.1919. 336 lavskim družinam. Prizadevala si je »nuditi v preprosti, a umetniški obliki zabavnega in poučnega čtiva, ter na ta način buditi« potrebo po literarnih umetniških užitkih in širiti ter poglabljati duhovno in idejno obzorje delav­ stva.'92 Fran Erjavec je v treh nadaljevanjih objavil svoje poglede na kulturno-izobraževalno delo v članku »Naša izobraževalna organizacija«. Poleg utemeljitve izobra­ ževalnega dela in pregleda dotedanjega socialnodemo­ kratskega dela na tem področju je podrobneje razčlenil shemo dejavnosti. Poudaril je močno centralno organiza­ cijo, ki bi morala biti zato le zveza lokalnih izobraževalnih organizacij in ne samostojno društvo. Delo na posamez­ nih področjih naj bi avtonomno vodili posamezni odseki, ga pri podružnicah evidentirali, dajali pobude ter nadzo­ rovali izvajanje sklepov. V Ljubljani so poleg centrale ustanovili tudi ljubljansko podružnico februarja 1921. Oblikovanje centralnih odsekov za različne dejavnosti po Erjavčevem predlogu ali t. i. podzvez, kot so se pozneje imenovale, pa se je zavleklo v naslednja leta. Pomen »Slo­ venske krščansko socialne zveze« za SLS ter njeno delo je Erjavec »svobodašem« postavil za zgled.'93 Do konca avgusta 1919 je bilo ustanovljenih 15 po­ družnic po vsej Sloveniji, ki so štele skupno 2674 članov. Delovale so politične šole v Ljubljani, Celju, Trbovljah in na Jesenicah. Po manjših podružnicah je bila najbolj opaz­ na gledališka dejavnost. Dramski odsek pri centrali je uprizoril nekaj dobro obiskanih predstav v ljubljanskem dramskem gledališču. Lažje je bilo organizirati različna predavanja in izlete. Najpomembnejša naloga vsake po­ družnice je bila osnovanje knjižnice. Osrednja knjižnica je v zadnjem letu pridobila 125 novih (v glavnem sloven­ skih) knjig in 1668 bralcev. Posebno v Celju in Ljubljani so začeli intenzivno telovaditi.'94 Stara »Splošna delavska zveza Svoboda za Kranjsko v Ljubljani« se je na izrednem občnem zboru 1. februarja 1920 preimenovala v »Delav­ sko izobraževalno zvezo Svoboda za Slovenijo«.'95 1'12 Svoboda, 1/1, Ljubljana 1919, str.l. '" Svoboda, 1/1919, str. 10, 25, 45. '" Naprej, l.IX. 1919, 2. IX . 1919. I'JS AS, Društvena pravila 4576. 337 Prvi razcep med slovenskimi marksisti aprila 1920, ko so se ločili komunisti, v njihovi glavni kulturno pro­ svetni organizaciji ni imel takojšnjega in neposrednega učinka. Tudi glavne delavske manifestacije so bile tega leta še skupne. 15. avgusta 1920 so v Ljubljani organizirali Dan Svobode kot poskus ponovnega zbliževanja ter krepitve proletariata. Naprejev pozdravni nagovor ude­ ležencem manifestacije je ugotavljal predvsem skupna prizadevanja vsega proletariata. Vendar na zborovanju v unionski dvorani ni govoril nihče izmed komunistov iz SDSJ(k) za Slovenijo, niti iz mariborske organizacije JSDS, ki je bila še enotna in zato bolj levičarsko razpoložena. 196 Komunisti so imeli Svobodo še za svojo in so kljub njene­ mu »patriotskemu« vodstvu Dan Svobode pozdravili. Večina Svobodinih članov je bila po njihovem prepričanju politično zavedna, torej komunistična.197 Do ločitve na kulturnem področju je prišlo šele po Obznani (30. decem­ bra 1920) in Zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi (l. avgusta 1921), ko so s prepovedjo nastopili za komuniste povsem drugačni pogoji delovanja.!98 Svoboda je svoje organizirano delo v letih 1920 in v začetku 1921 še vedno hitro širila, kljub temu da je v letu 1921 že zaslediti upadanje članstva in nadaljnja razhajanja znotraj organizacijsko še enotne JSDS l 99 Ker je že po drugi številki drugega letnika (1920) pre­ nehala izhajati revija Svoboda, je julija 1921 začela izhajati nova društvena revija, družinski list Kres. Uredniški kon­ cept je ostal bolj ali manj enak kot pri Svobodi. Poleg pro­ ze in poezije, ki sta zavzemali približno polovico obsega, je druga polovica prinašala poučne in informativne '" Naprej, 15. Vl11., 17. Vl11. 1920. 197 Rdeči prapor, 14. VIII. 1920; Komunisti so socialdemokratskim voditeljem očitali glasovanje za vojne kredite in vključitev v »imperiali­ stično« vojno z nacionalnimi buržoazijami (zato žaljivka »socialpatrio­ ti«), po vojni in medsebojni ločitvi pa predvsem sodelovanje v vladah »meščanskih« strank. 19H Ervin Dolenc, Komunistične kulturno prosvetne organizacije v dvajsetih letih, PNZ, XXIX/2, Ljubljana 1989, str. 328. 1!I'J Toma Milenkovic, Socia1istička partija Jugoslavije 1921- 1929, Beograd 1974, str. 66,67 in op. 92. 338 članke ter vesti o društvenem delu. Kot prej Svoboda je tudi Kres prenehal izhajati sredi drugega letnika (s 4. št. leta 1923). Občutneje je krizo slovenskega socialističnega gi­ banja zaznal šele tre~i redni občni zbor Svobode 30. okto­ bra 1921. Vzroke, da se društvena zveza v preteklem letu ni mogla polno razvijati, je tajnik Gogala iskal v pasivno­ sti inteligence, pomanjkanju denarja, zlasti pa »ker ni bilo stalne vodilne glave čez vso organizacijo«. Število po­ družnic je v zadnjih dveh letih sicer naraslo od 14 na 23, vendar je bil v celotni zvezi občuten padec članstva za več kot tre~ino. Organizacija se je torej načrtno razvijala na­ prej, a zanimanje delavstva je drastično upadlo. Ob osta­ lih organizacijah socialistične stranke (politični, sindikal­ ni in zadružno gospodarski) so se kulturni delavci v Svo­ bodi počutili nekoliko odrinjene. »Prosvetna dejavnost na socialističnem temelju naj bi bila brez frakcijskih primesi, ki so se žal tako zajedie v posamezna polja socialističnega delovanja, saj delavstvo potrebuje izobrazbo brez razlik v taktičnih načelih.« Po odcepitvi komunistov aprila 1920 so se aprila 1921 odcepili tudi avtonomisti Albina Pre­ pel uha in Dragotina Lončarja. Vse bolj je prihajalo do izraza nerešeno nacionalno vprašanje v državi in v sami stranki. 2I )O Decembra 1921 so se socialdemokratske stranke iz različnih pokrajin v državi združile v Socialistično stranko Jugoslavije (SSJ). Vendar se je v Sloveniji med so­ cialisti nadaljevalo cepljenje, ki ga je menda povzročilo vztrajanje novega strankinega tajnika Zvonimirja Bernota na progresivni članarini. To se je pokazalo tudi v ljubljan­ ski podružnici Svobode. Konec maja 1922 je pokrajinska organizacija SSJ razpustila ljubljansko organizacijo. Iz­ ključeni krog je začel junija izdajati lastno glasilo Zarja (krog dr. Ljudevita Periča, kasnejšega ljubljanskega župa- 20() ]5DS oz. 55] je od Tivolske konference 1909 do druge svetovne vojne zagovarjala jugoslovanski kulturno jezikovni integralizem oz. unitarizem v nacionalnem vprašanju. Izjemo predstavljajo leta ob kon­ cu prve svetovne vojne (1917- 1921), ko je bilo v stranki hkrati več raz­ ličnih konceptov glede tega problema. 339 na). Kmalu so se zaradi podobnih vzrokov od Bernoto­ vega pokrajinskega vodstva SSJ ločili še Mariborčani in začeli avgusta izdajati svoje glasilo Enakost (krog dr. Milana Koruna). Občnega zbora ljubljanske podružnice Svobode se v tem času niso udeležili ni ti vsi funkcionarji, kaj šele član­ stvo. Nezanimanje je izkoristil Zvonimir Bernot in v njeno vodstvo postavil svoje ljudi. Predsednik in tajnik sta po­ stala književnika Angelo Cerkvenik in Anton Podbevšek. Podbevšek je že aprila 1922 prevzel tudi odgovorno ured­ ništvo lista Naprej.'O! Splošno krizo povsem razcepljene levice so v Svobo­ di najmočneje občutili na 4. občnem zboru 22. aprila 1923. 22 delegatov je zastopalo 17 podružnic, vendar na­ tančnejšega števila članstva niti števila aktivnih po­ družnic ni bilo mogoče ugotoviti. Stalno nameščeni tajnik Gogala je odstopil. Društvo so pestile denarne težave. Odločili so se, da vztrajajo pri izhajanju Kresa v precejšnji nakladi (1700 izvodov), a po zboru je izšla samo še ena številka. Razbitost levice na frakcije in skupine so skušali premagovati s poudarjanjem nevtralnosti, vendar znotraj socializma. Spet so apelirali na strokovne organizacije za gmotno podporo. Predlog iz guštanjske podružnice (Ravne na Koroškem), naj stopijo v stik s komunistično usmerjeno kulturnoprosvetno organizacijo Iskra in se z njo mogoče združijo, ni našel odziva.'o, Vsedel avs ki zlet v začetku julija 1923 v Mariboru ni mogel popraviti slabega vtisa, ki ga je naredila še večja razcepljenost socialističnega gibanja kot leto prej na celjskem zletu. Poleg glasbenih in pevskih odsekov Svo­ bode so se zleta odmevno udeležila tudi delavska kultur­ na društva zunaj te zveze. Posebej so izstopale trboveljska godba,. celjski pevski zbor Naprej,'03 zagrebški pevski 201 Naprej, 2. in 3. VI. 1922. 2u2 Kres, II/1923, str. 94. 2u3 Delavsko moško pevsko društvo Naprej v Celju je bilo usta­ novljeno ]7. Xl. 1919, delovati je prenehalo leta 1927, zato je bilo leta ] 931 tudi uradno razpuščeno. AS, PUS, Oddelek za notranje zadeve lV., 16-2,23697/1931. 340 zbor Jednakost in mariborski pevski zbor pekovskih po­ močnikov ter Frohsinn. 204 Poleti 1922 so pri Svobodi začeli ustanavljati telo­ vadne odseke. 25. junija 1922 sta telovadna enota jese­ niške Svobode in mariborsko delavsko telovadno društvo Sloga, ki se je kmalu za tem združilo s tamkajšnjo Svo­ bodo,205 na Jesenicah priredili prvo slovensko delavsko ja­ vno telovadbo. Nastopilo je dobrih 100 telovadcev pred približno 2000 ljudmi. Po jeseniškem in celjskem nastopu so začeli ustanavljati telovadne odseke po Svobodah v Trbovljah, Celju, na Ptuju, v Šiški, Tržiču, Kočevju in drugod. 206 Dan pred vsedelavskim zletom v Mariboru so na konferenco Delavskih telovadnih enot (DTE) Svobode prišli tudi predstavniki komunističnega telovadnega društva Vesna iz Zagorja in sporočili, da bi se konference radi udeležili zaradi pogovora o morebitni združitvi. De­ legati so se sporazumeli, da jih lahko sprejmejo le kot goste, ko bodo končali razpravo o pravilniku. To pa so komunisti zavrnili'''' Na zletu je sodelovalo tudi novo ustanovljeno »Udruženje delavskih rediteljev« (UDR), o katerega ma­ tični četi v Ljubljani je poročala »Enakost« že 22. junija 1923.'08 Na konferenci DTE so zato nekateri razmišljali, da 2001 V Mariboru je bilo društvo Arbeitergesangverein Frohsinn Marburg ustanovljeno že leta ]892, aprila 1920 se je preimenovalo v Delavsko pevsko društvo Frohsinn v Mariboru. AS, PUS, Oddelek za notranje zadeve lV.. 16-2,15098/3/1932. 205 Delavsko telovadno društvo Sloga v Mariboru je bilo ustanov­ ljeno 17. III. 1920 in se je po sklepu občnega zbora 14. L 1923 prostovolj­ no razšla, ter priključila telovadnim enotam Svobode. AS, Pokrajinska uprava za Slovenijo (PUS), Oddelek za notranje zadeve IV, f. 16-2, 5528/1923. '"' Kres, 1921/1922, str. 167, 175, 204. '" Naprej, 8. VII. 1923. 20!1 V tem času so začeli pripadniki Organizacije jugoslovenskih nacionalista (Orjuna) razbijati socialistične shode. Prvič 8. X. 1922 v Somboru. Zato je bilo UDR razumljiva obrambna reakcija, kot npr. v tem času Proletarske akcijske čete (PAČ) pri komunishh. Milenkovic, n. d., str. 134; Ervin Dolenc, Komunistične kulturno prosvetne organiza­ cije v dvajsetih letih, PNZ, XXIX/2, Ljubljana 1989. 341 bi UDR utegnilo ogrožati enotnost kulturnega gibanja in zoževati pristojnosti Svobode, zlasti pomen njenih OTE. Polemika se je eno leto vlekla med mariborskim Sociali­ stom, ki je zagovarjal samostojnost UDR, in uradnim gla­ silom slovenskega dela SSJ Naprej (Bernot), ki si je priza­ deval UDR spraviti pod svoj vpliv. Obe organizaciji so vzele pod zaščito različne frakcije močno razcepljenih so­ cialistov'''' Na izrednem občnem zboru Svobode 8. in 9. decem­ bra 1923 so končno zbrali podatke o članstvu in aktivnosti podružnic. Delovalo je 22 od 35 podružnic, ena manj kot pred dobrima dvema letoma. Vendar so se povečale, saj so združevale 1844 članov, kar je skoraj 150 več kot prej. Po podružnicah je delovalo 10 telovadnih, 14 dramskih, 12 glasbenih in 15 knjižničnih odsekov, ponekod so bili aktivni še šahovski, izletniški, veselični, težkoatletski in kolesarski odseki. Najbolj pereče so občutili potrebo po kulturni reviji. Kres je sredi leta zaradi pomanjkanja sred­ stev prenehal izhajati. Predloge, da bi sodelovali pri lepo­ slovnem listu "Pod lipo«, ki jo je nameraval v kratkem izdajati Anton Kristan, so odločno zavrnili. Na izrednem zboru so društvo reorganizirali in mu spremenili ime, ki se je glasilo: "SVOBODA delavska telovadna in kulturna zveza za Slovenijo«. V primeru društvenega razpusta so inventar prepustili konzumnemu društvu za Slovenijo (prej izvršnemu odboru JSDS), povsem nov je bil 13. para­ graf, ki je določal ustanovitev in upravljanje podzvez, npr. že delujočo Zvezo delavskih telovadnih enot (OTE), dramsko, godbeno, športno podzvezo itd. Te naj bi bile na zunaj samostojne, delujoče po SVOjih pravilnikih, njihove delegacije pa naj bi se sestajale najmanj mesec dni pred glavnim občnim zborom Svobode.2IO Bivši minister Anton Kristan se je v tem času vrnil iz državne službe (bil je upravnik posestva na Belju). V Ljubljani se je naslonil na delavsko konzumno društvo, ki 20\1 Več o tem Ervin Dolenc, Kulturno prosvetna društva sloven· skih dejavskih stra11k v letih 1918-1929, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1989, magistrsko delo, str. 42-44. 2lU AS, Društvena pravila 4576. 342 je štelo okrog 20.000 rednih članov, ter z ustanavljanjem zadružnih podjetij skušal širiti delavsko zadružništvo, hkrati pa utrditi svoj vpliv na socialistično gibanje. Usta­ novil je osrednjo zadrugo »Produkcija« in »Zadružno za­ ložbo«, ki je izdajala liste »Produkcija«, »Konsument«, »Pod lipo« in razne knjige, med drugimi tudi Povesti Prežihovega Voranca ter Zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem 1848-1896, ki jo je sam napisal. Okrog družinskega mesečnika Pod lipo (1924- 1928) je zbral vr­ sto pomembnih sodelavcev (Voranca, Mileta Klopčiča idr.)211 Kljub odporom v vrstah Svobode je do zaključka prvega letnika zbral okrog 1000 naročnikov, v zadnjem letniku, ko je Svoboda ponovno nehala izhajati, pa je red­ no objavljal tudi vesti o delu OTE Svobode in februarja 1928 ustanovljene Delavske športne podzveze 212 Čeprav so se do konca leta 1923 socialistične frakcije razen Bernotove spet združile, osebnih nesoglasij in težnje po nadaljnji cepitvi še ni bilo konec, zdaj tudi v Svo­ bodi. Zaradi spora med podzvezo OTE in centralnim odborom so 23. novembra 1924 sklicali konferenco. Pred­ sednik podzveze OTE Svobode Golmajer je skušal z novi­ mi pravili OTE ločiti od Svobode in jo podrediti neposre­ dno pokrajinskemu odboru SSJ v Mariboru. Na konferen­ ci je to potezo zagovarjal, češ da je nepopolni centralni odbor razvoj OTE oviral, ker se ni zanimal za udeležbo na delavski olimpiadi v Frankfurtu 1925. Konferenca je Gol­ majerja soglasno odstavila in mu za 5let odvzela pravico do kakršnekoli funkcije v Svobodi. Odstopila sta tudi predsednik centralnega odbora Svobode France Svetek in podpredsednik Janko Telban. Za predsednika so izvolili Valentina Rejca, za podpredsednika pa Josipa Pastorka. Odločili so se za obuditev društvenega §lasila, ki je z no­ vim letom 1925 tudi res začelo izhajati." Svoboda, glasilo delavske telovadne in kulturne zve­ ze enakega imena, se je tokrat odpovedala leposlovnim prispevkom, kakor sta jih objavljala njena predhodnika Svoboda 1919-1920 in Kres 1921-1923, ker je socialistično 211 Rudolf Golouh, Pol stoleija spominov, Ljubljana 1966, str. 288-289. m Pod lipo, 15.1. 1924-15. Xli. 1928. '" Naprej, 29. XI. 1924. 343 gibanje že imelo leposlovno revijo Pod lipo. Svoboda naj bi bila posvečena predvsem duševni in telesni vzgoji pro­ letariata, kar so izpolnjevali vsi trije letniki revije (zadnja št. je izšla 1. julija 1927). Leto 1925 je poleg nove revije prineslo še pomemb­ nejšo ustanovitev »Delavske akademije«, katere 27 stro­ kovnih predavanj so ljubljanski delavci poslušali od 1. ok­ tobra 1925 do 20. aprila 1926. Ljubljansko Svobodo kot organizatorja je presenetilo izredno zanimanje za pre­ davanja. Novembra so se začela predavanja »Delavske akademije« še v Trbovljah in Celju, marca naslednjega leta pa v Litiji in Zagorju.'!' Februarska Svoboda je prvič objavila popolnejše društvene podatke. V 27 podružnicah je delovalo 1443 članov, medtem ko je bilo 13 p~družnic nedejavnih in torej v statistiko niso bile zajete.'l5 Ce te podatke primerjamo s tistimi z občnega zbora 15. novembra 1925, vidimo, da se je število aktivnih podružnic v letu 1925 povečalo na 32 z 1657 člani (+214). Skupaj s tistimi, ki članarine niso redno plačevali, pa so članstvo v Svobodi ocenjevali na 2300 do 2350 članov.'l6 ' " Svoboda, 1/1925, str.124-125; Socialist, 13. Xl., 27. Xl. 1925; Delavska politika, 11.lll. 1926. 215 Največje so bile podružnice v Mariboru (150 članov v 6 odse­ kih; sem je všteta tudi Svoboda v Studencih), Trbovljah (110 članov v treh odsekih) in Tržiču (99 članov v treh odsekih), skupno pa je po po­ družnicah delovalo 11 knjižnic, 13 telovadnih, 15 dramskih, 8 pevskih, 7 tamburaških, 2 godbena odseka in po en plesni, težkoatletski, mladinski ter nogometni odsek. Svoboda, 1/1925, str. 17-19. 216 Do takrat sta redno poslovala že telovadna (OTE, te so bile naj­ bolj množične, saj je 35 vaditeljev v 16 enotah vodilo skoraj 300 rednih članov in članic ter 444 naraščajnikov) in dramska podzveza (282 čla­ nov, od šestnajstih je imelo 10 odsekov lastni oder, uprizorili pa so sku­ paj 165 predstav). V načrtu so imeli čimprejšnjo ustanovitev tudi pevske, glasbene in skavtske podzveze. Zdaj je delovalo že 16 knjižnic (+5), 16 telovadnih (+3) in 16 dramskih (+1) odsekov, 10 (+3) tambu­ raških ter prav toliko pevskih (+2) odsekov, izredno so se pomnožili športni - z enega na pet (največ nogometnih klubov) -, pridobili so še en težkoatletski, povsem na novo pa dva planinska, en esperantski in en abstinentski odsek. K vsemu temu je gotovo pripomoglo novo vodstvo, ki ga je po odstopu Rejca na redni seji centralnega odbora 10. junija 1925 prevzel Rudolf Golouh. Svoboda, 1/1925, str. 139 in str. 95. 344 Na zboru so z zadovoljstvom ugotavljali, da so večino delavstva »z desne in leve in vse njegove organiza­ cije zainteresirali za naloge in cilje Svobode«. Zvezo so številčno in moralno okrepili, kar naj bi potrjevalo, da je slelavska javnost dotedanje delo in napore prav razumela. Sirino in odprtost opazimo tudi v novem centralnem odboru, kamor so sprejeli tudi komuniste. 217 Vsekakor je bila na zboru najpomembnejša sprememba pravil, ki je omogočila priključitev tudi drugim društvom in dala podzvezam večjo tehnično avtonomijo. Ime so spremenili v »Svoboda, delavska kulturna in telovadna zveza Jugo­ slavije« ter jo s tem odprli tudi teritorialno. Dogajanju pri oživljanju dela, povezovanju s komu­ nisti in zaostrovanju odnosov z oblastmi so botrovale splošne politične razmere. Julija 1924 so bile po spopadu med Orjuno in komunisti v Trbovljah s t. i. malo obznano razpuščene zadnje komunistične organizacije, tudi kul­ turne. Zato so se komunisti v tem času začeli močneje vključevati v Svobodo. Pašiceva vlada (PašiC-Pribičevic s presledkom od konca julija do začetka novembra 1924, ko je bil na vladi socialistom prijaznejši Opozicionalni blok Ljube Davidovica) je pred parlamentarnimi volitvami fe­ bruarja 1925 začela prvič odkrito ovirati tudi SSJ. Prej, po­ sebej pri volitvah leta 1923, oblasti socialistov niso ovira­ le. Bili so protiutež še vedno močnim komunistom. Ko ko­ munisti niso bili več neposredno nevarni vladajočemu političnemu sistemu, ni bilo več vzrokov za prikrito pod­ piranje SSJ.'18 Pri vstopanju komunistov v Svobodo je imela po­ membno vlogo ustanovitev druge Svobodine podružnice v Zagorju. Julija 1925 so sklicali sestanek članov Svobode in bivših članov» Vesne«, ki je bila razpuščena ob julijskih dogodkih leta 1924.219 V letu 1925 je začelo stremeti po enotnosti tudi delavsko (Sindikalno) strokovno gibanje, 217 V osrednjem odboru Svobode so bili od komunistov: Ivan Vuk, Ciril Štukelj, Tončka Čeč, Ivan Kocmur, v nadzorstvu Dušan Kermavner in v razsodišču Ivan Makuc. 2111 Milenkovic, n. d., s tr. 256. 21'J Svoboda, I/1925, str. 104. 345 kar je bilo v tesni zvezi z delavskimi kulturnimi društvi. Po razpustu Vesne so zato iskali sporazum in se po »mno­ go truda in boja« končno strinjali, da bodo v Zagorju usta­ novili Svobodo II.'20 Le dve leti prej so prav komunisti iz Vesne in takrat že razpuščene Iskre najbolj hrupno na­ sprotovali ustanavljanju Svobode II. steklarskih in ke­ mičnih delavcev v Hrastniku. 22 ! Sredi leta 1925 je gibanje pridobilo novo književno zadrugo. »Delavsko kmečka prosvetna in podporna jed­ nota« naj bi s tiskom širila socialistično ideologijo in kulturo. Za mesečno članarino (4 dinarje) so člani dobili štiri knjige letno.'22 Plodno, a niti leto dolgo predsednikovanje, je Rudolf Golouh zaradi prezaposlenosti zaključil aprila 1926. Vrnil se je v Maribor, kjer je urejal Delavsko politiko. Centralni odbor je na njegovo mesto soglasno izvolil dotlej nekoliko zapostavljenega dr. Henrika Tumo.223 Novi predsednik je revidiral delo in naloge organizacije. Kot pogoj za rešitev organizacijskih problemov je postavil zagotovitev redne­ ga financiranja kulturno prosvetnega dela, kar bi omo­ gočile konzumne in sindikalne organizacije. Kolektivno naj bi pristopile k Svobodi ter z znižanimi prispevki po di­ nar na člana kulturni zvezi omogočile vsestransko organi­ zacijo, ki bi mogla proletariatu in mladini ponuditi kaj konkretnega.'" Avgusta 1926 so pri Delavski zbornici v Ljubljani konstituirali kulturno-prosvetni odsek, katerega glavna naloga je bila oblikovati študijsko knjižnico in čitalnico .'25 Odsek je začel redno delovati 15. sept!"mbra, ko so odprli tudi knjižnico. Pod vodstvom Cirila Stuklja se je začetni fond 3100 knjig še v istem letu podvojil z najemom 220 Svoboda, 1/1925, str. 110-Ill. 22 1 Naprej, 2. Vlll. 1923. 222 Septembra so prejeli Prežihove Pove. sti, letnik pa so dopolnile knjige: Abditus, Predhodniki socializma in komunizma; Charles Dic~ kens, Božična pesem; Beer, Karl Marx. Po prvem letu je zadruga prene­ hala z delom. Svoboda, 1/1925, str. 114; Delavska politika, 9. VI. 1926. 346 '" Svoboda, 11/1926, str. 75. 224 Delavska politika, 13. in 20. XI. 1926. 225 Delavska politika, 18. in 25. VIII. 1926. knjižnice tipo grafov in osrednje Svobodine knjižnice. Tako je knjižnica Delavske zbornice postala osrednja de­ lavska knjižnica v Ljubljani. 22 • Tumovo vodstvo je začelo vzbujati tudi odpore. Na konferenci oktobra 1927 je Henrik Tuma znova poudarjal, da ima Svoboda premalo stikov s političnimi delavskimi strankami. Svoboda naj bi izobraževala delavce v duhu marksizma, zato bi morale delavske stranke brez izjeme bolj aktivno sodelovati v kulturni organizaciji, ki je sicer nepolitična. Najnevarnejša se mu je zdela Kmečko-delav­ ska zveza (KDZ)'27 s svojimi kulturnimi sekcijami, ki je vnašala med delavce zmedo. Jedro spora je bila denarna podpora, ki jo je KOZ prejemala od Delavske zbornice in s tem drobila sredstva za delavsko kulturo. Delegat trbo­ veljske podružnice se je pritoževal nad številom članstva v tamkajšnji Svobodi in se pri tem skliceval na to, da tamkajšnja KOZ poleg dramske, pevske in drugih sekcij ustanavlja še telovadno. Konkurenca v delavski kulturi je Svobodi očitala zlasti to, da je pod vplivom SS], da bodo torej kulturne organizacije JSDS k Svobodi same pristopi­ le, »ko bodo tu imeli vsi enake pravice« in da je marksi­ zem sicer lahko nadstrankarski, kakršna naj bi bila Svobo­ da, ne more pa biti nepolitičen.'" Podobne kritike so se nadaljevale na društvenem kongresu 22. januarja 1928. Svoboda naj bi napredovala le, če se odloči za eno izmed marksističnih političnih frakcij, kar je kongres odločno odklonil, odobril pa je na- 226 Delavska politika, 12. X. 1927. 227 Kmečko-delavska zveza je bila februarja 1920 ustanovljena kot politična in gospodarska organizacija J5DS na slovenskem podeželju. Brez večjih uspehov je bila na celjskem kongresu avgusta 1923 nepos­ redno vključena v 55}. Takrat je prevladalo mnenje nekaterih vodilnih socialistov Gosip Petejan, Milan Korun), da je 55} s tranka industrijskega proletariata, ki se mora zaradi idejne čistosti odreči vsem neprole­ tarskim elementom. (MilenkoviC, n. d., str.19B) 14 podružnic KDZ je očitno ostalo pod vplivom frakcije okrog časopisa Naprej (Zvonimir Bernot). Živkoviceva vlada jih je razpustila 21. V. 1929 zaradi njihovega političnega značaja. AS, PUS, Oddelek za notranje zadeve, 16-2, 2444/ 4/1929 . . '" Naprej, 12. XI. 1927. 347 sloni tev na razredne sindikalne organizacije. Novi odbor , katerega pre~sedstvo je prevzel leta 1926 izključeni ko­ munist Ciril Stukelj, je predlagal, naj bi Strokovna komi­ sija od vsakega člana obračunava la 25 par mesečno. Tako dobljeni znesek 2000 dinarjev bi omogočil novi izobra­ ževalni mesečnik kot prilogo glasilu Strokovne komisije Delavec in uspešno delo podzvez. Občni zbor je potekal pod vtisom zahteve štajerskih podružnic po organizacjjski delitvi na oblastna odbora v Ljubljani in Mariboru. Stukelj iz Ljubljane in Selinšek iz Maribora sta se sporazumela, da je pomembneje kot deli­ tev društva na oblasti to, da preide težišče dela na pod­ zveze, torej uspešna reorganizacija in finančna sanacija društva.'29 Še pod Tumovim vodstvom je oktobra 1927 študent Bratko Kreft konstituiral pripravljalni odbor Delavskega odra, ki je v slovenskem amaterskem gledališču pomenil novo kvaliteto."o Njegova tovrstna angažiranost se je začela že v prvih številkah Svobode leta 1926, kjer je v dveh programskih člankih problematiziral dotedanje amatersko gledališče na Slovenskem in zagovarjal usta­ novitev Proletarskega odra. Zanj je tudi izdelal repertoar. Dotedanje delo dramskih odsekov Svobode se namreč ni veliko razlikovalo od programa, ki so ga imeli katoliški Ljudski odri. 12. februarja 1928 je Kreft zrežiral in odigral glavno vlogo v Molierovih Scapinovih zvijačah na viškem odru23! To je bila prva predstava ljubljanskega Delavske­ ga odra. Ob osemletnici streljanja na Zaloški cesti 24. apri­ la 1928 so nameravali odigrati »Krizo«, kolektivno dramo v šestih dejanjih Rudolfa Golouha, za katero je Svoboda dobila oder ljubljanskega dramskega gledališča. Drama je bila za delavstvo na moč aktualna, saj je govorila o živih problemih in polpreteklih dogodkih iz marksističnega delavskega gibanja. Oblast jo je, z utemeljitvijo, da je pre­ več politično hujskaš ka, prepovedala. Šele po več inter­ vencijah prek bivšega ministra Antona Kristana so rahlo 348 m Delavska politika, 4. VI. 1928. 230 Delavska politika, 19. X.1927. 231 Delavska politika, 7. Ul. 1928. okrnjeno predstavo na predvečer 1. maja z uspehom od­ igrali'32 Igralski kolektiv Delavskega odra je imel približno okrog 60 članov, po potrebi tudi več (v »Krizi« je sodelo­ valo nad 100 igralcev), zato je mora~ angažirati tudi dramske odseke okoliških podružnic v Siški, na Viču idr. Proletarski odri so se takrat prebudili tudi v Dobrunjah in Zalogu. Gledališka aktivnost je nastajala v povezavi z do­ bro organiziranimi predavanji in recitacijskimi večeri De­ lavske akademije. Podružnice, ki niso bile sposobne usta­ noviti lastnega igralskega ansambla, so se ukvarjale z re­ citacijskimi večeri in akademijami ob obletnicah Can­ karja, Gorkega ali Tolstoja. Osnovali so tudi Klub pro­ letarskih književnikov Svobode, ki naj bi populariziral moderno socialno književnost in učil delavce kreativnega pisanja.2.3J Uspehi so se vrstili. Predsednik Ciril Štukelj je na seji širšega odbora 6. maja poročal, da je akcija za redno po­ slovanje podružnic in vzdrževanje stalnih stikov s centra­ lo večinoma uspela.'" Konferenca gorenjskih Svobod je 16. junija sprejela resolucijo, ki se je v prvi točki zavzemala za proletarsko kulturo na marksistični osnovi, torej za jasnejšo in odločnejšo ločitev od meščanskih vzorov, kajti »le potem bo mogla Svoboda uničiti vpliv meščanskih kulturnih organizacij, zlasti Sokola in Orla, na delavsko kmečko 232 AS 1., Dokumenti o delavskem gibanju do 1. 194], Slavica Sko­ čir: Delavsko izobraževalno društvo Svoboda, Prvomajska proslava 1928. leta, govor dr. Bratka KreHa 29. aprila 1954 na ljubljanskem radiu. nJ Delavski oder na Slovenskem, Ljubljana 1954, str. 21-30. 234 Glede na leto 1925 je organizacija kazala soliden razvoj. Delo­ valo je 20 dramskih sekcij (+4), 15 tamburaških orkestrov (+5), kar 23 knjižnic (+7), pa še vedno 5 športnih klubov, a samo 8 pevskih zborov (-2) in 15 telovadnih enot (-1), ki pa so bile s 600 člani najbolj množične. Poročilo omenja en izletni odsek in dva šahovska kluba. V Svobodi so z akcijo, da bi ob 10. obletnici ustanovitve povečali članstvo za 1000, od aprila do junija pridobili 354 novih članov, od tega kar 66 v Zalogu in 72 v ljubljanski podružnici. Ta je zadnjih nekaj let, dokler ni tudi njenega vodstva 16. marca 1928 prevzel Ciril Štukelj, v glavnem spala. Delavska politika, 12. V. 1928 in 14. VII. 1928. 349 mladino«. Potrdili so sklep zadnjega kongresa o stran­ karski neodvisnosti.23' V povezovanju z inteligenco, katere pomena za de­ lavsko gibanje so se nekateri vseskozi zavedali, je jeseni prišlo do tesnejšega sodelovanja Svobode z Umetniško matico. V novembru so načrtovali v Ljubljani redno pre­ davanje o književnosti in umetnosti. Vzporedno je mlajša generacija likovnikov že razstavljala v novi čitalnici pro­ svetnega odseka Delavske zbornice, v prihodnosti pa so podobne dejavnosti napovedovali tudi v drugih sloven­ skih industrijskih centrih.'36 Spremembe v političnem življenju zaradi kraljeve diktature se prosvetnega dela oz. kulturnih organizacij niso neposredno dotaknile. Pokazale so pravilnost Tumo­ ve usmeritve, da Svoboda ostane nepolitična, tj. strankar­ sko nevtralna, vendar marksistična kulturna zveza. De­ lavska politika in Svoboda, ki je leta 1929 začela spet red­ no izhajati, sta podružnice opozarjali le na nove zakonske določbe o društvih in shodih. Praznovanje desetletnice Svobode, že preloženo na februar, so verjetno zaradi poli­ tične negotovosti novega položaja odpovedali, prav tako udeležbo pri otvoritvi nove zgradbe Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani .'37 Splošni pritisk na de­ lavsko gibanje se je poostril že z nastopom Koroščeve vlade julija 1928. Podružnice Svobode iz Kočevja, Zaloga in od drugod so poročale o žandarmerijskem nadzoru Tolstojevih proslav. Orožniki so delali hišne preiskave in plenili stare številke Svobode in Kresa. Načelnik žan­ darmerijske postaje na Javorniku je septembra 1928 celo prepovedal delovanje tamkajšne Svobode za 14 dni.'38 Konec januarja 1929 so na Jesenicah zaprli 10 telovadcev Svobode, ker so telovadili ob zvokih Internacionale. 23 ' Ob izidu je bila zaplenjena tudi dvojna številka Svobode za april in maj 1929 240 350 235 Delavska politika, 1. XII. 1928. 236 Delavska politika, 24. X. 1928. 237 Delavska politika, 16. J. 1929. 231:1 Delavska politika, 15. XI. 1928. 23'J Delavska politika, 2. II. 1929. 241l Svoboda, 1929, str. 141. Vendar je delo na kulturno prosvetnem področju kljub temu potekalo naprej s še večjim zagonom. V začetku marca 1929 je Svoboda kot protiutež Mohorjevi in Vodnikovi družbi ustanovila Cankarjevo družbo.'" Na društvenem kongresu maja 1929 je predsednik Ciril Štukelj poudaril, da je po vseh sporih in razkolih, ko je Svobodi že grozil propad, ki ga je preprečil dr. Tuma, Svoboda spet konsolidirana, trdna in močna. Ob uspehih (proslave Maksima Gorkega, Uptona Sinclaira, Leva N. Tolstoja in Ivana Cankarja, ustanovitev Cankarjeve družbe in Umetniške matice ter nova društvena revija) se je dotaknil tudi nesporazumov z Zvezo pevskih društev. Ugotovil je, da je bila najbolj aktivna telovadna podzveza, dramska in knjižničarska še nista povsem zaživeli, orga­ nizirali so tudi pevsko in športno podzvezo. Glavni cilj dela po odsekih in podzvezah naj bi bil ta, da zbere Svoboda čim več delavcev v svojih vrstah. Kajti »petje, igranje, telovadba itd. ne smejo biti namen same sebi, temveč morajo le dopolnjevati splošno proletarsko kul­ turno delo«. "2 Ta opredelitev se je povsem ujemala z bolj ali manj vseskozi prisotnim pojmovanjem kulture kot propagandnega sredstva in mišljenjem o nesmiselnosti kulture in umetnosti kot samozadostne dejavnosti. Avgu­ sta 1929 so ustanovili »Klub proletarskih književnikov Svobode«. Njegov namen so izrecno označili kot boj proti netendenčnosti v književnosti oziroma boj za moderno socialno književnost.''' Društvena zveza Svoboda se je šele z nastopom Ciri­ la Štuklja in njegove ekipe začela uspešneje razvijati in dobivati veČji pomen med delavskim slojem. S kraljevo diktaturo, ki je prepovedala politične stranke, so kulturne organizacije, sindikati in gospodarske zadruge dobili večji organizacijski pomen. Svoboda je bila razpuščena po političnem obratu leta 1935, ko so v Sloveniji upravo spet 241 Svoboda, 1929, str. 88. 242 Svoboda, 1929, str. 144. 243 Svoboda, ] 929, str. 206. 351 prevzeli katoliški politiki. Na zletu Svobod v Celju julija tega leta so njeni predstavniki imeli preveč komunistično obarvane govore,244 Komunistične kulturne organizacije Komunizem se je na Slovenskem že oblikoval v okvi­ ru kulturne dejavnosti. 245 Večina poznejših ustanoviteljev slovenskega dela Socialistične delavske stranke Jugo­ slavije (komunistov) (SDSJk) je od jeseni 1919 sodelovala na rednih predavanjih in diskusijah na sedežu JSDS v Ljubljani. Marca 1920 je 40 študentov ustanovilo tudi Društvo študentov-komunistov na ljubljanski univerzi.246 Ob dnevu Svobode 15. avgusta 1920 je Rdeči prapor obja­ vil prvi komunistični kulturni program. »Naloge kul­ turnih proletarskih organizacij v sedanji dobi so v prvi vrsti: Pripravljati in usposabljati proletariat za velike kul­ turne naloge, ki ga čakajo po razrušenju kapitalizma. Proučevati in razkrinkavati kulturno sužnost, v katero ga obsoja kapitalizem. Nuditi mu vsaj v skromni meri kul­ turna uživanja, ki so sicer dostopna samo bogatemu razredu.«247 Svojih kulturnih organizacij komunisti še niso usta­ navijali. Razlike s socialno demokracijo, od katere so se ločevali, so razumeli le kot zablodo in »pomeščanjenje« nekaterih njenih voditeljev, ki bi jih moral čas sam od sebe odpihniti. Tako je socialnodemokratska Svoboda ostajala tudi njihova organizacija. Na nekoliko trdnejša tla je ko­ muniste postavila šele Obznana konec leta 1920. Ta je za­ radi nevarnosti revolucije prepovedala vsakršno komuni- 244 Več o tem Taijana Cepič, Zlet Svobode v Celju, Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in NOB na Slovenskem 51., ljub­ ljana 1985. 245 Več o kulturnih organizacijah slovenskih komunistov Ervin Dolenc, Komunistične kulturno-p rosvetne organizacije v dvajsetih le­ tih, PNZ, XXlX/2, Ljubljana 1989, str. 325-348. 246 France Klopčič, Desetlelja preizkušenj - spomini, Ljubljana 1980, str.46; Slavko Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1919- 1941, Ljubljana 1972, str. 65; Crvena zastava, 1. IV. 1920. '" Rdeči prapor, 14. VIII. 1920. 352 stično propagando in zanjo določala ostre kazni. Dober mesec po Obznani se je v Trbovljah pojavila »dramatična skupina«, ki je večino svoje dejavnosti usmerila proti tamkajšnjim socialnim demokratom. Na rudarje je sku­ šala vplivati, da bi bojkotirali Delavski dom, njegovo go­ stinsko ponudbo in konzumno zadrugo.'" Marca 1921 je bilo v Trbovljah ustanovljeno izobra­ ževalno društvo »Ledina«Vanj je bilo včlanjenih 117 čla­ nov. Policija je ugotovila, da je med njimi precej ko­ munistov. Celjsko okrajno glavarstvo je predvidevalo, da se društvo ukvarja tudi s protizakonito dejavnostjo in je bilo ustanovljeno samo zato, da bi se komunisti lahko le­ galno shajali. Zato je glavarstvo ljubljanskemu pover­ jeništvu za notranje zadeve predlagalo, da Ledino razpu­ sti. To se je zgodilo 18. maja 1921.'" Po komunističnih atentatih na regenta Aleksandra in na notranjega ministra Milorada DraškoviCa je skupščina 1. avgusta 1921 sprejela Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ki je Obznano še zaostril in komunistično gibanje povsem prepovedal. Po tem je bilo komunistom bolj ali manj jasno, da so s svojo revolucionarno dejav­ nostjo postavljeni v povsem drugačen položaj kot socialni demokrati. Začeli so se organizacijsko osamosvajati tudi v kulturi, ki se je pokazala kot zelo primerna za prikri­ vanje politične propagande. V Zagorju so ustanovili »Pro­ letarsko izobraževalno društvo Vesna«, konec aprila 1922 pa je bilo v Ljubljani ustanovljeno »Splošno mladinsko izobraževalno društvo Iskra«.25o Slednjemu je mesec kas­ neje uspelo ustanoviti tudi podružnico v Hrastniku, med­ tem ko je v Trbovljah to preprečil spor med podtalno organizirano Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) in 248 Viri za zgodovino komunistične stranke na Slovenskem v letih 1919-1921, Ljubljana 1980, 1./113., str. 238-239. 249 AS, Društvena pravila 3322; Viri za zgodovino komunistične stranke na Slovenskem v letih 1919- 1921, 1./124., str. 255-257. "0 AS, rus, Oddelek za notranje zadeve IV., 16-2, 7670/ 1924, 9886,12833,28586 v 7908/1923; Društvena pravila, 4529/1923 in 4103; Proletarska mladina, 23. IX. 1922. 353 njeno mladinsko organizacijo Savezom komunističke omladine Jugoslavije (SKOJ)251 Zaradi povečanega komunističnega delovanja v zve­ zi z mezdnim gibanjem in s stavko trboveljskih rudarjev poleti 1922 je policija pri preiskavah našla obremenilno gradivo tudi za Iskro in jo konec decembra 1922 v zvezi s sodnim procesom proti njenim članom razpustila.'" Medtem je v Trbovljah po razpustu Ledine in pone­ srečenem poskusu z Iskro na kulturnem področju deloval neodvisni (komunistični) sindikat Zveza rudarskih de­ lavcev (ZRD). Njegova izobraževalna sekcija je uprizar­ jala gledališke predstave, imela je pevski zbor, ženski tamburaški zbor in knjižnico. Pod okriljem ZRD je leta 1922 začel igrati nogomet tudi »Delavski športni klub Zora«, ki se je pozneje osamosvojil in je do razpustitve leta 1924 deloval samostojno. 253 Po verjetno pretirani oceni v poročilu Komunistični mladinski internacionali je v jeseni 1922, pred razpustit­ vijo Iskre, delovalo 200 članov v zagorski Vesni, ki naj bi imela svoje gledališke odre, knjižnico, glasbeno, telovad­ no in otroško sekcijo. Prav toliko članov so imele tudi tri podružnice Iskre (Ljubljana, Hrastnik in Jesenice).';' Na telovadni odsek zagorske Vesne in bivših Iskrinih podružnic so nasloni lj spomladi 1923 osnovane Proletar­ ske akcijske čete (PAC). To je bila podtalna bojna organi­ zacija obrambnega značaja, ki naj bi komuniste varovala zlasti pred vse bolj agresivno Orjuno. Glavni organizator 251 France Klopčič, Desetle~a preizkušenj - spomini, Ljubljana 1980, str. 84; Izvori za istoriju SKj, Kongresi, konferenCije i sednice cen­ tralnih organa SKOj-a 1919-1924, Beograd 1984, 54., str. 186-187. 252 Klopčič, Spomini, n. d ., str. 85-89; Izvori za istoriju SKJ. n. d ., 54., str. 181-182; AS, rus, Oddelek za notranje zadeve IV., 16-2, 46464 in 46466 v mapi 29000/1922. 2.53 Delavske novice 23. IL 1922; Rdeči revirji, zbornik fotografskih dokumentov o življenju in boju delavstva v Trbovljah, Zagorju in Hrast­ niku 1918- 1941, Trbovlje 1970, I., str. 121-134; Sportaši na putevirna re­ volucije, Zagreb 1966, str. 29; Dr. Miroslav Stiplovšek, Razmah stro­ kovnega-sindikalnega g ibanja na Slovenskem 1918-1922, Ljubljana 1979, str. 625; AS, Društvena pravila 4213. 254 Izvori za istoriju SKJ, Kongresi, konferencije i sednice central· nih organa SKOj-a, 1919-1924, Beograd 1984,54., str. 186-187. 354 PAČ je bil slovenski SKaJ. »Generalni štab« čet so sestav­ ljali po en predstavnik KPJ, neodvisnih sindikatov in SKOr Brigada PAČ v Ljubljani naj bi imela maja 1923 že dve četi po 60 borcev, brigada v Revirjih pa trboveljsko četo s 84 in zagorsko četo s 124 borci. 255 Vesni je uspelo ustanoviti podružnico le še v Hrast­ niku 18. avgusta 1923. V zvezi z veliko rudarsko stavko poleti 1923 so oblasti za nedoločen čas prepovedale njeno delovanje ter preprečile ustanovitev podružnic v Trbov­ ljah, Litiji, Zalogu in pri Devici Mariji v Polju.'" Po poostrenih protikomunističnih ukrepih oblasti jeseni 1923 je Glas svobode (glasilo Neodvisne delavske stranke Jugoslavije, za katero so stali komunisti) objavil strogo načelen članek o komunističnih kulturnih organi­ zacijah. Organizacije, ki jih veže razredni boj, je po po­ membnosti razdelil v tri skupine: 1. telovadne in športne organizacije. 2. izobraževalne organizacije (stenografska, esperantska društva, diskusijski klubi, delavske univerze itd.) in 3. zabavna društva (turistična, pevska, plesna, kegljaška društva in odseki...). »Naša glavna naloga je, da organiziramo in vodimo razredni boj, ostale naloge so ji podrejene. Vsa stremljenja pri zavzemanju pozicije za pozicijo morajo biti, da se razredni boj poostri. Strokovne in telovadne organizacije služijo v razred­ nem boju kot sredstva, da široke delavske mase vzgojimo za neposreden razredni boj. Z njimi spravimo množice v akcijO. Izobraževalna in zabavna društva pa igrajo v raz­ rednem boju podrejeno vlogo. Izobraževalna društva dajejo delavstvu samo znanja. Znanje je potrebno. Ali da­ nes (in to je tisto!) rabimo več zavesti nego znanja. Mi želimo več razredno zavednih proletarcev, ki delajo v stranki, strokovni organizaciji idr., kakor pa proletarcev, 255 France Filipič, Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslo· vanskih komunistov 1919- 1939, Ljubljana 1981, (odslej Filipič 1981) str. 116--117; Klopčič, n. d., str. 77-78. 256 AS, PUS, Oddelek za notranje zadeve IV, indeks za leto 1923 št. 28037;Glassvobode, 29. Xl. 1923. 355 ki jim je knjižnica ideal, a pozabljajo na stranko, na sho­ de, na štrajke. Nasproti tem ,kulturnim organizacijam', ki sezna­ njajo delavce z buržoazno kulturo (!) moramo postaviti bojevno mladinsko organizacijo, ki hoče s svojim izobra­ ževalnim delom dati svojim članom splošen vpogled v svet in družbo in jih usposobi ti za konkretno dnevno delo v obratu, ter dati podlago, da zamore član samostojno prodirati v stvari, ki ga zanimajo. Temelj tega izobra­ ževalnega dela pa mora biti političen pouk, politična delavnost. Taka mladinska organizacija ima poleg svojih nalog na antimilitarističnem, antifašistovskem, ekonom­ skem polju tudi nalogo, da prireja predavanja in disku­ sije, šahovske večere in dramatske predstave ... Posebnih ,kulturnih društev' pa ni treba. Vloga takih kulturnih društev v razrednem boju sploh ne more biti velika. Take mladinske organizacije pa nam buržoazija rav­ no ne dovoljuje. Zato si iščemo drugih izhodov. Ustanav­ ljamo tudi izobraževalne organizacije ... «257 Državna konferenca SKOJ avgusta 1922 je glavni namen svojih kulturnih dejavnosti še opredelila kot osvobajanje od »kulturnega suženjstva«. Izobraževalna društva naj bi ustanavljali, ker pod taIna organizacija dru­ gače ni mogla pridobivati širokih mladinskih delavskih množic.258 Neprestano onemogočanje komunističnih or­ ganizacij pa je njihov program čedalje bolj radikaliziralo. Tako so do začetka leta 1924 dobile največjiyomen telo­ vadne organizacije, konkretno kot sestav PAC, ki so lahko služile za neposredni (fizični) razredni boj. Kljub visokim in trdim besedam v Glasu svobode je bila realnost nekoliko drugačna. Delovanje Vesne je bilo še vedno ustavljeno, komunisti so lahko delovali le na ti­ stem kulturnem področju, ki ga je citirani šlanek označil za podrejeno, stransko vlogo. Tudi PAC so izgubile svojega glavnega organizatorja. Franjo Vulč je septembra 1923 namreč emigriral v Sovjetsko zvezo. 257 Glas svobode, 24. L 1924. 2511 Program državne konference SKOJ 20.- 22. avgusta 1922 v Ljubljani. Izvori, n. d. 42., str. 131- 132. 356 Vesna je lahko znova začela delovati marca 1924 in je poskušala ustanoviti podružnico v Ljubljani. Neuspešno. Njeni telovadci so zadnjič nastopili ob koncu predvolil­ nega shoda NDSJ 18. maja 1924 v Trbovljah.''' Zares zad­ nji odločilni nastop brez običajnega programa pa so imeli na znanem trboveljskem spopadu PAČ z Orjuno 1. junija 1924. Spopadu je čez dober mesec sledila pričakovana odredba notranjega ministra Milana Srškica o razpustitvi organizacij, za katere so vedeli ali domnevali, da so pod komunističnim vplivom. Tako imenovana »mala obzna­ na« je 12. julija 1924 prepovedala delovanje Neodvisne delavske stranke Jugoslavije, Zveze delavske mladine Jugoslavije, Neodvisnih sindikatov, Proletarskega izobra­ ževalnega društva Vesna, 12. avgusta pa še akademskega društva Vstajenje.'60 Po letu 1924 so se začeli slovenski komunisti bolj vključevati v delo socialno-demokratske Svobode, ki je zlasti po nastopu kraljeve diktature začela dobivati ra­ dikalnejši razredni značaj. '" AS, rus, Oddelek za notranje zadeve lV., 16-2, 7670/1924; Filipič 1981, str. 171. 2(,(1 Filipič 1981, str. ]79. 357 Sklepne misli POLITIKA, INTELEKTUALCI, MNOŽICE 1. V kulturno-civilizacijskem pomenu je bil za Slovence prehod v novo državno skupnost leta 1918 svojevrsten kulturni šok. Slovenci so v pismenosti nekoliko presegali povprečje v avstrijskem delu habsburške monarhije. Po popisu prebivalstva leta 1921 je bilo v slovenskem delu nove države skoraj 90% pismenih, medtem ko je v vseh ostalih delih države skupaj bralo in pisalo povprečno le dobrih 40% prebivalcev. Tudi prebivalci nove prestolnice, mesta Beograda kot posebne upravne enote, so za slovenskim povprečjem zaostajali za 5 %. Po desetletnem prizadevanju se je splošna pismenost v državi dvignila za 7%, v Sloveniji pa za 4%.1 V šolskem letu 1928/29 je imelo 8,2 % prebivalcev, ki so živeli v slovenskem delu države, še vedno nad 12% od vseh osnovnošolskih učencev v državi in 14,5% vseh šolskih oddelkov na osnovnih šolah in v otroških vrtcih. V teh ustanovah je poučevalo kar 16,6% od vseh učiteljev v državi. To pomeni, da je bilo v Sloveniji število učiteljev na število prebivalcev v primerjavi z ostalimi pokrajinami v Kraljevini SHS vsaj enkrat večje . Pri srednjih in visokih šolah so bila ta nesorazmerja mnogo manjša. Pospešeno ustanavljanje gimnazij in učiteljišč je bilo v veliki meri plod prosvetne politike demokratov v prvi polovici dvaj­ setih let. Ker je bilo mnogo srednjih šol v južni polovici države ustanovljenih zgolj na podlagi politične volje, so jih spričo slabega intelektualnega in materialnega zaledja 1 Osterreichische Sta tistik, Neue Folge, 1. Band, 2. Heft, Die Ergebnisse der Volkszalung vom 31. Dezember 1910, str.41; Statistički godišnjak Kraljevine JugoslaVije 1/1929, str. 70; isto 5/1933, str. 38. 361 veliko že po nekaj letih životarjenja ukinili. Kljub temuie bil indeks rasti od šolskega leta 1918/19 do 1928/29 za število osnovnih šol v celi državi 137, gimnazij in r~lk 169, učiteljišč pa 191, medtem ko se je število profesorjev na učiteljiščih povečalo kar za dvainpolkrat.' V proračunu ministrstva za prosveto so porabili največji delež za osnovne šole in ljudsko prosvetljevanje (v glavnem opismenjevanje v južnih pokrajinah). Ta se je v dvajsetih letih gibal od polovice do dveh tretjin celotne­ ga proračuna ministrstva. Večja nihanja so doživljali de­ leži za srednje šole, visoke šole, prosvetne institucije in za administracijo. V proračunski kulturni politiki Kraljevine SHS predstavlja prelomnico leto 1927, ko so se srbski ra­ dikali znebili svojih najmočnejših konkurentov v Hrvat­ ski seljački stranki, Slovenska ljudska stranka, ki jo je na­ domestila, pa za večji vpliv ni bila dovolj močna. Do izra­ za je prišla restriktivna varčevalna politika Narodne radikalne stranke. Istega leta je poleg izrazitega padca sredstev za visoke šole in institucije znova začel rasti de­ lež denarja za osnovne šole, kar je bila v zvezi s potrebami južne polovice države tudi kulturno-politična usmeritev radikalne stranke.' Kulturno-politične težnje Slovencev, ki so imeli osnovno šolo daleč najboljše urejeno, so bile temu nasprotne. Posebej kulturna politika SLS s po­ udarjanjem slovenske kulture in samobitnosti, je taki usmeritvi načelno nasprotovala, v Beogradu pa je bila za oblast v Sloveniji prisiljena podpirati politiko srbskih ra­ dikalov. Razdvojenost politične taktike Antona Korošca v obdobju 1927-1931 je bila torej očitna tudi v za Slovence izredno občutljivi kulturni politiki. Če je politika umet- 2 Statistički godišnjak Kraljevine Jugoslavije 1/1929, str. 346--37L 3 Proračunski delež in tudi absoluh1a količina denarja za visoko šolstvo in za razne prosvetne institucije, kot so znanstveni inštituti, mu­ zeji, arhivi in knjižnice sta naraščala do proračunskega leta 1926/27, po­ tem pa skoraj za polovico padla, medtem ko sta deleža za osnovne in za srednje šole še naprej rastla. Statistika školstva u Kraljevini Jugoslaviji 1918-1941, Jugoslovenski federalizam, ideje i stvarnost, Tematska zbir­ ka dokumenata 1. 1914-1943, Beograd 1987, 5tr.619; Budet Kraljevine SHS 1922/23-1928/29, Sarajevo 1922-1928. 362 nost možnega, se je Anton Korošec v iskanju pravega raz­ merja med načelnostjo in pragmatizmom večkrat nagibal k slednjemu. II. Velike kulturno-civilizacijske razlike med posamez­ nimi pokrajinami nove jugoslovanske države so bile goto­ vo največji problem njene kulturne politike v prvem de­ setletju. V tem smislu so veliko vlogo igrala prizadevanja za izenačitev zakonodaje na tem področju. Vendar je poli­ tika najmočnejših strank v novi državi, katere rezultat je bila v prvi vrsti izsiljena vidovdanska ustava, onemo­ gočala učinkovito parlamentarno delo. Večina reorgani­ zacije državne uprave je bila izvedena mimo skupščine, z vladnimi nared bami in odredbami. Kljub temu, da se z imenovanjem Deželne vlade za Slovenijo januarja 1919 in s preureditvijo v Pokrajinsko upravo za Slovenijo avgusta 1921, pristojnosti Poverjeništva za uk in bogočastje oz. Oddelka za prosveto in vere formalno niso bistveno spre­ menile, je centralna vlada absolutno moč nad njimi izsilila že decembra 1920, torej še pred ustavo. Avgusta 1924 so na osnovi ustave in zakona o obči upravi razpustili pro­ svetne oddelke pokrajinskih uprav in jih ustanovili pri novo oblikovanih oblasteh. V naslednjem letu so tudi te pristojnosti postopoma prenesli neposredno na politično upravo' Z združitvijo ljubljanske in mariborske oblasti v Dravsko banovino leta 1929 sta se znova združila tudi oba prosvetna oddelka. Z vsako spremembo v prosvetni upravi so se pristojnosti pokrajinskih oziroma oblastnih organov krčile in prehajale posredno ali neposredno na centralno vlado v Beogradu. Ureditev se je s tem vse bolj prilagajala stari srbski ureditvi, ki je bila po francoskem vzoru centralistična . • UL, 75/12. VIII. 1924, odločbi 229 in 232; UL, 17/19. II. 1925, odločba 47; UL, 44/16. V. 1925, uredba 155. 363 Politična uprava, konkretno minister, je imela veliko moč pri urejanju šolstva tudi z odloki o učnih načrtih. V Sloveniji so vsa dvajseta leta skupaj s šolskimi zakoni ostali v veljavi stari avstrijski učni načrti, ki so jih sproti popravljali. V letih 1918 in 1919 je bil namesto nemščine uveden obvezni pouk slovenščine in srbohrvaščine. Ra­ zen uvedbe francoščine v 1. namesto v III. razred real ke leta 1919 je prosvetni minister Svetozar Pribičevič koreni­ to reformiral prva dva letnika nižje srednje šole. Izenačil je učne načrte v vsej državi po vzoru srbskih gimnazij. S to reformo januarja 1925 je bil odpravljen pouk latinščine in nemščine v nižjih gimnazijah ter starejša zgodovina v II. razredu. Slovenski gimnazijci so sredi šolskega leta, nekateri po letu in pol učenja latinščine in nemščine, prekinili s tem poukom. V celoti je reforma v Sloveniji pri­ nesla kakovostni padec. V celotnem obdobju do kraljeve diktature je bilo samo za osnovno šolo izdelanih več kot deset različnih zakonskih predlogov in nekaj manj za srednje šole ter univerze. Vsi ti predlogi niso prišli niti do skupščine ali pa so bili ob zamenjavi vlade umaknjeni iz skupščinske procedure in izročeni strokovnjakom v predelavo. Politična in prosvetna uprava sta od julija 1923 za politično čiščenje in kazensko premeščanje vodročne kraje pogosto uporabljali 71. člen zakona o civilnih urad­ nikih in državnih uslužbencih, ki je dovoljeval pre­ meščanje po neizogibni službeni potrebi. Podobno kot v šolstvu sta ostali različno ter dvoumno urejeni tudi društvena in shodna zakonodaja.' Zakonska ureditev kulturnih dejavnosti v Sloveniji in v vsej Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila to­ rej zmedena, neenotna in nedorečena. Razen redkih izjem so v kulturi veljali zakoni prejšnjih držav na tem prostoru: v Sloveniji, Dalmaciji ter Bosni in Hercegovini avstrijski, na Hrvaškem in v Slavoniji ogrski, v Vojvodini in južneje 5 UL, 86/12. IX . 1923; več o tem Ervin Dolenc, Kulturna zakonodaja v Sloveniji v času jugoslovanskega klaSičnega parla­ mentarizma 1918-1929, Prispevki za novejšo zgodovino, XXXII./1- 2, Ljubljana 1992, str. 35-45. 364 od teh pokrajin pa srbski in črnogorski. S poudarjeno cen­ tralizirajočim urejanjem iz Beograda so se ti zakoni mešali s staro srbsko zakonodajo. Pri tem je prihajalo do dvoum­ nosti in očitnih zakonskih nasprotij, kar je omogočalo sa­ movoljo nižjih upravnih oblasti, političnih strank in posa­ meznikov. Zaradi spolitizirane uprave in nepretrgane po­ litične krize, ki je ureditev uprave onemogočala, so mnogi slovenski kulturni delavci diktaturo leta 1929 sprva sprejeli naklonjeno. Hitro razočaranje, ki ji je sledilo, je druga zgodba. III. Temeljni vprašanji slovenske kulturne politike v dvajsetih letih sta bili iz prejšnjega časa podedovani kul­ turni boj med ka tolicizmom in liberalizmom ter odnos do slovenstva in jugoslovanstva. Jugoslovanski, v končni konsekvenci vendarle unitarni koncept slovenskih libe­ ralcev in narodnih radikalov je bil v prvem obdobju po državnem prevratu nedvomno trdnejši, saj je v veliki meri slonel na predvojni idejni tradiciji. Združitev južnih Slo­ vanov - čeprav nepopolna - je samo še potrdila pravil­ nost te usmeritve in omogočila zmagoslavje. Najočitnejša manifestacija tega zmagoslavja je bila nedvomno centrali­ stična in unitaristična vidovdanska ustava. Prizadevanje za etnično in kulturno združitev z ostalimi Jugoslovani, ki bi zaustavila nevarnost od severa in zahoda, je imelo tudi ugodne politične posledice. Centralistična državna uredi­ tev, ki bi to zlitje pospeševala, bi hkrati onemogočala pre­ vladujoči vpliv političnega katolicizma v Sloveniji. Center nove države, v kateri so katoliki postali konfesionalna manjšina, je bil v njenem pravoslavnem delu. Centrali­ stična ureditev bi tako oslabila v Sloveniji izredno močno katoliško cerkev, ki se je žilavo upirala krčenju svojega vpliva in laizaciji javnega življenja. Pri drugi strani so bili pogledi na to vprašanje v prvih dveh letih nove državne skupnosti bistveno bolj ne­ jasni. Proavstrijska ali vsaj habsburška politika Slovenske 365 ljudske stranke do leta 1917 je novemu vodstvu (Anton Korošec) v spremenjenih političnih razmerah narekovala poudarjeno jugoslovansko usmeritev. Šele po volitvah v ustavodajno skupščino in ob usklajevanju ustavnih pred­ logov je prej latentna avtonomistična oziroma federalna upravno-politična usmeritev v SLS dobila polno veljavo. Nasproti pravoslavni večini in vladarju bi večja avtono­ mija Slovenije katoliškim politikom zagotavljala prednost tudi v versko kulturnem boju. Upravno-politični avtono­ miji je na kulturnem področju ustrezala samobitnost slo­ venske kulture in jezika, znotraj pretežno srbohrvaške Ju­ goslavije torej kulturna avtonomija. Kljub drugačnemu zunanjemu videzu, saj so se kopja lomila predvsem na vprašanju državne ureditve, ki jo je postavila vidovdan­ ska ustava, je temelj največjega političnega nesoglasja v Sloveniji ostajal stari kulturni boj. Dvajseta leta so sicer prinesla razmeroma odprto družbo, občasno sodelovanje, dialog in toleranco med obema sprtima stranema na Slovenskem, vendar sta oba nazorska tabora, včasih nekoliko sramežljivo in prikrito, še vedno vztrajala na izključujočih idejnih temeljih. Kato­ liški koncept je temeljil na stari dogmi, da je vse tuzemsko samo priprava na večno nebeško kraljestvo, v luči katere­ ga moramo presojati človeško delovanje, pravo pot v ne­ besa pa predpisuje katoliška cerkev. Liberalci, ki večino­ ma niso zanikali pomena vere, vendar so religioznost puščali v sferi posameznikove zasebnosti, so po obliko­ vanju nacionalne države katoliški politiki zoperstavili svoj kategorični imperativ: temelj vsakega političnega de­ lovanja naj bi bila skupna in enotna jugoslovanska država in samo na tej podlagi državne enotnosti so mome različne politične opcije, tudi katoliška. Hkrati so kato­ liške politike obsojali, da delujejo v skladu z navodili zu­ najdržavne institucije, to je Vatikana. To pa naj bi jim jemalo verodostojnost, ker bi bila lahko vatikanska poli­ tika Jugoslaviji tudi škodljiva in torej katoliška politika protidržavna. 366 IV. V dvajsetih letih so javno življenje navadno nekoliko poenostavljeno delili na politične, gospodarske, socialne in kulturne aktivnosti. Kultura je torej ostajala na zad­ njem mestu. To je razvidno tudi iz takratnih ustanovitve­ nih in volilnih programov političnih strank, ki so se kul­ turnih vprašanj nasploh redko dotikali. Kulturne rubrike v dnevnem in tedenskem časopisju tistega časa so imele prav tako obrobno mesto. Prvi so večje zanimanje za kul­ turo kot politično vprašanje javno pokazali demokrati, ki so si lastili zasluge za večino slovenskih kulturnih organi­ zacij nacionalnega pomena. V njihovi domeni je bilo ves čas predvsem gledališče, narodni domovi v Ljubljani, Celju, Mariboru idr., ki so pred vojno predstavljali žarišča narodnega gibanja, to pa je kazalo največjo moč prav v kulturnih dejavnostih. Večjo vlogo kot katoliška stran so imeli tudi v Slovenski matici, Glasbeni matici ter v pred­ vojnih prizadevanjih za ustanovitev slovenske univerze. V narodni državi večina liberalnih politikov v tovrstni dejavnosti ni več videla pravega smisla, saj je bilo vsaj za tisti dve tretjini Slovencev, ki so bili v Jugoslaviji, nemške­ ga pritiska konec, nastopil naj bi čas nove, večje in močnejše jugoslovanske kulture. Katoliška stranka je kulturo pojmov ala kot staro do­ meno Cerkve in se je v kulturni politiki pretežno borila za ohranjanje njenega vpliva. Zato ni imela toliko izvirnih pogledov na to problematiko. Njena kulturna politika je poleg tega največkrat padala še v kontekst prizadevanj za politično avtonomijo. Zaradi dolgo nerazčiščenega odno­ sa do slovenskega narodnega vprašanja, zaradi ostrega kulturnega boja (ekskluzivno vztrajanje na konfesionalni podlagi slovenske kulture) in zaradi težav, ki jih je v korist dnevnim strankarskim interesom povzročala kulturnim prizadevanjem političnih nasprotnikov v avstrijskem času, se je večina slovenskih izobražencev od nje odvrni­ la. To ji je dalo določen protiintelektualni pečat, s katerim je začela v novi državi in se ga je znebila šele s konstruk­ tivno kulturno politiko v 20. letih. 367 Konstruktivnost ji je v veliki meri omogočilo jasno opredeljeno stališče za ohranitev slovenske kulturne po­ sebnosti v novi skupnosti, kar je bilo tesno povezano tudi st. i. »katoliškim značajem slovenstva«. Politična prizade­ vanja za avtonomijo Slovenije pa so se vedno ustavila pred avtonomijo posameznih strokovnih državnih služb, zlasti glede šolstva, kjer so si katoliški politiki v nasprotju z učitelji prizadevali za večji nadzor politike v šolski upravi. Značilen za katoliško stran je bil dober sprejem nove umetniške smeri po vojni, ekspresionizma. To je bil plod uredniškega dela Izidorja Cankarja pri Domu in svetu (1914-1918). Dotlej prevladujoče Mahničevo, zgolj kato­ liško stališče revije pri ocenjevanju slovenske umetniške produkcije je razširil ter uveljavil splošna estetska merila. Generacija, ki se je v teh in poznejših letih uveljavila pri Domu in svetu, je pomenila pomembno okrepitev kato­ liškega tabora z izobraženci. Ti pa so kljub prizadevanjem za ohranitev vpliva Cerkve na splošno duhovno življenje katoliškemu gibanju prinesli razmeroma široko odprtost za nove, aktualne ideje, ki so takrat brstele po Evropi. Tako je tudi konferenca arhidiakonov in dekanov ljubljan­ ske škofije aprila 1922 prinesla spremembo v »stališče duhovnikov do umetniških struj« ter dopustila umetnosti in humanistični znanosti določeno avtonomijo' Verjetno je ta popustljivost temeljila tudi v dejstvu, da je bil ekspre­ sionizem kot stil, ki se je vrnil k vsebini, v veliki meri reli­ giozen. Kljub »popustljivosti« v umetnosti in znanosti Cerkev ni popuščala pri reorganizaciji šolstva. Tako pri raznih cerkvenih zahtevah kot v parlamentarnem delu Slovenske ljudske stranke je ves čas na prvem mestu stal imperativ »krščanske šole« in zahteve po enakopravnem vplivu z državo na osnovno, strokovno in srednje šolstvo. Tretje desetletje našega stoletja kljub temu pomeni po prvem desetletju spet enega od vrhuncev slovenskega katoliškega gibanja tako po idejni odprtosti in politični , Ljubljanski škofijski list, št. 6/23. VI. 1922, str. 41-44. Odvrnitev od Mahničevega presojanja umetnosti v slovenski cerkvi je z olajšanjem opazil tudi Ljubljanski zvon, XLIl/1922, št. 10, str. 634-{;39. 368 taktiki njegove stranke kot po odzivu slovenske javnosti nanju. Druge politične stranke so bile oblikovane na osnovi ožjih družbenih slojev in so poudarjale predvsem njihove (zapostavljene) politične interese pri upravljanju družbe. Splošno kulturni interesi so bili zanje drugotnega pomena in zato največkrat neizdelani ali parciaIni. Samostojna kmetijska stranka si je v glavnem prizadevala za kme­ tijsko šolstvo. Narodni socialisti in marksistične stranke ter politične skupine pa so izobrazbo vsaj prvotno pojmovali kot sredstvo za enakopravnejšo vključitev delavskega stanu v upravljanje družbe. Narodnim so­ cialistom sta bili izobrazba in umetnost zlasti sredstvo za notranjo »duhovno revolucijo«, ki naj bi prerodila družbo. Marksistom naj bi izobrazba pomagala pri uspešnejšem razrednem boju in pri prevzemu oblasti. V umetnosti so razlikovali buržoazno in proletarsko umetnost, obe v službi ideologije. Do novih avantgardističnih umetniških smeri so bili marksisti sprva brezbrižni. Na ekspresionizem so npr. gledali kot na pojav izrojenega meščanstva. Izredno nega­ tivno kritiko futurističnega nastopa Antona Podbevška v ljubljanski Drami, ki jo je napisal psihiater, a tudi filozof in ljubitelj umetnosti Alfred Serko, je poleg sta­ roliberalnega Slovenskega naroda objavil tudi Naprej.' Socialisti pri časniku Naprej so svoje stališče do nove »buržoazne« umetnosti spremenili v jeseni 1921, ko se je eden od glavnih nosilcev avantgarde pri nas, Anton Podbevšek s svojimi somišljeniki (Vladimir Premru, France Onič) začel vključevati v njihovo kulturno delo pri Svobodi. Naslednje leto se je Podbevšek sprl s so­ urednikoma Gosip Vidmar, Marij Kogoj) pri avantgar­ distični reviji Trije labodje ter poskusil sam z revijo Rdeči pilot, hkrati pa se je zaposlil pri dnevniku Naprej. Socialni poudarek Podbevškovega ustvarjanja je opazen že v na­ slovu nove revije Rdeči pilot (izšli samo 2 številki), ki jo je izdajal skupaj z Angelom Cerkvenikom in bodočo 7 Dr. Alfred Šerko, Anton Podbevšek: Človek z bombami, Naprej, 13. Xl. 1920, SN, 14. XI. 1920. 369 soprogo Štefanijo Ravnikar. V organizaciji socialističnih društev Svoboda so po slovenskih delavskih središčih prirejali angažirana predavanja o umetnosti in proletaria­ tu ter recitale, kjer so sodelovali še Tone Seliškar, Mile Klopčič, brata Kosovel idr. Socialisti so s simpatijami spremljali tudi pojav konstrukti~izma, ki ga je v Ljubljano sredi desetletja zanesel Avgust Cernigoj, kasnejše posku­ se Ferda Delaka z revijo Tank leta 1927 ter njegovo dejav­ nost v Nemčiji in Avstriji (Der Sturm 1929). Posebej so podpirali Delakove režijske poskuse z Delavskim odrom v 30. letih· v V največji meri jezikovno vprašanje kulturne politike je seveda živo zadevalo slovenske besedne ustvarjalce. Leposlovni umetniki, družboslovni in humanistični znanstveniki ter publicisti, ki so bili pred prvo vojno vsaj proti nemškemu kulturnemu pritisku bolj ali manj enotni nosilci slovenskega narodnega gibanja, so se v novi »narodni« državi znašli pred dilemo. Ta je bila po izvoru in značaju predvsem politična, a je prinašala zlasti kulturne posledice. Večina slovenskih književnikov je namreč že pred prvo vojno zavrnila jugoslovanski jezi­ kovni integralizem starega in novega ilirskega gibanja. Zato je resolucijo kulturnega odseka Narodnega sveta z dne 18. novembra 1918, ki je v novi državi zahtevala slo­ vensko kulturno avtonomijo, podpisalo 45 najuglednejših kulturnih delavcev vseh idejno političnih usmeritev. Veljavo demokratske stranke med slovensko inteligenco pa kaže uspeh njene intervencije, ko so v štirih dneh po podpisu resolucije kulturnega odseka zbrali 44 pod­ pisnikov Izjave duševnih delavcev, ki je glavno vsebino resolucije zanikala. Od teh jih je kar 17 podpisalo obe med seboj izključuj oči se listini. Precejšnjo zmedo med sloven­ skimi izobraženci glede jezikovnega vprašanja v prvih /1 Poročila v časnikih Naprej, Delavska politika, v reviji Svoboda; Dušan Moravec, Iskanje in delo Ferda Delaka, Ljubljana 1971. 370 letih po državnem prevratu je pogojevalo dejstvo, da je bila spričo predvojnega katoliškega radikalizrna večina navezanih na narodno liberalni politični tabor. Ta pa je skušal kakršnokoli avtonomistično gibanje, tudi kultur­ no, utišati. Stroga centralistična in monarhistična usmeri­ tev JDS je zlasti po prvih razočaranjih z vsiljevanjem beo­ grajske uprave in z vidovdansko ustavo odvračala inte­ lektualce od neposredne udeležbe v politiki. Nekaj se jih je zbližalo z Narodno socialistično stranko, ki je edina v liberalnem taboru zagovarjala avtonomistično državno ureditev (do leta 1925), večina pa je kljub svojemu svobo­ domiselnemu nazoru ohranjala do politike precejšnjo di­ stanco. Poskusi, da bi ta vprašanja razčistili zunaj politike, na intelektualni ravni, so se izjalovili. Poleti 1920 je hotelo zagrebško društvo Obnova sklicati posvet predstavnikov srbske, hrvaške in slovenske kulture najprej v Sarajevu, potem pa v Zagrebu. Ugotovili naj bi, kako daleč gre lahko poenotenje treh jugoslovanskih plemen v vseh panogah narodnega življenja. Slovenske predstavnike naj bi izbrala Fran Ilešič in Rasto Pustoslemšek (urednik Ju­ tra), vendar je za pobudo izvedel Ivan Prijatelj in organi­ zatorje opozoril, naj se obrnejo na Slovensko matico, ki je družila slovenske intelektualce vseh političnih opredeli­ tev. Odbor Slovenske matice je sprejel široko zamišljeni predlog referatov in referentov, ki ga je izdelal Prijatelj, vendar potem posvetovanja ni bilo. Stvari je pozneje poskušala dognati zagrebška revija Nova Evropa.' Najpomembnejša politična akcija slovenskih intelek­ tualcev v 20. letih je bila t. i. Avtonomistična izjava. Pod­ pisalo jo je 43 kulturnih delavcev, med njimi 10 univerzi­ tetnih profesorjev, in s tem v času ustavne razprave potr­ dilo svoje politično stališče, ki kmalu ni bilo več zaželeno v javnosti. Univerzitetni svet ljubljanske univerze, Slo­ venska matica in Društvo slovenskih leposlovcev so po- ~ AS, Slovenska matica, škatla 28, odborovi seji 5. VIII. in 27. X. 1920; Dr. Fran Ilešič, Slovenački avtonomizam, Misao, XIII./št. 5/ 1. XJ.1923. 371 zitivno stališče do Izjave potrdili ob konfliktih, ki jih je Izjava sprožila. Liberalno misleči in v končni fazi tudi jugoslovansko usmerjeni slovenski izobraženci, ki so sodelovali v reviji Nova Evropa, so možnost hitrega stapljanja slovenske kulture, zlasti jezika, v jugoslovansko, se pravi srbohr­ vaško, zavrnili v letih 1922 in 1923. Dopustili so kvečjemu možnost postopne, naravne združitve v neki daljni pri­ hodnosti. Zlasti je bila v tem pogledu pomembna ute­ meljitev samostojnosti slovenskega jezika izpod peresa Matije Murka najprej v Novi Evropi, ki jo je potem objavil tudi v slovenščini v Ljubljanskem zvonu. lO Zvesti unitari­ stičnim programom in taktiki svojih političnih strank, zlasti pa svojemu prepričanju, so ostali vedno bolj redki, kot npr. Fran Ilešič, Ivan Lah, Fran Govekar, Bogumil Vošnjak idr. Tudi ljubljanski sekciji Združenja jugoslo­ vanskih inženirjev in Združenja gledaliških igralcev SHS sta videli v Beogradu za Slovence edino rešitev in sta od­ klanjali avtonomistične težnje 11 Vojnega strahu in pomanjkanja naveličanih ljudi je kratkotrajno povojno hlastanje za posvetnimi blagri kma­ lu pripeljalo na moralno in politično brezpotje. Na Slo­ venskem je bil »klerikalizem« očrnjen s pred in medvojno proavstrijsko ter protikuiturno politiko. Liberalci so s svojim narodnjaštvom slavili (z novimi državnimi meja­ mi precej okrnjeno) zmago, toda vsi so vedeli, da je pred­ vojni liberalizem z eno nogo že v grobu, pa tudi popolna naslonitev na Beograd jih je hitro kompromitirala. Mark­ sisti so bili zaradi vseh mogočih političnih, organiza­ cijskih, socialnih, nacionalnih ipd. nesoglasij v največjem sporu v lastnih vrstah. Intelektualce so pogosto obtoževa­ li, da so se, komurkoli že, prodali. Vsemu temu kaosu se je " Nova Evropa, knjiga V 15, Zagreb 1922; Ljubljanski zvon, XLII I 7, Ljubljana 1922. 11 Dr. Fran Ilešič, Slovenački avtonomizam, Misao, XIII./5, Beo­ grad 1. XI. 1923, str. 1572- 1582; Slovenački avtonomizam (odgovor prof. dr. Franceta Kidriča), J, 6. XI. 1923; Dušan Moravec, Slovensko gleda­ lišče od vojne do vojne, Ljubljana 1980, str.84; Dušan Necak, Revija »Nova Evropa« in Slovenci, Zgodovinski časopis, 46/1, Ljubljana 1992, str. 93-107. 372 začela zoperstavljati in iskati nove vrednote zlasti mladi­ na. Nekatoliška generacija študentov, ki je katastrofo prve svetovne vojne in družbo, ki je do nje pripeljala, začela za­ radi mladosti razumevati šele nekaj let po njenem koncu, je leta 1924 začela izdajati revijo Mladina (z nadalje­ vanjem v Svobodni mladini do 1929). V drugem letniku Mladine je Srečko Kosovel objavil Manifest svobode Duha francoskega pisatelja in pacifista Romaina Rollanda ter ga pospremil s komentarjem: "Prosti prevod tega ,ma­ nifesta svobode Duha' prinašamo zato, ker je potrebno, da postanejo tudi pri nas umetniki in učenjaki branitelji pravičnosti in resnice v časih krivice in nasilja. Ta poziv velja v prvi vrsti onim slovenskim ,duševnim' delavcem, ki opravičujejo svojo molčečnost napram krivicam z izgovorom, da so krivice bile, da so in da bodo. Enkrat in za vedno hočemo obračunati z onimi, ki v svojem mal en­ kostnem malomeščanskem samozadovoljstvu oslepijo za krivico in krivice; enkrat za vedno obračunamo z onimi, tolažečimi gladno, zmrzujoče človeštvo s tolažbami onega sveta, ki rosi v človeka krščansko ponižnost in usmiljenje. Mi smo prepričani, da bo le v času Pravice nastopila med ljudmi ljubezen ... V borbi za resnico, v obrambi pravice v protestu proti vsem protičlovečanskim dejanjem sodobne blazirane civilizacije, v borbi zoper gnilo kulturo, se bo izkazoval potencijal duhovne sile. To duhovno silo zahte­ vamo od vsakega ,kulturnega' delavca ob sedmi obletni­ ci Cankarjeve smrti.«!' Tako nekatoliška kot katoliška mladina (z revijo Križ na gori, po Cankarjevi povesti iz leta 1905) je torej videla v Cankarju tisto tradicijo, ki jo je vredno nadaljevati. Z odhodom demokratov v opozicijo je po letu 1925 postalo za slovenske intelektualce najbolj sporno vpra­ šanje liberalne politike, to je vprašanje slovenstva, nekoliko manj aktualno. Politiki demokratske stranke so začeli svoje trdo jugoslovansko stališče mehčati in po­ udarjati slovenstvo kot konstitutivni del jugoslovanstva. Dokončno so se liberalni politiki v tem pogledu kompro- 12 Srečko Kosovel, Manifest svobodnim duhovom, Mladina, III 2- 3, Ljubljana 1925/26, str. 33-34. 373 mitirali s ponovnim unitarističnim pritiskom in sodelo­ vanjem v vladi Jugoslovanske nacionalne stranke med leti 1931 in 1935. Deloma obraten, deloma pa podoben odnos med inteligenco in politiko se je razvijal v katoliških krogih. O položaju izobražencev v katoliškem gibanju pred prevra­ tom lepo govori pismo Ivana Grafenauerja Izidorju Can­ karju z dne 23. januarja 1917: » ... naši politični voditelji in z njimi večina kranjske duhovščine nima boljšega dela, kot da gredo iz stranke metati ,avantgardo katoliške misli na Slovenskem', kakor so škofje imenovali katoliške aka­ demike in starešine ... Iz ust duhovnikov, poklicanih znanilcev krščanske ljubezni, so se slišale besede o tem in onem: ,Uničiti ga je treba', o nas vseh pa: ,Na avtomobil jih je treba naložiti in peljati v strelske jarke: ... In zakaj? Zato, ker hočemo, da bi se stranka držala načel krščanstva, domoljubja in pravega demokratizrna, ki jih ima le v programu, a jih v praksi tepta z nogami.«13 Število tistih, ki naj bi jih še leta 1917 naložili na en sam avtomobil, se je v novi državi začelo naglo povečevati. Od izrazito kon­ fesionalnega temelja slovenske kulture so vodilni katoliški misleci začeli popuščati pri umetnostnih vpra-šanjih in glede humanistične znanosti. To je deloma dokazovalo do­ puščanje nove usmeritve revije Dom in svet, pa tudi kul­ turna politika katoliške stranke je v Beogradu začela bra­ niti interese in pospeševati slovenski izobraževalni sistem. Najpomembnejša je bila gotovo vloga katoliških politikov pri ustanovitvi ljubljanske univerze, pri čemer so liberalci v veliki meri zatajili. Nenadne kulturne odprtosti kato­ liških voditeljev v prvem desetletju po prvi svetovni vojni se je 30 let kasneje v povsem drugačnih časovnih (duh časa) in prostorskih (Argentina) razmerah z obžalovanjem spomnil Alojzij Odar, ko je pripominjal, da je bil to čas usodnega popuščanja slovenskega katoliškega gibanja. 14 1) Citat po Igor Grdina, Položaj in vloga razumnikov v slo­ venskem katoliškem gibanju, Tre~i dan XXII.JS, Ljubljana, april 1993, str. 6. 14 Alojzij Odar, Slovenski katoličani in znanost, Vrednote, 1/ 1, Buenos Aires 1951, str. 2- 12. 374 Hkrati pa se je začel tudi obratni proces. Vodstvo ka­ toliške stranke je leta 1919 zapustil za katoliško inteligen­ co izredno pomembni Izidor Cankar, ki je nekaj let prej katoliški družinski reviji Dom in svet izboril mesto med resnimi umetnostnimi revijami ter jo postavil ob bok libe­ raInemu Ljubljanskemu zvonu. Delo pri Domu in svetu sta nadaljevala njegova generacijska tovariša France Stele in France Koblar, ki sta odprla pot novi, šele oblikuj oči se generaciji. IS Katoliško mladinsko gibanje okrog revij Križ na gori in Križ (1924-1930) predstavlja prvo večjo v kato­ liških organizacijah vzgojeno generacijo (od generacije Izidorja Cankarja sta jo ločevali skoraj dve desetletji), a hkrati tudi odmik od uveljavljene katoliške politike in od leta 1927 celo odkri to nasprotovanje. Križarji, kakor so se po reviji imenovali, so razočarani nad večkrat neiskrenim in nenačelnim delovanjem slovenskih katoliških vodi­ teljev iskali predvsem pristnejše in bolj poglobljeno ver­ sko življenje, v tem kontekstu pa so jih zanimala tudi splošno kulturna, civilizacijska, umetnostna in politična vprašanja ... V splošnem tedanjem ideološkem, kulturnem in družbenopolitičnem dualizmu sil je (Križ na gori, op. E. D.) pomenil pendant nekatoliško orientirani mladinski reviji Mladina, ki ji je bil svetovnonazorski nasprotnik, v pogledu življenjskega nazora in kritike konkretnih druž­ benih in političnih razmer pa najožji sodelavec.« 16 Še večja razhajanja je katoliški politični tabor doži­ vel po uvedbi kraljeve diktature in ob papeški okrožnici Quadragesimo anno. VI. Slovenski katoliški načelni in organizacijski radikali­ zem, ki ga je sprejel prvi katoliški shod leta 1892, je v pol­ drugem desetletju zaradi organizacijske brezbrižnosti slo­ venskih liberalcev in nemoči socialne demokracije obro- 15 Jože Dolenc, Uredniki Doma in sveta, Dom in svet 1888-1988, Zbornik ob stoletnici, Celje 1988, str. 9-18. 1~ Marko Dvorak, Poizkus orisa križarskega gibanja, Nova pot, XXI/4-6, Ljubljana 1969, 5tr.148. 375 dil obilne sadove na političnem in kulturnem področju . Druga dva politična tabora sta z graditvijo svoje organi­ zacijske mreže zamudila pravi čas. Dvajseta leta v tem pogledu pomenijo dobo, ko so se pomena dobre in množične, ne le politične organizacijske mreže zavedli vsi slovenski politiki. Temu lahko v največji meri pripišemo dejstvo, da so Slovenci v tem času gotovo dosegli ne­ kakšen mobilizacijski višek. Konec dvajsetih let je bila kulturno (v širokem smislu b~sede) organizirana več kot desetina vsega prebivalstva. Ce upoštevamo samo aktiv­ no prebivalstvo takratne še pretežno patriarhaIne družbe, to pomeni znatno več, vsaj četrtina ljudi. Zelo površno bi lahko ocenili, da je bilo v 20. letih organiziranih približno od 100.000 do 130.000 ljudi. Vsaj dve tretjini se jih je na novo včlanilo v organizacije verjetno prav v tem deset­ letju. V naslednjem desetletju, ko so zaradi prepovedi po­ litičnih strank nepolitične organizacije postale še po­ membnejše, je bila rast članstva mnogo nižja. Na to orga­ nizacijsko vrenje je poleg ugodnih gospodarskih razmer v dvajsetih letih in spremenjene politične taktike nedvom­ no vplivalo tudi navdušenje nad uspelo narodno samo­ odločbo in graditvijo lastne države, kakršnakoli je že bila. Kljub temu, da je kultura največkrat ostajala v službi ideo­ logije in politike, je boj za množice, ki se je v Sloveniji razplamtel v dvajsetih letih, med širokim slojem prebival­ stva širil organizacijske sposobnosti, braino kulturo in splošno razgledanost ljudi. To pa je Slovenijo, v nasprotju s prizadevanji vladne kulturne politike, kakovostno samo še bolj ločevalo od ostalih pokrajin v državi. Drugo desetletje v življenju prve jugoslovanske drža­ ve je bilo zaradi bistveno spremenjenih političnih (dikta­ tura) in gospodarskih (kriza) razmer tudi v kulturi precej drugačno . Politična in idejno-kulturna različnost med po­ sameznimi dejavniki te razklane dobe pa je imela močno razvite korenine že v dvajsetih letih. Kot državni prevrat leta 1918, pomeni tudi ukinitev parlamentarne demokra­ cije leta 1929 v kulturnem boju prelomnico, ki je že dobro utečene načine političnega boja in ekskluzivizma samo še poglobila. 376 CULTURALSTRUGGLE Slovene CuItural Policy in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes from 1918 to 1929 Summary This book presents an attempt to shed light on the key institutional questions within Slovene culture-that is education, science and art-at the time of its transition from the German cultural influence into the first Yugoslav state. The Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes (KSCS) was the first ever Slovene "national" state. In order to show major structural and, consequent!y, substantial changes in both the institutions and cultura! policy of the political parties during the first decade of the new state community, one has to look back at the decades before World War 1, although in many areas these processes con­ tinued into the thirties and beyond. Chapter One describes major structural changes, which were instigated by the transition into a national state. A comparison with the legacy from the Austro­ Hungarian period confirms the significance of the foun­ dation of the first Yugoslavia in ensuring the unhindered development and perfecting of cultural activities in Slo­ venia. The chapter is composed of short reports. The most important cultural achievement was the Slovenisation and the perfecting of the school system. By the end of the Habsburg empire, after striving for more than half a century; only elementary schools in the central slovene region Carnio!a were predominantly Slovene. In southern Styria and Carinthia with a prevailing Slovene rura! population elementary schools were mostly Ger­ man or bilingual, while in those in the Littoral (Gorizia Oistrict, Trieste, Istria) the Slovene language was rivaled by !talian as well as German. The situation in secondary 377 and technical school s was even worse. With the 1920 peace treaties, only about one million, that is two thirds of the concentrated Slovene population living in Carniola and southern Styria were included within the territorial framework of the first Yugoslav state. Before World War 1, six bilingual (Utraquist) and seven German secondary schools opera ted on this territory only one private Catho­ lic gramrnar school near Ljubljana was Slovene. Of the teachers' training colleges, for example, four were bilin­ gual and four entirely German. All secondary and techni­ cal schools, except for the classes with ethnic minorities, were gradually Slovenised by the new State and the tech­ nical school system was perfected. The foundation of the first Slovene university in Ljubljana, in 1919, was of cru­ cial importance for the institutional establishment of Slovene science. The University of Ljubljana gathered un­ der one roof Slovene professors and researchers who were previously scattered throughout the whole of em­ pire. Apart from three musical orchestras, a state acade­ my of music with a theatre school was established in Ljubljana. Fine artists now moved from German and Ital­ ian centres to the neighbouring Zagreb for education. Germans, who until 1918 had maintained their cul­ tural dominance in Carniola and sou thern Styria through political pressure, were inevitably expelled from impor­ ta nt cultural institutions after the formation of the Slove­ ne national state. By putting certain societies under state control, the Slovenes gradually took over the German the­ atres in Ljubljana, Maribor, Celje and Ptuj. Similarly, they took over the Philharmonic Society, the successor of Academia Philharmonicorum which had been the oldest academy of music in Central Europe, then the Kazina So­ ciety in Ljubljana and Nemška hiša (German House) in Celje. Such societies had been the centres of German cul­ tural and assimilating pressure in Slovenia, usually resid­ ing in representative town centre buildings. Artists, musicians, theatre actors, journalists and others established contacts with previously unknown colleagues from other parts of the new state. The Slovene 378 literati, however, did not join teh common professional associations because of the different language and organ­ isational traditions. In several cases, associations of ex­ perts and intellectuals from very different cultural envi­ ronments proved intolerable and were of ten short-lived. The central chapter dedicated to the cultural policy is written chronologically, beginning with teh division be­ tween the staroslovenci (Old Slovenes) and rnladoslovenci (Young Slovenes) in the seventies of the nineteenth cen­ tury, and then presenting the main features of the cultural struggle between Catholicism and liberalism before World War 1. With the establishment of the Yugoslav state, new relations and questions were brought into the old conflict which, from being of a mainly ideological nature before the war, thus assumed political characteristics. The liberais, beside their usual efforts to push reli­ gion from public into private life, set a unitary and cen­ tralist state as the basis of their policy Such a policy along with their connections with Orthodox centres in Belgrade, assured the party's political influence that was dispropor­ tionate to its ever decreasing number of voters. The cen­ tralist and unitarian state system weakened the power of the Catholic Church which, in turn, tenaciously defied the secularisation of public life. The Catholic Church and the Slovene People's Party strove for arevision of the existing Constitution as well as for the re-Catholicisation of socie­ ty The centralist state system introduced in 1921 by the Constitution that was adopted by outvoting, envisaged cultural equalisation of all Yugoslavs. The campaigners for the Constitutional revision called for a "national agreement" between Serbs, Croats and Slovenes, a federal state system, the preservation of the Slovene lingual and cultural identity in the new community and, thereby, a greater influence of the Catholic Church in Slovenia. In the background of the pragmatic political objectives in the campaign for or against the Constitution there lin­ gered, throughout, the traditional division between Slovenes together with the cultural struggle determining the political balance and party coalition. This was most 379 evident in the then cultural policy, above all in the field of education, where no compromises were made with re­ gard to the elementary and secondary school systems. A turning point in the cultural policy occurred in 1925. The liberal Democratic Party was pushed into oppo­ sition for a longer period, and the education administra­ tion was depoliticised. Becoming part of the opposition, the Democrats gradually abandoned their hard-line cen­ tralist and unitarian policy; bringing their cultural pro­ gramme doser to that of their direct political rivals. These (the Slovene People's Party) were wi1ling to give up many of their programme principles just to secure their place in the Government and thereby the control of the Slovene educational system. The above mentioned rift between the two parties, which continued even after the introduc­ tion of the royal dictatorship on 6 January 1929, was thus at the end of 1928 more a fruit of the actual political situa­ tion than amatter of princip le. Unlike the preceding and the following decades, the twenties were a time of relative tolerance. In aperiod when civi! society was taking shape, it was normal to col­ laborate in various specialist and interest associations. Slovene intellectuals readi!y shook off their political efi­ gagement, typical of the Slovene national movement dur­ ing Austro-Hungarian times. Catholics modified their rigid confessional pOSition towards Slovene art and sci­ ence, allowing them a certain degree of professional autonomy provided that their work did not c1ash with religious beliefs. Chapter Three offers areview of the most important party cultural organisa tions. It presents in detai! the man­ ner, structure and quality of the activity of individual po­ litical parties and groups, the ir cultural policies and the public response. The Slovene Catholic Movement, with its timely and tightly connected hierarchical structure, gained the political support of the majority of the Slovenes and, therefore, lasting cultural influence. Through planning and leaning on the structure of the Catholic Church, their organisation expanded in the last 380 deca de of the nineteenth and the first decade of the twen­ tieth century, when the liberals were indifferent to such organisational activity and the Social Democrats power­ less. Not until after World War 1 did all the political groups recognise the importance of a wide-spread net­ work of non-political societies and public campaigns. The twenties saw a climax in the political mobilisation of Slovenes. Attracted by relatively liberal parliamentary democracy and enthusiastic about the first national li­ beration, they joined various organisations in numbers unseen since the war. As in the case of Communists, So­ cialists and Christian Socialists, cultural organisations often provided an alternative to legal or successful politi­ cal acti vi ty. Although there were many political parties in Slove­ nia in the twenties, Slovenes were ideologicalIy stili di­ vided into three traditional political groups. The most nu­ merous association within the nationalistic liberal group was Zveza kulturnih društev (Association of Cultural Soci­ eties) with 48,000 members. It opera ted under the patron­ age of the Democratic Party, which had been organised since 1891 and was later renamed Autonomous Demo­ cratic Party. The Autonomous Peasant's Party founded the Zveza društev kmetskih fantov in deklet (Association of Peasant Boys' and Girls' Societies), which had 650 mem­ bers. National Socialists had their own association calIed Bratstvo (Brotherhood), where 600 members dealt with culture and education, while all the liberals exercised in Sokol (Falcon) sports society (14,000 members). The Slovene Catholic Movement had been apolitical organisation since 1890. Roped up with the Catholic Church and in conformity with its firm hierarchy, it pre­ served its political and organisational unity even after the Slovenia's transition into a national state. All Catholic so­ cieties, being organised according to different activities or social stra ta, were incorporated in the central Slovenska krščansko socialna zveza (Slovene Christian Social Asso­ ciation). It had 26,000 members and took teh name of Prosvetna zveza (Education Association) in 1923. Later, 381 ideologically and structurally the strongest societies be­ came independent. Such were the Orel (Eagle) sports soci­ ety with 15,000 members and Krekova mladina (Krek's Youth), an educational association of the Christian Social­ ists left-wing fraction. Marxist political parties and groups were the weak­ est and politically most divided of all. After the last Com­ munist organisations had been suppressed in 1924, they joined the Socialists; in the cultural field in the Svoboda (Freedom) association with 2,000 members. Culture often proved the most suitable covert activity for their forbid­ den political propaganda. Apart from the main parties in the cultural struggle, the Democratic and the Catholic, there existed minor po­ litical parties founded by narrower social strata that stood for their disregarded political interests in the government of the country. For them, general cultural interests were of second­ ary importance and were, consequently, of ten not elabo­ rated or partia!. The Autonomous Peasant's Party mainly strove for agricultural education. The National Socialists and Marxist political groups originally regarded knowl­ edge as ameans to ensure the equal role of the working class in the governing of society. For the National Social­ ists, knowledge and art were means of inner "spiritual revolution" which was supposed to regenerate society, while for the Marxists, knowledge was an instrument for a successful class struggle and assumption siezure of power. They distinguished between the bourgeois and proletarian art, both of which served ideology . Although culture in most cases remained at the serv­ ice of ideology and politics, the organisational and ide 0- logical struggle to win over the masses flaring up espe­ cially in the twenties, succeeded in promoting the organi­ sational ability. love for literature and general knowledge of the people. This even more widened the olready ex ist­ ing cultural gap between Slovenia and other regions in the State, despite the attempts to the contrary by the cen­ tral Government cultural policy. 382 VIRI IN LITERATURA Arhivski viri ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE (AS) Narodni svet v Ljubljani, 1918-1919 Narodna in Deželna vlada za Slovenijo, zapisniki sej, 1918-1921 Poverjeništvo za uk in bogočastje pri Narodni oz. Deželni vladi za Slovenijo, 1913-1921 Oddelek za prosveto in vere pri Pokrajinski upravi za Slovenijo oz. pri Velikih županstvih ljub ljanske in mariborske oblasti, 1921- 1929 Arhiv društvenega katastra, 16-2, Oddelka za notranje zadeve pri Deželni vladi, Pokrajins ki upravi in Velikih županstvih, 1922-1935 Društvena pravila Višji šolski svet za Slovenijo v Ljubljani, 1918-1924 Prosvetna zveza v Ljubljani Društvo Kazina v Ljubljani Sokol J. - Ljubljana Slovenska matica )ugoslovansko-Češkoslovaška liga DISLOCIRANI ODDELEK l. (bivši Zgodovinski arhiv CK ZKS) (AS l.) Spominsko gradivo o predvojnem delavskem gibanju Ivan Kocmur, osebna zbirka DISLOCIRANI ODDELEK II. (bivši Arhiv inštituta za novejšo zgodovino) (AS II .) Krščanski socialisti Delavska zbornica za Slovenijo, Ljubljana Dr. Anton Bonaventura Jeglič, Dnevnik Dr. Janže Novak, osebna zbirka Dr. Izidor Cankar, osebna zbirka Dr. Gregor Žerjav, osebna zbirka 383 SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ, LJUBLJANA Udruženje jugoslovanskih učiteljev, poverjeništvo Ljubljana NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, LJUBLJANA (Rokopisni oddelek) Josip Wester, zapuščina ARHIV ZVEZE DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV Tiskani viri Osterreichische Statistik, Neue Folge, I. Band, Die Ergebnisse der Volkszalung vom 31. Dezember 1910 Uradni list (Narodne, Deželne vlade, Pokrajinske uprave za Slove­ nijo, ljubljanske in mariborske oblasti - Kraljevina SHS), 1918- 1930 Službene novine Kraljevstva SHS, 1920 Stenografske beleške ustavotvorne skupštine kr. SHS, Beograd 1921 Stenografske beleške, Rad ustavnog odbora ustavo tvorne skupštine kr. SHS, Beograd 1921 Stenografske beleške Narodne skupštine kr. SHS, 1921-1928 Ustavi ivlade Kneževine Srbije, Kraljevine Srbije, Kraljevine SHS i Kraljevine Jugoslavije (1835-1941), Beograd 1988 Prosvetni glasnik - Službeni list ministarstva prosvete, XXXVII /1920 - XLV /1929 Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. januara 1921 god., Sarajevo 1932 Budet državnih raz hoda i prihoda kr. SHS, Sarajevo 1922/23- 1929/30 Statistički godišnjak Kraljevine Jugoslavije, 1929-1933 Statistični pregled šolstva in prosvete v Dravski banovini, 1936/37- 1938/39 Zbirka važnejših novih naredb in odredb za ljudske in meščansk­ ske šole ter učiteljišča v Sloveniji, zbral Ff. Fink, Maribor I/1921- lX/1930 Jugoslavija 1918/1984, zbirka dokumenata (ur. Branko Petranovic, Momčilo Zečevic,), Beograd 1985 Jugoslovenski federalizam, Ideje i stvarnost, tematska zbirka doku­ mena ta I. 1914-1943 (ur. Branko Petranovic, Momčilo Zečevic'). Beograd 1987 384 Poročilo pripravljalnega odbora o 1. slovenskem katoliškem shodu, Ljubljana 1893 Il. slovenski katoliški shod v Ljubljani, Ljubljana 1900 lII. slovenski katoliški shod v Ljubljani 26.- 28. avgusta 1906, Ljublja- na 1907 Slovensko - hrvatski katoliški shoQ v Ljubljani 1913, Ljubljana 1913 5. katoliški shod v Ljubljani 1923, Ljubljana 1924 Slovenskim volivcem za 11. september 1927, SLS, Ljubljana 1927 Prosvetna zveza - priročni katalog, Ljubljana 1930 Načela in smer dela Narodno socialistične stranke, Ljubljana 1919 Viri za zgodovino komunistične stranke na Slovenskem v letih 1919- 1921, Ljubljana 1980 Razprava o nacionalnem vprašanju v KPJ leta 1923, L jubljana 1990 Prvi junij 1924 v Trbovljah, Stenografski zapisnik kazenske razprave v Celju dne 25., 26. in 27. novembra 1924, tretja izdaja, Ljubljana 1974 Rdeči revirji, L in IL, zbornik fotografskih dokumentov o življenju in boju delavstva v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku v letih 1918- 1941, Trbovlje 1970 in 1972 Izvori za istoriju SKI; Kongresi, konferencije i sednice centralnih organa SKOj-a 1919-1924, Beograd 1984 Izvori za istoriju SKJ; Kongresi, konferencije i sednice centralnih organa SKOj-a 1925-1941, Beograd 1983 Spomenica o L jugoslovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani 1922, Ljubljana 1923 Naša največja kulturna naloga, Narodna galerija v Ljubljani 1927 Časopisi in revije Slovenski narod, 1918-1929 jutro, 1920- 1929 Domovina, 1918- 1929 Slovenski Sokol, 1904-1914 Sokolski vestnik, 1910-1923 Sokolski glasnik, 1919-1929 Ljubljanski zvon, 1912-1940 Veda, 1913 Prosvetni glasnik (Zveze kulturnih društev v Ljubljani in Mariboru), 1926-1928 Njiva, 1921-1922 Kmetijski list, 1919- 1927 (od 1925 Kmetski list) Gruda, 1924-1929 Nova pravda, 1920- 1927 385 Delo, 1928-1929 Kladivar, 1923-1927 (priloga Novi pravdi) Učiteljski tovariš, 1919-1929 Popotnik,1919-1929 Mladina, 1924-1928 Svobodna mladina, 1928-1929 Slovenec, 1914-1929 Domoljub, 1919-1929 Ljubljanski škofijski list, 1922 Slovenski učitelj, 1919-1929 Čas, 1912-1941 Dom in svet, 1914-1942 Vestnik Slovenske krščansko socialne zveze, 1920-1933 Mladost, 1908-1929 Naša moč, 1917-1918 Večerni list, 1919-1920 Novi čas, 1921-1922 Pravica, 1923-1928 Delavska pravica, 1928-1933 Socialna misel, 1922-1927 Ogenj - krščanske socialistične mladine, 1928-1931 Mladi plamen, 1930-1934 Beseda o sodobnih vprašanjih, 1932-1935 Križ na gori, 1924-1927 Križ,I928-1929 Naprej,1917- 1928 Enakost, 1920-1923 Socialist, 1923-1925 Delavska politika, 1926-1929 Demokracija, 1918-1919 Svoboda, 1919-192~ 1925-1927, 1929- 1936 Kres, 1921-1923 Pod lipo, 1924-1928 Rdeči prapor, 1920 Ujedinjenje, 1920 Delavske novice, 1921-1924 Proletarska mladina, 1922-1923 Glas svobode, 1923-1924 Delavsko kmetski list, 1924-1926 Enotnost, 1926-1929 Radnički sportski list, 1933-1934 Zapiski Delavsko - kmetske matice, 1925 Tank,1927 386 Literatura BALKOVEC, Bojan, Prva slovenska vlada 1918-1921, Ljubljana 1992 BASKAR, Bojan, Latinščine prosim - Latinščina in njeno izganjanje na Slovenskem 1849-1987, Ljubljana 1988 BERGANT, Milica, Poizkusi reforme šolstva pri Slovencih 1919- 1929, Ljubljana 1958 BIBER, Dušan, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933-1941, Ljubljana 1966 BUDKOVIČ, Cvetko, Sto let pevskega zbora Glasbena matica 1891 - 1991, Ljubljana 1991 BUDKOVIČ, Cvetko, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I., Ljubljana 1992 Cerkev, kultura in politika 1890-1941, zbornik, Ljubljana 1993 CIPERLE, Jože, Andrej VOVKO, Šolstvo na Slovenskem skozi stolet­ ja, Ljubljana 1987 CVETKO, Dragotin, Anton Lajovic, Ljubljana 1987 ČEPIČ, Tatjana, Oris delovanja podružnic delavske kulturne zveze Svoboda (Vzajemnost) v Ljubljani in njeni okolici med obema voj­ nama, Zgodovina Ljubljane - Prispevki za monografijo, Ljubljana 1984 ČEPIČ, Tatjana, 21et })Svobode« v Celju, Spomeniki delavskega revo­ lucionqrnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Sloven­ skem, 51, Ljubljana 1985 DANILO, Spomini, Ljubljana 1930 Delavska kulturna društva na Gorenjskem do leta 194i, katalog z razstave, Gorenjski muzej, Kranj 1983 Delavski oder na Slovenskem, zbornik, Ljubljana 1964 Delavsko gibanje na Primorskem do konca prve svetovne vojne, No· va Gorica 1979 DIVJAK, Milan, Šola - morala - cerkev na Slovenskem, Ljubljana 1995 DOLAR, Simon, Reforma srednje šole, Pedagoški zbornik za leto 1925, Ljubljana 1925 DOLENC, Ervin, Komunistične kulturno prosvetne organizacije v dvajsetih letih, PNZ, XXIX/2, Ljubljana 1989 DOLENC, Ervin, Krekova mladina, PNZ, XXX/I-2, Ljubljana 1990 DOLENC, Ervin, Bratstvo, izobraževalna društva narodnih socia­ listov v dvajsetih letih, Kronika, XXXVIII/3, Ljubljana 1990 DOLENC, Ervin, Kulturna zakonodaja v Sloveniji v času ju­ goslovanskega klasičnega parlamentarizma 1918-1929, PNZ, XXXII/I-2, Ljubljana 1992 DOLENC, Ervin, Reorganiziranje slovenskih kulturnih delavcev po d ržavnem prevratu leta 1918, PNZ, XXXIII/I- 2, Ljubljana 1993 387 DOLENC, Ervin, Slovenski intelektualci. država, nacionalizem, No­ va revija, XlII/147-148, Ljubljana 1994 DOLENC, Ervin, Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918- 1929, zbornik 27. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 1994 DOLENC, Ervin, 75 let neprekinjenega delovanja Univerze v Lju­ bljani 1919-1994, Obdobje 1919-1941, zbornik 75 let Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1994 DOLENC, Ervin, Šolsko delo Dragotina Lončarja, Glasnik Slovenske matice, XVlII/l- 2, Ljubljana 1994 DOLENC, Ervin, Karel Verstovšek kot poverjenik za uk in bo­ gočaslje v Narodni in Deželni vladi v Ljubljani 1918- 1920, Časopis za zgodovino in narodopisje, 66/2, Maribor 1995 DOLENEC, Ivan, Moja rast, Celje 1991 Dorn in svet 1888-1988, zbornik, Celje 1988 DVORAK, Marko, Poizkus orisa križarskega gibanja, Nova pot, XXI/4-12, Ljubljana 1969 Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920-1930, kata­ log z razstave, Moderna galerija, Ljubljana 1986 ENGELSFELD, Neda, Prvi parlament Kraljevstva Srba, Hrvata i Slo- venaca, Zagreb 1989 (ES) Enciklopedija Slovenije, 1-8, Ljubljana 1987-1994 ERJAVEC, Fran, Slovenci, Ljubljana 1923 ERJAVEC, Fran, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928 ERJAVEC, Fran, O izobrazbi kmečke mladine, Letno poročilo kme­ tijske zbornice Dravske banovine v Ljubljani za I. in II. poslovno leto 1937-1938, Ljubljana 1939 ERJAVEC, Fran, Avtonomistična izjava slovenskih kulturnih delav­ cev leta 1921 (Iz spominov), Zgodovinski zbornik 1958, Buenos Aires FILIPIČ, France, Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919-1939, Ljubljana 1981 FINŽGAR, Fran Saleški, Leta mojega popotovanja, Celje 1957 FISCHER, Jasna, Čas vesolniga socialnega punta se bliža, Ljubljana 1983 Gimnazije na Slovenskem v letu 1848 ter njihov razvoj do leta 1918, katalog z razstave, Slovenski šolski muzej, Ljubljana 1979 GLIGORIJEVIC, Branislav, Organizacija jugoslovanskih nacionalista (Orjuna), Istorija XX veka, Zbornik radova V, Beograd 1963 GLIGORIJEVIC, Branislav, Demokratska stranka i politički odnosi u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, Beograd 1970 GLIGORIjEVIC, Branislav, Parlament i političke stranke u jugosla­ viji 1919-1929, Beograd 1979 388 GODEŠA, Bojan, Kdor ni z nami je proti nam, Ljubljana 1995 GOLOB, France, Franjo Sterle, ustanovitelj umetniške šole »Probu· da« in vloga šole v tedanjem likovnem življenju, Kronika, 34/3, Ljubljana 1986 GOLOUH, Rudolf, Pol stoletja spominov, Ljubljana 1966 Gozdovništvo na Slovenskem 1925-1941, Maribor 1986 GRADIŠNIK, Fedor, Cankarjeva dela v Celju 1907/08-1940/41, Dokumenti slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani, 12/1968 GRADIŠNIK, Fedor, Zadnja sezona celjskega dramatičnega društva - 1913/14 - pred izbruhom prve svetovne vojne, Dokumenti slo­ venskega gledališkega muzeja v Ljubljani, 12/1968 GRAFENAUER, Bogo, Vprašanje kulturne avtonomije 1918, Zgodo­ vinski časopis, 42/4, Ljubljana 1988 GRDINA, Igor, Položaj in vloga razumnikov v slovenskem kato­ liškem gibanju, Tretji dan, XXII/8, 9, Ljubljana 1993 GRENKO, Matevž, Politični modeli slovenskega katolicizma, 2000, 52/53, Ljubljana 1990 HAFNER, jernej, Orel, Čas, XVII/I, Ljubljana 1923 HARTMAN, Bruno, Mariborska Zveza kulturnih društev in njene knjižnice, PZDG, XXIII/I-2, Ljubljana 1983 HRIBAR, Ivan, Moji spomini, Ljubljana 1984 Jegličev simpozij v Rimu, zbornik, Celje 1991 Jubilejni koledar obrambne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1936, Ljubljana 1935 jURČEC, Ruda, Skozi luči in sence, l., Ljubljana 1991 KERMAVNER, Dušan, Ivan Cankar in slovenska politika leta 1918, Ljubljana 1968 KERŠIC-SVETEL, Marjeta, Češko-slovenski stiki med svetovni ma vojnama, Zgodovinski časopis, 49/2, Ljubljana 1995 KLOPČIČ, France, Desetle~a preizkušenj - spomini, Ljubljana 1980 KOBLAR, France, Moj obračun, Ljubljana 1976 KODRIČ, M. Smiljana, B. Natalija PALAC, Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, Redovništvo na Slovenskem, 2., Ljubljana 1986 KOLARIČ, jakob, Škof Rožman, Celovec 1967 KREČIČ, Peter, Slovenska likovna kritika med dvema vojnama, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. XI-XII/1974-1976, Ljubljana 1976 KREFT, Ivan, Teh 50 let, Spomini, Ljubljana 1974 KREFT, Ivan, Spori in spopadi, J., Maribor 1981 KREMENŠEK, Slavko, Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941, Ljubljana 1972 KRISTAN, Anton, O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve jugoslovanske socialnodemokratične stranke (1848-1896), Ljubljana 1927 389 KRISTAN, Cvetko, Paberki o kulturno prosvetnem delovanju idrij­ skih socialističnih rudarjev pred 50 leti, Idrijski razgledi, IV /1959 Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem 1868- 1980, več avtorjev, Ljubljana 1981 KURET, Primož, Umetnik in družba, Ljubljana 1988 LAH, Ivan, Zvezda, Kronika slovenskih mest, 11/3, Ljubljana 1935 LAH, Ivan, Ob stoletnici ljubljanske Kazine, Kronika slovenskih mest, III/3, 4, Ljubljana 1936 LAVRENČiČ PAHOR, Minka, Primorski učitelji, Trst 1994 LAZAREVIČ, Žarko, Kmečki dolgovi na Slovenskem, Ljubljana 1994 LIŠKA, Janko, Ustanovitev Vzajemnosti 1909, PZDG, XIV /1-2, Ljubljana 1974 LIŠKA, Janko, Od ljubljanske Vzajemnosti do razpusta Vzajemnosti za Kranjsko, PZDG, XV-XVI, Ljubljana 1976 LUBEJ, France-Drejče, Odločitve, Ljubljana 1980 LUBEJ, Franjo, Za sokolskim praporom, Ljubljana 1985 MAČEK, Vladko, Memoari, Zagreb 1992 MAHNIČ, Joža, Predvojni slovenski Pen v boju za jezikovne in člo- vekove pravice, Delo-Književni Iistt 26. X. 1989 Mahničev simpozij v Rimu, zbornik, Celje 1990 Mantuanijev zbornik, Ljubljana 1994 MATKOVIC, Hrvoje, Svetozar Pribičevic i Samos taIna demokratska stranka do šestojanuarske diktature, Zagreb 1972 MELIK, Vasilij, Izidi volitev v konstituanto leta 1920, PZDG, III/l, Ljubljana 1962 MELIK, Vasilij, Slovenski liberalni tabor in njegovo razpadanje, PZDG, XXII/I-2, Ljubljana 1982 MENCEJ, Martin, Vinko MOdemdorier, Borec, XXXlX / 8- 9, Ljub­ ljana 1987 MIKUŽ, Metod, Razvoj slovenskih političnih strank v stari Jugo­ slaviji (1918-1929), Zgodovinski časopis, IX/l- 4, Ljubljana 1955 MIKUZ, Metod, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917- 1941, Ljubljana 1965 MILENKOVIČ, Toma, Socijalistička partija Jugoslavije 1921- 1929, Beograd 1974 Missiev simpozij v Rimu, zbornik, Celje 1988 MITROViČ, Andrej, Angažovano i lepo, Beograd 1983 MOLE, Vojeslav, Iz knjige spominov, Ljubljana 1970 MORAVEC, Dušan, Iskanje in delo Ferda Delaka, Ljubljana 1971 MORAVEC, Dušan, Slovensko gledališče Cankarjeve dobe, Ljublja- na 1974 MORAVEC, Dušan, Slovensko gledališče od vojne do vojne, Ljublja­ na 1980 390 MORAVEC, Dušan, Novi tokovi v slovenskem založništvu, Ljublja­ na 1994 MUŠIČ, Marjan, Novomeška pomlad, Maribor 1974 MUŽIC, Ivan, Stjepan Radie u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, Zagreb 1988 Napredno mladinsko gibanje na Slovenskem, zbornik, Ljubljana 1985 Naša pota v kulturo svobodnega človeka, zbornik, Ljubljana 1978 NECAK, Dušan, Revija Nova Evropa in Slovenci, Zgodovinski časo­ pis, 46/1, Ljubljana 1992 NUČIČ, Hinko, Igralčeva kronika, l.-III., Ljubljana 1960-1964 Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, književnosti in kultu­ ri, zbornik, Obdobja 5, Ljubljana 1984 Ob dvajsetletnici jugoslavije, Misel in delo, IV 112, Ljubljana 1938 ODAR, Alojzij, Slovenski katoličani in znanost, Vrednote, 1/1, Bue­ nos Aires 1951 OGRIZOVIC, Mihajlo, Razvitak školstva i pedagogije u jugoslaviji od godine 1918 do 1941, Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete, X., Ljubljana 1977 Osnovna šola na Slovenskem 1869-1969, Ljubljana 1970 PERNIŠEK, France, Zgodovina slovenskega Orla, Buenos Aires 1989 PEROVŠEK, Jurij, Oblikovanje slovenske nacionalne države leta 1918, PZDG, XXV 11-2, Ljubljana 1985 PEROVŠEK, Jurij, Jugoslovansko zedinjenje in Slovenci v novembru leta 1918, PNZ, XXVIII/l- 2, Ljubljana 1988 PEROVŠEK, Jurij, Nemški liberalizem in vprašanje naroda ter držav­ ne ureditve - Primerjava z Jugoslavijo v dvajsetih letih, PNZ, XXX/I-2, Ljubljana 1990 PEROVŠEK, Jurij, Nacionalnopolitični koncepti slovenskih unita­ rističnih sil leta 1923, Zgodovinski časopis, 45/1, Ljubljana 1991 PEROVŠEK, Jurij, Slovenski avtonomizem socialistične smeri v letu 1923, PNZ, XXXIV 12, Ljubljana 1994 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919- 1969, zbornik, Ljub­ ljana 1969 50 letnica Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani, Ljubljana 1937 PETRANOVIC, Branko, lstorija jugoslavije 1918-1988 I., Beograd 1988 PIRC, Jožko, Aleš Ušeničnik in znamenja časov, Ljubljana 1986 PIRC, Jožko, Slovenska Cerkev med obema vojnama, 2000, 48/49, Ljubljana 1990 PLETERSKI, Janko, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Ljublja­ na 1971 PODBEVŠEK, Anton, Narodni domovi v Sloveniji, Kronika sloven­ skih mest, 11/4, IlIII, 2, Ljubljana 1935,1936 391 PODBEVŠEK, Anton, Javno vprašanje zaradi Društva slovenskih književnikov, Modra ptica, VIII/8, Ljubljana 1936/37 Pot kmečkega ljudstva v OF, zbornik, Ljubljana 1986 PRIBiČEViČ, Svetozar, Diktatura kralja Aleksandra, Zagreb 1990 PRIJATELJ, Ivan, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodo- vina 1848-1895, l.-VI., Ljubljana 1956-1985 Profesor Ernest Tomec, zbornik, Buenos Aires 1991 Prosvetni zbornik 1868-1968, Trst 1970 Prosvetno delo 1925-1930, Ob petletnici Zveze kulturnih društev v Mariboru, Maribor 1930 PRUNK, Janko, Škof jeglič - politik, Kronika, XIX/l, 3, Ljubljana 1971 PRUNK, Janko, Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slo­ venskega naroda, Ljubljana 1977 PRUNK Janko, Slovenski narodni programi, Ljubljana 1986 PRUNK, Janko, Zveza delovnega ljudstva za občinske volitve v Ljubljani decembra 1922, PZDG, XI-XII/I-2, Ljubljana 1971-1972 PUHAR, Alenka, Slovenski avtoportret 1918-1991, Ljubljana 1992 RASBERGER, Pavel, Moji spomini, Ljubljana 1965 Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani 1937, zbornik, Ljublja­ na 1937 Rihard JakopiČ, To sem jaz, umetnik ... , katalog z razstave, Mestni muzej in Narodna galerija, Ljubljana 1993 ROTAR, Janez, Korespondenca med Franom Ramovšem in Aleksan­ drom Belicem, Ljubljana 1990 ROZMAN, Boris, Sokolsko društvo Dolenji Logatec 1908-1941, No­ tranjski listi, III., Cerknica 1986 ROZMAN, Boris, Orlovski odsek na Vrhniki (1908-1929), Kronika, 41/3, Ljubljana 1993 ROZMAN, Franc, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1979 ROZMAN, Franc, Miroslav STIPLOVŠEK, Janez KOS, Praznovanje 1. maja na Slovenskem, Ljubljana 1986 RUPEL, Dimitrij, Besede božje in božanske, Ljubljana 1987 RUS, Josip, Andrej, Pričevanja in spomini, Ljubljana 1989 RUS, Veljko, Zapiski iz življenja josipa Rusa, Ljubljana 1992 SCHMIDT, Vlado, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, Ljubljana 1988 SENEKOVIČ, Ivan, Sedemindvajseti januar 1919 v Mariboru, Kro­ nika slovenskih mest, 111 /1, 2, Ljubljana 1936 Skavti in gozdovniki na Slovenskem, katalog z razstave, Muzej na­ rodne osvoboditve Maribor, 1990 SKOj 1919- 1945, zbornik, Ljubljana 1980 392 SLAPŠAK, Božidar, Predrag NOVAKOVIC, Archeology Tradition in Slovenia - Is There National Archeology Without Nationalism?, Archeology and Nationalism in Europe, Southampton University Press (v tisku) Slovenci v desetletju 1918-1928, zbornik, Ljubljana 1928 Slovenska delavska in narodnoobrambna izobraževalna in kulturna društva 1868-1982, katalog z razstave, Ljubljana 1983 Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939 Sportaši na putevima revolucije, Zagreb 1966 STEPiŠNIK, Drago, Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem, Ljubljana 1968 STIPLOVŠEK, Miroslav, Razmah strokovnega - sindikalnega gi­ banja na Slovenskem 1918-1922, Ljubljana 1979 STIPLOVŠEK, Miroslav, Prispevki za zgodovino sindikalnega gi­ banja na Slovenskem, Maribor 1989 STIPLOVŠEK, Miroslav, Delovanje samouprave ljubljanske in mari­ borske oblasti, edini uspeh avtonomističnih prizadevanj po vidov­ danski ustavi, Zgodovina v šoli, 1Il/3, Ljubljana 1994 STIPLOVŠEK, Miroslav, Pomembne zasluge dr. Karla Verstovška za ustanovitev slovenske univerze leta 1919, Časopis za zgodovino in narodopisje, 66/2, Maribor 1995 Stoletje v gorah, zbornik, Ljubljana 1992 STUDEN, Andrej, Beseda, dve o Nemški hiši v Celju, Celjski zbor­ nik, Celje 1991 ŠIFRER, Jože, Franc Saleški Finžgar, Ljubljana 1983 ŠKRLJ, France, Zgodovinski razvoj delavskih kulturnih organizacij na Jesenicah in Javorniku, Jeklo in ljudje, l., Jesenice 1964 Šolstvo na Kočevskem nekoč in danes, katalog z razstave, Muzej Kočevje 1995 TRAVEN, Janko, Lilijana NEDIČ, Stanko ŠIMENC, Pregled razvoja kinematografije pri Slovencih (do 1918), Ljubljana 1992 UDE, Lojze, Slovenci in jugoslovanska skupnost, Maribor 1972 URBANČiČ, Boris, Slovensko-češki kulturni stiki, Ljubljana 1993 UŠENIČNIK, Aleš, Pomen prvega slovenskega katoliškega shoda, Revija katoliške akcije, III., Ljubljana 1942 VIDMAR, Vida, Sava - Klub slovenskih impresionistov, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. lIl., Ljubljana 1955 VIDOVIČ MIKLAVČIČ, Anka, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, Ljubljana 1994 Vloga Cerkve v slovenskem kulturnem razvoju 19. stoletja, zbornik, Ljubljana 1989 VODOPIVEC, Peter, Dragotin Lončar in Slovenska matica, Glasnik Slovenske matice, XVIII/I-2, Ljubljana 1994 393 VOVKO, Andrej, Mal položi dar ... , Ljubljana 1994 Vseučiliški zbornik, Ljubljana 1902 WEBER, France, Idejni temelji slovanskega agrarizma, Ljubljana 1927 ZALETEL, Vinko, Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva, Ljubljana 1933 (Zečevic' 1977) ZEČEViČ, Momčilo, Slovenska ljudska stranka in ju­ goslovansko zedinjenje 1917-1921, Maribor 1977 (Zečevic' 1986) ZEČEViČ, Momčilo, Na zgodovinski prelomnici, Ma­ ribor 1986 Zgodovina Cerkve na Slovenskem, zbornik, Celje 1991 Zgodovina Nemcev na območju današnje Slovenije 1848-1941, zbor­ nik, Wien, Munchen 1988 (ZS) Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, Ljubljana 1929 ZORMAN, Janez, Narodna galerija v Ljubljani, Kronika slovenskih mest, 1/1, Ljubljana 1934 ZWITTER, Fran, Dragotin Lončar, Zgodovinski časopis, VIII/1-4, Ljubljana 1954 ŽEBOT, Ciril, Neminljiva Slovenija, Celovec 1988 ŽiGON, Joka, Veliko pismo slovenske duhovne združitve, Ljubljana 1935 Življenje in delo dr. Antona Korošca, zbornik, PNZ, XXXI/l, Ljublja­ na 1991 394 UPORABLJENE OKRAJŠA VE AS AS 1. AS II. OCM OSK DSUU OTE GM HRSS HSS ) JOS jM jNSM JOZ jPS JSS JSZ KO KOZ KM KlO KI. KPJ NOO NS NSS NSZ NUK RO NV OP PAČ PNZ Arhiv Republike Slovenije Arhiv Republike Slovenije, dislocirana enota J. (bivši Zgodovinski arhiv CK ZKS) Arhiv Republike Slovenije, dislocirana enota II . (bivši Arhiv inštituta za novejšo zgodovino) Družba sv. Cirila in Metoda Društvo slovenskih književnikov Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov Delavske telovadne enote Glasbena matica Hrvatska republikanska seljačka stranka Hrvatska seljačka stranka Jutro Jugoslovanska demokratska stranka Jugoslovanska matica Jugoslovanska narodno socialistična mladina Jugoslovanska orlovska zveza Jugoslovenski pevački savez Jugoslovenski sokolski savez J ugoslovansk;a strokovna zveza Krekova družina Kmetsko delavska zveza Krekova mladina Kranjska industrijska družba Kmetijski list Komunistična partija Jugoslavije Narodna delavska organizacija Narodni svet Narodno socialistična stranka Narodno socialna zveza Narodna in univerzitetna knjižnica, rokopisni oddelek Narodna vlada Orlovska podzveza Proletarske akcijske čete Prispevki za novejšo zgodovino 395 PUB PUS PZ PZDG S SDIZ SDS SHS SKAS SKaJ SKS SKSZ SLS SM SN SOZ SPD SRSKD SSDU SSj SSZ UDR UjOU UjU UL ua UT VŠS ZDKFlD ZKD za ZRD ZSPZ ZTa 396 Poverjeništvo za uk in bogočas~e Pokrajinska uprava za Slovenijo Prosvetna zveza Prispevki za zgodovino delavskega gibanja Slovenec Splošna delavska izobraževalna zveza Samostojna demokratska stranka Srbi, Hrvati in Slovenci Slovensko katoliško akademsko starešinstvo Savez komunisti čke omladine Jugoslavije Samostojna kmetijska stranka Slovenska krščansko socialna zveza Slovenska ljudska stranka Slovenska matica Slovenski narod Slovenska orlovska zveza Slovensko planinsko društvo Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Samostojna strokovna delavska unija Socialistična stranka Jugoslavije Slovenska sokolska zveza Udruženje delavskih rediteljev Udruženje jugoslovanskih oblikujočih umetnikov Udruženje jugoslovenskih učitelja Uradni list (Narodne, Deželne vlade .. ) za Slovenijo Ustavni odbor Narodne skupščine Učiteljski tovariš Višji šolski svet Zveza društev kmetskih fantov in deklet Zveza kulturnih društev Zveza Orlov Zveza rudarskih delavcev Zveza slovenskih pevskih zborov Zveza telovadnih odsekov IMENSKO KAZALO A Ačko, France 326-327, 329 Adamič, Emil 143 AkšamoviC', Antun 141, 174 Albreht, Fran 44,69,70,336 Aleksander, Karadordevic regent, kralj 112, 114, 118, 130, 140, 168, 353 Avramovič, Pavel 59 Ažbe, Anton 71 B Balkovec, Bojan 387 Baltič, Vilko 58, 138, 181, 191, 199, 237 Barič, S~epan 155 Barle, Janez 288 Basaj, joža 316 Baskar, Bojan 33, 119, 164-165, 387 Baš, Franjo 13 Bauer, Antun 127, 141, 172, 174 Bauer, Otto 335 Bavdek, jože 86 Bedjanič, Andrej 210 Belar, Albin 25 Belic', Aleksandar 132-133, 392 Bergant, Milica 14, 41-43, 119-120, 122,157,221-223,387 Bernot, Zvonimir 339-340, 342- 343,347 Betetto, julij 170, 242 Bevk, France 48, 70, Bevk, Stanko 161, 186, 195, 199, 230 Biber, Dušan 387 Binber, Josip 25 Bitenc, jožko 58 Bleiweis Janez 97 Bleiweis-Trsteniški, Janko 59 Bloudek, Lev 270 Bole, Ivan 59 Borštnik-Zvonar, Zofija 306 Brandner, Anton ]67, 297 Brejc, janko 24-25, 31, 39, 130, 141 Brenčič, Radovan 47,65,170,251 Breznik, Anton 31, 65 Breznik, Josip 34 Budkovič, Cvetko 15, 53-55, 387 Burgstaler, Tomo 21 C Cankar, Ivan 16, 49, 109,331-333, 335-336, 349, 351, 389 Cankar, Izidor 44, 48, 69, 108-110, 112,189,296,368,374-375,383 Capuder, Karel 237, 316 Cegnar 21 Cerkvenik, Angelo 340, 369, 387 Ciperle, Jože 387 Costaperaria, Josip 74 Cotič, Viktor 73 Cvetko, Dragotin 15, 55, 57, 387 Cvikelj, Gustelj 322 Č Čeč, Tončka 345 Čepič, Ta~ana 352, 387 Čermelj, Lavo 331 Černič, Ivan 158 Černigoj, Avgust 370 Čop, Matija 57 Čuk, Karel 312-313 D Danilo, Anton Cerar 49, 51, 243, 387 Davidovic, Ljuba 38,117,121,127, 159,168,178,194,197,199,210, 239,345 Debeljak, Ante 65 Debeljak, Tine 306 Debevec, josip 31, 65, 67, 124, 142 Defranceschi, Peter 150 Delak, Ferdo 370, 390 Demetrovic, Juraj 225, 231 Dermota, Anton 331 397 Detela, Fran 65, 67 Dickens, Charles 346 Divjak, Milan 40, 97,101-102,387 Dolar, Simon 119, 387 Dolenc, Ervin 25, 27, 36, 102, 113, 120,140,147,257, 291,321,328- 330,334,338,341-342,352, 364, 387-388 Dolenc, Jože 375 Dolenc, Metod 246, 256-257 Dolenec, Ivan 31, 124, 313, 388 Dolinar, Lojze 71, 74 Dostal, Rudolf 220 Draškovič, Milorad 106, 353 Dvorak, Marko 325, 375, 388 D E>urišic, Marko 177 E Ehrlich, Lambert 187 Engelsfeid, Neda 388 Erjavec, Fran 22, 67, 85, 98, 145- 146, 148-149,279,296,300,303, 305-306,310-314,321,337,388 F Fabinc 122 Ferjančič 131-132 Fettich-Frankheim, Oto 21 Filipič, France 355, 357, 384, 388 Fink, France 27, 159,237,273-274, 384 Finžgar, Franc Saleški 19, 43-44, 65,67,69,189,306,388,393 Fisher, jasna 330, 388 Flere, Pavel 120, 126, 173, 191, 221, 245-246 Franchetti, Engelbert 162 Franke, Ivan 77 Funtek, Anton 44 G Gačnik, j. 221 Galle 64 Galsworthy, john 70 Gangl, Engelbert 31, 71, 120, 157, 161-162,197,199,272, 314 Gaspari, Maksim 74, 198 Gasparič,Janez 198 Gerbič, Fran 71 398 G1igorijevic, Branislav 177-178, 184, 190, 194,199,207,211,229- 230,236,239,388 Glonar, joža 147, 184 Gmajner, Tone 14 Godec, Marija 42 Godeša, Bojan 389 Gogala, Ciril 339-340 Golia, Pavel 44, 46 Golmajer 343 Golob, Fran 59 Golob, France 72, 389 Go louh, Rudolf 332, 343-344, 346, 348,389 Gorki, Maksim 349, 351 Goršič, France 132-133 Gosar, Andrej 136, 153, 182, 236, 239,244,248,250,320,325 Govekar, Fran 46, 48-50, 147, 281, 372 Gradišnik, Fedor 282, 389 Gradnik, Alojz 68-69 Grafenauer, Bogo 31, 36, 48, 108, 112-113, 374,389 Grafenauer, Ivan 109 Granda, Stane 100 Grasselli, Peter 64 Grdina, Igor 374, 389 Gregorčič, Simon 99 GregoriČ, Vinko 53 Grenko, Matevž 389 Grohar, Ivan 73, 75, 78 Grol, Milan 250, 252-255 Grošelj, Pavel 38, 109-110, 112 Gruden, Josip 64, 103 H Hafner, jernej 312, 315-317, 389 Hartman, Bruno 389 Hinterlechner , Karel 36, 147, 249 Hahnjec, josip 140, 183, 209 Hribar, Ivan 40, 47, 77-78, 161, 169,176,182,265,267,389 Hubad, Matej 44, 53, 55, 81-82, 109,147,169-170,238 1 Ilešič, Fran 31, 63-65, 132-133, 149- 150,371,389-390 J Jakac, Božidar 76,198 jakopič, Rihard 44, 71-72, 74, 76- 79,89,109,112,147,392 janda, F. 72 Jankovic, Velizar 141 Jarc, Miran 69 Jeglič, Anton Bonaventura 100, 122-123,127,133,138-139,141- 142,171-172,174,187,190,192, 201,208-209,214, 247, 288, 383, 389,392 jelenc, Luka 202-203, 212, 220 Jeločnik, Aleksander 21 jeraj, Vida 65, 69 Jeraj, Vida ml. 198 Jeran, Fran 31, 172-173, 253 Jeran, Luka 99 Jovan, Janko 238 JovanoviC, Ljuba ]51, 194 jug, Anton 31, 59, 205, 280 jurčec, Ruda 205, 318, 389 Jurčič, Josip 46, 96 jurkovič, joso 133 Juvančič, Friderik 50, 65 K Karlin, Andrej 214 Karlovič-Janowsky 73 Kastelic Jože 13 Kastelic, Miha 57 Kavčič. Fran 59 Kermavner, Dušan 345, 389 Keršič-Svetel, Marjeta 88-89, 389 Kette, Dragotin 16 Kidrič, France 13, 69, 89, 147, 149, 150,372 Kimovec, Fran 44, 56 Klepec, josip 59 Klopčič, France 352, 354-355, 389 Klopčič, Mile 343, 370 Koblar, France 15, 44, 64, 67, 70, 90,109,111,375,389 Kocbek, Edvard 247 KocmuT, Ivan 383 Kocmur, janez 319,332,345 Kocmur, Sebasijan 319 Kodrič, Smiljana 389 Kogoj, Marij 57, 73, 369 Kolarič, jakob 316, 389 Kollman (Fran) 249 Komelj, Milček 73 Kardin, France 326 Korošec, Anton 90, 115, 122, 128, 130,135, 141, 151, 153, 162, 166, 168,187,190,194-198,200,206, 210,212, 214, 236, 239, 241-242, 250,253, 255, 258-259, 274, 312, 320, 322, 324, 327, 362-363, 366, 394 Korun, Milan 340, 347 KorW1, Valentin 201 Kos, Gojmir Anton 74 Kos, janez 77, 79, 392 Kosovel, Srečko 370, 373 Kosovel, Stano 370 Košmrlj, Drago 285-286, 289 Kovačič, Janko 21 Kozak, juš 110, 112 Kozina, Pavel 57 Kozinc, Branimir 298 Kraigher, Lojz 44, 48, 65-66, 68, 109,112,147,150,332 Kralj, France 73, 75-76, 81, 168- 169 Kramar, Jože 65 Kramer, Albert 38, 59, 241 -242, 258 Kranjc 73 Kranjc, Cene 13, 16 Krapež, Fran 58 Kravos, Vladimir 298 Krečič, Peter 389 Kreft, Bratko 247, 348-349 Kreft, Ivan 389 Kre~ar, Rado 238, 242, 251 Krecič, Peter 389 Krejči, Viljem 191 Krek, Gojmir 44, 64, 302, 306, 311 Krek, Janez Evangelist 53-54, 64, 302,304-305,309,311-313,315, 324 Krek, Miha 320 Kremenšek, Slavko 204-205, 318, 325,328,352,389 Kremžar, Franc 255-256 Kristan, Anton 118, 330, 332-335, 342, 348, 389 Kristan, Cvetko 331, 390 Kristan, Etbin 155, 331-332, 334 Krstelj, Ivo 155 Krulj, Uroš 38 Kržan, Pavle 21 Kukovec, Vekoslav 167 Kulovec, Fran 183, 194, 226, 236, 320 399 Kumanudi, Kosta 239, 244, 248 Kuret, Primož 15, 390 Kušar, Valentin 125 Kušej, Rado 143 K veder, Zofka 332 Kyovsky, Rudi 330 L Lah, Ivan 58-59, 65-67, 148, 280, 293,372, 390 Lajovic, Anton ]5, 44-45, 55-57, 79,110,144,170,233,387 Lampe, Evgen 159, 194 Langus, Jože 327 Lavrenčič Pahor, Minka 27, 390 Lazarevic, Ža rko 390 Lemež, Milan 336 Leon XIII. 95, 99, 319 Leontic, Ljubo 289 Levstik, Fran 46 Levstik, Vladimir 65, 69, 109-110, 112 Lilieg, Alojzij 48 Liška, Janko 332-334, 390 Lončar, Dragotin 65-66, 102, 105, 119-120,145,218-219,221,223- 224,230,287,296,331,339,388, 393-394 Lubec, Mirko 57 Lubej, France (Franjo) - Drejče 272,390 Lukan, Miroslav 181 Lukman, Franc Ksaver 12, 17-18, 36-37 M Maček, Vladko 390 Mačkovšek, Janko 59 Mahnič, Anton 63, 99-100, 103, 189,301,319-321,368 Mahnič, Joža 70, 390 Maister, Rudolf 83 Majaron, Danilo 37-38, 59 Majcen, Fran 58 Majcen, Stanko 44 Maksirnovic, Božidar 214 Makuc, Ivan 345 Mal, Josi p 85, 108-109 Maleš, Miha 76 Mandic, Josip 291 Mantuani, Josip 13 Marinček, Anton 328 400 Marinkovic, Pavle 125, 128, 131, 139,273 Markovk, Bogdan 239 MarkoviC, Laza 137, 144 Marx, Karl 296, 346 Masaryk, Tomaš Garrigue 163, 296 MatkoviC, Hrvoje 82, 234, 390 Matz, Rudolf 82 Mazovec, 1van 31, 307-308 Melik, Anton 97, 109-11 ° Melik, Vasilij 96, 137, 390 Mencej, Martin 390 Meško, Ksaver 20 Mikuž, Metod 27, 38, 112, 137, 154,166-167,177,207,216,236, 238- 239, 248-249, 291, 325, 390 Milčinski, Fran 44 Milenkovic, Toma 338, 34], 345, 347,390 Missia, Jakob 99-101, 301 Mitrovic, Andrej 390 Mitrovič Andro 192 Mlakar, Pino 318 Mbderndorfer, Vinko 390 Mohorič, Jakob 309 Mokranjac, Stevan 82 Mole, Vojeslav 90, 390 Mom~'fe, Jean Baptiste Poquelin 348 Moravec, Dušan IS, 17, 20, 43-44, 46-51, 169-170, 238, 251, 370, 372, 390 Mourre, Michel 95 Munda, Jože 68 Murko, Matija 372 Murnik, Viktor 264-265, 267, 269, 272 Mušič, Marjan 73, 391 Mužic, Ivan 229, 391 N Nadrah, Ignacij 161-162, 171 Natalija, Karadordevič, kraljica 257 Natlačen, Marko 21, 247,320,327 Necak, Dušan 372, 391 Nedič, Lilijana 393 Nikic, Nikola 229 Nikitina 170 Njaradi, Dionisij 127 Novačan, Anton 168, 284-285 Novak, Fran 59 Novak, janže 289-290, 383 Novak, josip 197 Novak, Viktor 82 NovakoviC, Predrag 13, 393 Nučič, Hinko 46-48, 51, 391 Nušic, Branislav 50, 68, 181 o Odar, Alojzij 189, 319, 374, 391 Ogrin 58 Ogrizovic, Mihajlo 391 Onič. France 369 Oražen, Ivan 269, 316 Ovsenek, Josip 316-317 Ozvald, Karel 147, 219 P Palac, Natalija 389 Pajer, Hinko 298 Pastorek, josip 343 Pašic', Nikola 138, 141, 152, 174, 177-178,184,190,192,194,199, 211-212, 215-216, 229, 258, 284, 345 Pavlič, Rado 280 Pavlovec, France 76 Pečjak, Gregor 31 Perič, Ljudevit 339 Peric, Ninko 239 Pernišek, France 264-265, 312-314, 316-318,391 Perovšek, jurij 114, 291, 391 Pesek, Anton 58 Pestotnik, Pavel 21, 120-121, 129, 199,205,214,218,267-268,272- 273,280 Petejan, Josip 347 Petranovic, Branko 178, 384, 391 Pilon, Veno 71 Pippenbacher, josip 119, 161 Pirc, josip 21 Pirc, jožko 63, 95, 98-100,102,103- 104,391 Pirkmajer, Otmar 191, 199, 237 Pitamic, Leonid 24, 131, 147 Pivec-Stele, Melita 17, 137, 291, 300 Plečnik, jožef 249-250 Plemelj, josip 37,147 Pleterski, janko 168, 391 Pleteršnik, Maks 65 Ploj, Miroslav 182 Podbevšek, Anton 68-70, 73, 80, 340,369,391-392 Podlesnik, Ivan 21-22, 312 Pogačnik, Lovro 313 Porec, Janko 37 Poljak, Helena 90, 170, 269 Poljanec, Leopold 36, 172, 199, 230 Pollak, jean 48 Poženel, Albert 21 Poženel. Jadviga 198 Praprotnik, Avgust 48 Predic 232 Pregarc, Rade 49-50 Premrl147 Prem ru, Vladimir 369 Prepeluh, Albin - Abditus 44, 58, 105, 116, 118, 145, 147-148, 286- 289,331,335,339 Prežihov Voranc (Lovro Kuhar) 70,343 Prešeren, France 57 Pribičevic, Svetozar 24, 106, 114, 118, 128, 138-142, 153, 155-156, 162-163,166, 168, 174, 177-178, 180,190-195,197,199-205,207- 208,211-213,216,219,223,225- 226, 233-234, 243, 246, 250, 256, 258,273-274,284,287,289,345, 364,390,392 Prijatelj, Ivan 16, 64-65, 98, 147, 149-150,331,371,392 Protie, Stojan 38, 106, 122-123, 130,139,273 Prunk, Janko 318, 321-322, 325- 326,328-329, 392 Puc, Danilo 59 Puc, Dinka 91 Pucelj, Ivan 167, 210, 229, 284-285, 287-288 Pugelj, Milan 65 Punar, Alenka 392 Pustoslemšek, Rasto 14, 59, 371 Pušenjak, Vladimir 226 Pulja ta, Boris 170 R Radie', S~epan 137, 190, 199, 206, 211-21i, 215-219, 221, 223-232, 236,248,268,285-287,391 Ramovš, Fran 109, 392 Ramovš, Franc 21 Rasberger, Pavel 15, 392 401 Ravnihar, Fran 53, 55 Ravnihar, Slavko 54 Ravnihar, Vladimir 55, BO, 86, 131, 272 Ravnik, Anton 198 Ravnikar , ~tefanija 369 Regali, josip 77 Rejc, Valentin 343-344 Remec, Bogumil134 Res, Alojzij 48 Ribar, Ivan 169 Ribarič 205 Ribnikar, Adolf 161-162 Riebl, Walter 61 Rol1and, Romain 373 Rostohar, Mihajlo 36 Rotar, Janez 392 Rozman, Boris 392 Rozman, Franc 330, 392 Rozman, Rudolf 21 Rožman, Gregorij 316, 389 Rupel, Dimitrij 392 Rus, josip 268-269, 272-273, 392 Rus, Veljko 269, 272, 392 S Samsa, Ivan 163-164 Schell, Henrik 199, 212, 214 Schmidt, Vlado 392 Schwentner, Lavoslav 16 Schweiger 57 Selinšek 348 Seliškar, Tone 81, 370, 388 Semenič, A. 322 Senekovič. Ivan 27, 392 5ernec, Dušan 236 Shakespeare, William 16 Sinclar, Upton Bea1l3S1 Skaberne, Fran 39, 138 Skala, Anton 280 Skočir, Slavica 332, 349 Skrbinšek, Milan 281 Slak jože 326-327 Slapšak, Božidar 13, 393 Smole, Andrej 57 Smrekar, Hinko 71 Srškic, Milan 357 Stabej, jože 306 Stambolijski, Aleksander 285 StankoviC, Milutin 202-203 Stele, France 16, 90, 375 Stenar, F. 124-126 402 Stepišnik, Drago 264-265, 267- 269,272,276,312,316,393 Sterle, Franjo 72, 76, 389 Sternen, Matej 44, 71 Stiplovšek, Franjo 37, 73, 292-293, 299,321,354 Stiplovšek, Miroslav 291, 321, 329, 354, 392-393 Stojadinovic, Milan 89,192,227 Strmšek, Pavel 131 -132 Studen, Andrej 61, 393 Sušnik, Anton 142, 151-152, 176, 194,227,233,239,252 Svetek, France 343 Š Šantel, Avgusta ali Henrika 73 Šantel, Sas. 72, 74-76, 123-124 Šarič, Ivan 127 šenoa, Branko 214 šerko, Alfred 147, 150,369 Šifrar, F. 288 Šifrer, jože 393 Šimenc, Stanko 393 Šimnovec, Rudolf 295 Šimrak, janko 152, 154-155 Škerl, Silvester 81 Škrlj"' France 393 Šku j, Karel 187 Šlajpah, Franc 69 Šlebinger, janko 12, 16 Šmalc, Matej 66 Šporn, Teodor 181, 196,199 Štebi, Alojzija 332, 335 Štefe, Ivan 312 Štritof, Niko 57 Štrukelj, Ivan 199, 219 Štukelj, Ciril 345, 348-349, 351 Šturm, Fran 163-164, 172 Šubic, janez 71, 78 Šubic, jurij 71 Šuperina, Benjamin 229 Šušteršič, Ivan 44, 54, 168, 192, 194,206,305 Švehla, Antonin 285 T Taaffe, Eduard 98 Tavčar, Ivan 005) 25, 36, 40, 51, 64-65,77,106,147,265,272, Tavčar, lvan (NSS) 297 Telban, janko 343 Terseglav, France 313 Thompson, Seton Ernest 297 Tolstoj, Lev Nikolajevič 349-351 Toman 170 Tomec, Ernest 316,318-321,392 Tominec, Angelik 235 Tosti, Ivan 65 Tratnik, Fran 71-72, 74, 147, 160 Traven, Janko 393 Trifunovic, Miloš 139, 177, 179, 183-184,187,229-232,256,273 Triller, Karel 134 Tuma, Henrik 331, 346-348, 350- 351 Turk, josip 29,34-35,41,310 Tyrš, Miroslav 263-265, 267, 318 U Ude, Lojze 131, 393 Uratnik, Filip 116, 148 Urbančič, Boris 90, 393 Ušeničnik, Aleš 63-64, 95, 98-\01, 103-104,122-313,391,393 UZtU1ovič, Nikola 229-230, 239 V Vadnjal, Fran 36, 195 Vajda, Franjo 119, 172-173 Vavpotič, Ivan 44, 74, 78,147 Velikonja, Narte 24, 27, 48, 138, 195 Vencajz, Ivan 53 Verstovšek, Karel 22, 24-26, 28-33, 35-39,44,46,108,142,165,388, 393 Vesel, Ferdo 74 Vesenjak, Ivan 194, 231 Vesnic', Milenko 130 Vidmar, josip 69-70, 73, 369 Vidmar, Milan 247-248 Vidmar, Nande 81 Vidmar, Stane 182,269,273,297 Vidmar, Vida 393 Vidovič-Miklavčič, Anka 393 Vilder, Večeslav 155 Vodeb, Dušan 297-298 Vodnik 67, 249 Vodnik, Valentin 16, 67-68, 235, 249,351 Vodopivec, Fran 196 Vodopivec, Peter 65, 199, 393 Vošnjak, Bogumi196, 149, 284-285, 390 Vošnjak, josip 149 Vovko, Andrej 85, 387, 394 Vraber 162 Vratovič, Mirko 59 Vuk, lvan 345 VukičeviC, Velja 212-216, 225-226, 230,236,239,246,250,345 Vulč, Franjo 356 Vurnik, Ivan 15, 72 Vurnik, Stanko 15 w Weber, France 285, 394 Wester, josip 161, 172-173, 230, 384 Z Zabret, Franc 316 Zal·ec, Ivan 74 za etel, Vinko 264, 268-269, 394 Zaplotnik, Ignaci/" 31 ZečeviC, Momči o 112, 114-115, 117-118, 122, 128, 130-131, 133, 136-139,150,154,178,218,282, 285,287-288,291,384,394 Zorec, Črtomir 297-298 Zorec, Ivan 65, 67-68 Zorman, Fran 183 Zorman, Ivan 65, 71 Zorman, Janez 77, 394 Zorman, Jožko 170 Zorman, Vinko 87 Zupančič, Rihard 166-167 Zwitter, Fran 65, 394 Ž Žebot, Ciril 394 ?oebot, Franjo 210 Zerjav, Gregor 84, 130-131, 133, 136,150-151, 155, 166-167, 187, 191,199,201,206,248,280,287, 383 Ževart, Milan 25 Žigon, joka 394 Živanovič, Jeremija 234 Živkovic', Petar 347 Žmavc, Jakob 31 Žumer, Srečko 327, 329 Župančič, Oton 16, 44, 48, 65, 69, 70,108-109,111-112,147,251 403 VSEBINA PREDGOVOR 5 1. SLOVENIZACIjA IN IZPOPOLNITEV KULTURNIH DEJAVNOSTI 9 POMEN PREHODA V NACIONALNO DRŽAVO 11 OŽIVITEV 19 BOJ ZA USTANOVE IN DRUŠTVA 23 Šole 23 UČitelji 40 Gledališče 43 Glasbena matica 52 Filharmonija 55 Kazina 57 Nemška hiša v Celju 59 REORGANIZIRANJE UMETNIKOV 63 Slovenska matica 63 Društvo slovenskih književnikov 68 Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov 71 Narodna galerija 76 Zveza slovenskih pevskih zborov 81 NARODNOOBRAMBNA DRUŠTVA 84 MEDNARODNE VEZI 88 II. KULTURNA POLITIKA IN KULTURNI BOJ 93 KULTURNI BOJ 95 V NOVI DRŽAVI 105 KULTURNE DILEME 108 OD ZDRUŽITVE DO USTAVNE RAZPRAVE 114 404 LIBERALNI PRITISK 138 Avtonomistična izjava 145 VLADA SRBSKIH RADIKALOV 177 PRIBIČEVIČ PONOVNO V VLADI 190 KRATKOTRAjNI OBRAT 194 VIŠEK KULTURNEGA BOJA 199 RADIČEVA DEPOLITIZACI)A ŠOLSTVA 212 VARČEVANJE 230 VRNITEV SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE 236 III. STRANKARSKE KULTURNE ORGANIZACIJE 261 NARODNO LIBERALNI POLITIČNI TABOR 263 Sokol 263 Zveza kulturnih društev 277 Zveza društev kmetskih fantov in deklet ter Samostojna kmetijska stranka 282 Bratstvo in Narodno socialistična stranka 290 KATOLIŠKI POLITIČNI TABOR 301 Slovenska krčansko socialna zveza 301 Orel 311 Slovensko katoliško akademsko starešinstvo 319 Krekova mladina in krščanski socialisti 321 MARKSISTIČNI POLITIČNI TABOR 330 Kulturna prizadevanja socialnih demokratov 330 Svoboda in socialisti 334 Komunistične kulturne organizacije 352 Sklepne misli POLITIKA, INTELEKTUALCI, MNOŽICE 359 SUMMARY 377 VIRI IN LITERATURA 383 OKRAjŠAVE 395 IMENSKO KAZALO 397 405 ERVIN DOLENC KULTURNI BOJ Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918-1929 Urednik ZDRAVKO DUŠA Opremila MOJCA DARIŠ Računalniško oblikovanje LMG DTP Izdala CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLjANI Glavna urednica KSENIJA DOLINAR Za založbo JOŽE KORINŠEK Natisnila TISKARNA LJUBLjANA Ljubljana 1996 Knjiga je izšla s podporo Ministrstva za znanost in tehnologijo. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, št. 415 -41/95 z dne 19.4. 1995. se od te knjige plačuje 5% davek (po \3. t. lar. št. 3 Zakona o prometnem davku),