Zakaj so liberalni Mladoslovenci odpadli? Po.slednjič smo razložili, kako so Iiberalni Slovenci pri nas staro nložnost in edinost razdrli. Povedali smo, kako so odstopili od federalistične stranke, ter potegnoli med nase nasprotnike — aemške ustavake. Eazložili smo tudi, kako so naši liberalci, posnemajč diuge liberalce, začeli našo narodno dnhovenstvo grditi, naše staie rnnogozaslužne zagovornike pa n. p. Herraaua, Bleiweisa itd. napadati. Po pravici se tukaj prauamo, zakaj? Kateri so bili oni rnočni (?) uzroki, da je brat zapustil brata in se z nasprotnikom pobratil zoper rojaka? Nekateri pravijo, da so to storili iz golega Poljakov, ki so složnost federalistične stranke razdirali in nemškim ustavakom vodo na rulin napeljavali. Ko bi vsi ti vselej složno postopaii, tedaj bi že davno pri nas bolje bilo. Sicer libeialni Slnvenci sarui tožijo, da nam je od nemško-prusačkili astarakov toliko dobrega pričakovati, kakor golobti od jastreba, jagnetu od volka. Vošnjak satn je v dunaj-<kem rajhsratu djal rekoč: ,,mi od blagoslovov nstave nisnio dozdaj več pridobili, nego večje davke iu večja bremena za vojsko." A'A čudno, zakaj pa so tedaj odpadli od uas, zakaj sO postali ustavoverci? Dobro ved6, da v tem rajhsratu ne opravirao ničesar in nikoli, ker 80 si Nemci že za naprej odmerili 3krat več poblaucev, kakor bi jim v primeii do Slavjauov šlo sovraštva do sv.katoliškeCerkve, katerej j  — in veudar so potegaoli med nain aasprotue^ustaso federalipti voljai pustiti samostojnost in krščan- jvake! Zakaj? sko izrejo otrok. Ali tega ne verajemo, poprek j Ker drugega pravega uzroka ue najdemo, in brez izjetuka. Le nekateri izmed njih so piavi i  moramo reči, da so to storili iz gole gospodpuntarski paglavci zoper največjo dobrotaico na- stvaželiiogti. Prvaki hočej o biti. Na prvih rodov, zoper sv. Cerkvo. Še 1. 1870 podpisali so: stolih ,bi radi sedeli. V ta namen so začeli To- Radej, Siuec, Vošnjak, Dominkuš, Leaček, volilui oklic do Slovencev, kder pravijo: ,,možje iz uaroda, vprašajte svoje srce! Ali hočete mana, Bleiweisa, Hermana, Kosto . . . . is stolov pometati, kamor je vrle može bvaležuost Slovencev posadila. Vse drugo, na prinier žvekanje liberal- izrejati svoje otroke brez vere? Ali lio-|nih praznih besed, grdeuje mešuikov ia sv. Cer- čete, da bodo pozabili, da so Kri8tjani?a Ako tedaj uaši liberalci zdaj s hudobuirui besedami vero skrunijo in Slovencem kalijo dušni mir, budivši jim verske dvome, storijo to večjidel le iz grde aebičnosti. Zdajno udrihauje na sv. Cerkvo jim je le sekira, orodje, ali bobea, s katerim hočejo Slovence slepiti in glušiti, da nebi pred časom zapazili, kam pos s taco sega. Uzrok jihovemu odpadu se nahaja neki diugod. Vemo za Ijudi, ki trdijo, da so liberalni SIoveDci odpadli: iz nezadovoljnosti s staro federalistično stranko, češ da Herinan, Bleiweis in njana stranka Slovencem nič ni na boljše pomagala. Tudi ta uzrok ni na vse strani resničen. Kajti teniu niso Herman in Bleivveis in njuni _ prijatelji krivi, ampak liberalci izmed Slovencev, Čehov in kve, trobeuje v ustavaški rog, to jira je le pomoček in orodje do zaželenega prvaštva. Iii ta uzrok našega razpoia utegne biti edino p r a v i. Kajti lc ta nani pojasnuje vse ; on naru da kljurj do piavega spozuauja Daših doraačib prepirov. Ta nara pojasni, zakaj so 1. 1868 že začeli blagega Tomaua napadati, upljiv Novio in Bleivveisa rušiti. Hoteli so biti prvaki. Vsi Slovenci bi naj plesali, kakor bi jim Vošnjak in Zarnik piskala. Da ta namen dosežejo, jim je vsako sredstvo prav. Hlcpenje po prvaštvu je Mladoslovence tako zmotilo, da i5o niso čutili sramotc, s poraočjo neraškiitarjev v duuajski rajhsrat laziti in vlesti. Nebotž so zasli med rogovileže zoper sv. Cerkvo ia med nemške ustavake. Slovenski svet se je čudil, da $o r.aki poprejšni federalist.i in zagororniki cej- krene samostalnosti skoraj v eni noči postali: ustavoverci in cerkveni rogovileži. — Toda napuh človeka zaslepi. Da se v svojem mnenji o mladoslovenskih liberalcih nikakor ne motimo, to nam priča ravno izišla knjižura: Slovenci in državni zbor. Zvečinom najdemo v njej ti**te govome otrobe, katere so Vošnjak, Razlag, Pfeifer in Nabergoj v duuajskern rajhsratu vezali — Slovenci pa skoro popolnem pozabili. Predgovor z uvodom in konec, pa so natlečeni hinavskega natolcevanja, čudovito nespametnib predsodkov, pomot in laži. Ova knjižica nam razodeva vso ničviednost liberalne slovenske stranke. Kajti tako nepoštenega orodja se posluži le človek, ki ima ničvredne namene in nakane. Krinka: vse za: narod, svobodo in omiko, krije le grdo pohlepnost po prvaštvu. Sodite bralci sami! V predgovom beremo : -napredna slovenska stranka je naslednica tistih blagih mož, ki so že pred 30 leti začeli na to delati, da bi naš narod postal duševno izobražen". To pa ni resnično. Kajti pred 30 leti je začel blagi Bleiweis svoje Novice izdajati in nepozabljivi Slomšek ,,Blaže in Nežica" pisati in ,,Drobtince'' nabirati. Ali še živi Bleiweis ostro graja in zaraetnje mladoslovensko rogovilenje. In rajni Slomšek bi teško kedaj pisače: Sl. Naroda in Tednika priznaval kot svoje naslednike. Je tedaj le širokoustno bahanje, če se Vošnjak in jegova svojta sama Slovencem proglašuje kot naslednico Blei\veisa, Slomšeka, Toraana .... Na strani 3. nas boče pisatelj podučiti ali prav za prav nalegati: zakaj so Mladoslovenci odpadli in razpor napravili. Pravi zato, ker so 1. 1870 papeža proglasila nezmotiiega in vsled tega tudi pri Slovencih porodili novo politično, tako imenovano klerikalno stranko. Lažnjivost onih besed kažeta 2 resuična dogodka. Prvič: ostali smo Slovenci složni in edini še više leta dni po oklicu papeževe nezmotnosti. Kajti 1. 1871 smo pri volitvab za deželni zbor bložno in v dobri zastopnosti postavili svoje kaudidate in razun v Mariboru povsod zrnagali. Izvoljeni so bili še z geslom: vse za vero, dom in cesarja: Vošnjak, Dominkuš, Srnec zraven Adamoviča in Hermaua. Drugič Mladoslovenci so že davno pred oklicem papeževe nezmotnosti na svoj političen odpad mislili in delali. Le na den še si niso upali. Leta 186L so prvic z libeialnim Naprejern poskusili. Pozneje 1. 1868 pobirali so za Narod denarjev tudi pii mešnikih. Vožnjaku je nek duhoven rekel; da se boji, da nebi Narod proti duhovnom začel pisati. Toda Vošnjak je vse tajil ia trd.il: ,,o to se ne bode nikdar zgocilo, tega nibče ne namerjava". Toda diugod je pravil: ,,zdaj še nam je farjev iu jiliovib deaarjev potreba, poznej bomo pa nad nje sli". Tako je Vošajak govoril in postopal že 1. 1868. *) Tedaj ni res, da bi papeževa nezmotnost razpor zakrivila. Novo proglašena verska resnica daja našim liberalcem le zaželeno priliko in sredstvo, da grdobo svojega odpadapri Slovencih nekoliko pokrijejo. Gcopadno je to : kar beremo na str. 3: ,,papež je sklical 1. 1869 višje duhovnike v Rim k cerkvenemu zboru in ta zbor je po napeljevanji in pritiskanji Jezuvitov sklenil novo versko načelo, daje papež nezmoten, da morajo vsi katoličani njemu slepo ubogati v vsem, kar on (papež) zaukaže, če prav v posvetnih rečeh, vere se ne dotikajočih." Ne moremo reči, česar je tukaj več, ali neumnosti in nevednosti ali pa hudobije. Le to dostavimo, da Vošnjaka ni sram posnemati judovskih in lutrovskih pisačev. Prav po šegi teb versko-katoliško resnico krivo razlaga in iz nje grdo strašilo dela za Slovence, 6eš; da se bodo zdaj vsi papeža ustrašili in na ves glas vpili: o n e z m o t n i Vošnjak! hvala tebi, da si nam oči odprl — vodi nas, reši nas strašnega papeža — držimo se trdno, drugače še nam utegne nezmotui papež cesarstvo podreti, posestva pobrati, ubogemu Vošnjaku pa volilno pravico pristriči. . . . Nekdajni ajdi so nauk o sv. Rešnem Telesu krivo razlagali. Pravili so, da Kristjani otroke kolejo in njih meso žrejo in kri pijejo. Vošnjak pa Slovence straši z izmišljeniut tatermanom papeževe nezmotnosti! — Na strani 5. veli knjižura: ,,klerikalci bi radi odpravili ustavo, po kateri ima ljudstvo pravico, svoj glas oddati in po svojib poslancih sklepati zastran vsakojakih postav, naloženja davkov itd." potem na str. 6 : klerikalci so zakrivili razpor nied Slovenci, oni so vtikali _vero" med politiko, kamor ne gre". Ali resnica se drugače glasi. Resnica je, da hočemo zdajno ustavo, katera po našili mislih za Avstrijo ne sodi, po postavni poti predrugačiti, popraviti ali z boljso nadomestiti. Vošnjak je gotovo že kedaj dobil črevlje, ki so ga tiščali. Ali je zdaj hotelbos hoditi. Gotovo ne, marveC črevlje je črevljarju nazaj poslal, da mu jih je popravil ali pa nove naredil. Zastran vtikanja vere med politiko pa rečemo, da to ravno liberalci najbolj delajo. Liberalci in ž njimi Vošnjak, Razlag itd. so na Du naji imeli z vero in sv. Cerkvo največ opvavila. Nasnovali so nam v edinosti z Luterani in Judi in frajmaurerji: nove verske postave. Tedaj ne mi, ampak liberalci vedno vtikajo vero med politiko, da obnjo zmešajo. Mi se le branimo liberalnih napadov na vero in sv. Cerkvo. nIn zdaj miBlimo, imajo naši bralci zadosti, da bodo sami spozaali, kje je pošteno delovanje za blagor katoliškega in vernega slovenskega ljudstva in kje nespodobna hinavščina. Sami bodo *) Tudi Zarnik je 1. 1868 pod (_ + y) pisaril iz Hrvatskega iu v BSlov. Gosp." obiral Toinana, Bl«iweisa . . Pi8. lebko spoznali in obsodili lažnjivost in obrekljivost onih, večjidel dohtarskih gospodov in liberalnih jihovih časnikov, kateii hinavsko pod kiinko: svobode in omike, skrivajo gvoje sebične namene ter poštenega slovenskega kmeta begajo in plašijo z izmišljenim strahom pred kleiikalei — med tem ko jih druga ne goni, kakor brezmerna g o s p o dstvaželjnost in pohlepnost po liberalnem prvaštvn na Slovenskem". *) Toda vse jihovo ropotanje nas ne straši in ne plaši celo nič. Nepremakljivi bodemo vselej stali za našimi izkušenimi voditelji, kakoršni ro : Herinan, Bleiweis, Kosta, Tonkli, Einšpieler. Vse za vero, doin in cesarja. *) Prosto po knjižuri stran 96. Pis.