•1
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška I, tet. 04/280 16 00
GBD	h,<ri>ska 33, 40110 Kninj ttl.: 04   2S0 10 40, 2SO 10 r, :so io <i) faks: 94 2SOJOI2 Htt»r.i,'/>i/.\;, utfOKfiglul.si
Gorenjska borzno posredniška druiba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	,ott„nl ■ ttttitorn.nl Jonotuotl
AVTO MLAKAR PODBORSEK,
VOZILA LETNIK 2001 PUNTO -200.000,00 SIT
D0BL0 -300.000.00 SIT
ALFA ROMEO 156 -500.000,00 SIT LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ tel.: 04/20 19 300 DVELETNA GARANCIJA
ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKI
Gorenjska4** Banka
ht(p://w\v\v.gbkr.si
EI»3EHGLAS*
IftoLV-ISSN 0352 - 6666 - št. 17 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, 5. marca 2002
Foto; Gorazd Kavči
Trdovratna revščina
V Sloveniji je tudi revščina. To je uradno priznala tudi vlada leta 2000, ko je bil sprejet Program boja proti revščini in socialni izključenosti. Pojem revščina je relativen in je težko najti jasna merila. Zadnje izračune je naredil Statistični urad Republike Slovenije na osnovi posebne metodologije evropskega statističnega urada Eurostat. Osnova za prag revščine je denarni dohodek na člana gospodinjstva, ki je znašal konec devetdesetih let 54.708 tolarjev na odraslo osebo. To za slovenske razmere pomeni, da je pod tako določenim pragom revščine v Sloveniji živelo 13,8 odstotka oseb ali povedano drugače: 265.147 prebivalcev Slovenije je bilo revnih in ti so živeli v 101.775 gospodinjstvih. V Sloveniji je v tem obdobju odrasla oseba razpolagala celo samo z 40.578 tolarji. Določeni družbeni sloji so revščini bolj izpo-. stavljeni kot drugi. Čeprav je resnično revnega večinoma sram priznati svoje stiske (med revne se žal prištevajo tudi državljani, ki dejansko niso in svoje dohodke znajo spretno skrivati, kar ni v čast državi), so najbolj ogroženi enočlanska gospodinjstva, starejši posamezniki in pari, družine s tremi ali več otroki, mlajšimi od 16 let, enostarševske družine, gospodinjstva brez delovno aktivnih oseb, gospodinjstva, katerih člani nimajo izobrazbe ter najemniki neprofitnih in socialnih stanovanj. Gospodinjstvom z brezposelnimi, neizobraženimi in starimi člani grozi največja nevarnost, da bo tudi na njihova vrata potrkala revščina. Institut za ekonomska raziskovanja pa je ugotovil, da se je revščina v Sloveniji celo povečala, vendar različno v posameznih družbenih skupinah. Število revnih med upokojenci seje zmanjšalo, povečalo pa se je med brezposelnimi in starimi do 18 let.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki igra glavno vlogo v boju zoper revščino, pravijo, da glede revščine v primerjavi z drugimi razvitimi državami nismo nič posebnega. Vendar je revščina trdovratna in nepredvidljiva. Mogoče jo je obvladovati, najlažje z dvigovanjem izobrazbene ravni prebivalstva, z zaposlovanjem in tam, kjer ni druge izbire, tudi s socialnimi pomočmi. • Jože Košnjek
Jutri začetek 32. Tedna slovenske drame
Svetovni rekord
čepiakove, Kranjc tretji Luksemburžaiii z Vladimirjem
Kranj - Velenjčanka Jolanda Čeplak je na EP v atletiki na Dunaju postavila nov svetovni rekord v teku na 800 metrov, Kranjčan Robert Kranjec je prvič stal na zmagovalnem odru tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih, Kranjskogorec Dejan Košir Pa si je že zagotovil kristalni globus za skupno zmago v paralelnem veleslalomu deskarjev na snegu.
Minuli konec tedna so slovenski njec. [gor Medved in Peter Zonta
V>rtniki dosegli nekaj vrhunskih osvojila odlično drugo mesto in
Naltatov. V kraljici Športov, atlc- zaostala le za Finci ter premagala
je na evropskem prvenstvu na olimpijske prvake Nemce. Nove
uunaju /ablestela Velenjčanka odlične uvsrtitve pa so lep obet
•"°landa Čeplak, ki je v teku na pred svetovnim pr &0() metrov postavila nov svetovni Pkord in v finalu ugnala najhujšo
Wonico Stephanie Graf. S Časom r?5,82 je za 0,58 sekunde izbolj-a 14 let star dvoranski svetovni rekord Nemke VVachtlove. Že v Wek in soboto so nas /nova raz-VCSelili smučarji skakalci. Na tek
m> svetovnega pokala v Lahrrju je Prvič v svoji karieri na zmagoval J** odru stal Kranjčan Roberl
^ra'»jec, ki je osvojil tretje mesto Vi
S()boto pa je naša ekipa v posta-Primož Peterka, Robert Kra-
venstvom v poletih, ki bo ta konec tedna v Har-rachovu. Vesele novice so konec tedna prihajale tudi iz japonskega Sappora, kjer so se na tekmah svetovnega pokala LIS merili najboljši deskarji. Z novim odličnim
tretjim mestom je Kranjskogorec
Dejan Košir /bral toliko točk naskoka pred tekmeci, da si je že pred koncem tekmovanja priboril mali kristalni globus v paralel nem veleslaomu, možnosti /a podobno lovoriko pa ima tudi v paralelnem slolomu.       • V. S.
kranjec je prvič stal na stopničkah svetovnega pokala.
_ EKOLOŠKO
KURILNO
ECO OIL 53177 00
Jutri v sredo bo z uvodno predstavo, veseloigro Županova Micka, v izvedbi Prešernovega gledališča, in podelitvijo
Grumove nagrade, svoja vrata odprl 32. Teden slovenske drame.
M'te ubu, in Matjažu Zupančiču za tekst Goli pianist, pa se bo letos pridružilo novo ime. Letos bomo na TSD lahko videli kar dve uprizoritvi Zupančičevih tekstov, Golega pianista bodo predstavili igralci in igralke MGL, s predstavo Vladimir (za ta dramski tekst je prejel Grumovo nagrado leta 1998) pa bo v četrtek, 7. marca, gostovalo gledališče The-atre de la Ville d'Esch-sur-Alzette iz Luksemburga, (na fotografiji). Več o programu TSD na današnji aktualni strani.
• Igor Kavčič
Kranj - Jutri v sredo bo z uvodno predstavo, veseloigro Zupanova Micka, v izvedbi Prešernovega
gledališča, in podelitvijo Grumo-VC nagrade, svoja vrata odprl 32. Teden slovenske drame. V desetih
° PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10: NAROČILA OD 7. DO 18. URE
Referendumi bodo 7. aprila
Kranj - Večino gorenjskih predlogov /a ustanovitev novih občin in
/a preoblikovanje navadnih občin v mestne je državni zbor pretekli teden zavrnil. Skorja Loka, Jesenice in Radovljica ostajajo navadne ob čine, čeprav je Jeseničani in Radovljici sprva ka/alo, da jima bodo poslanci podelili status mestnih občin. Kot je znano, naj bi bila edina nova občina Šmartno pri Litiji.
Gorenjska bo pri občinski delitvi doživela le dve spremembi. DrŽav m zbor je soglašal, da se Hrastje izloči \/ občine Šenčur in priključi
občini Kranj, Sveti Lenart pa na) bi se izločil i/ občine Železniki in se priključil občini Skofja Loka. O spremembah se motajo i/reči še prizadeti krajani na referendumu, tako v naseljih, ki se želijo i/ločiti, kot v občinah, kamor naj bi se ta naselja priključila. Referendumi bodo po svetovalni in kot taki niso zavezujoči. V Uradnem listu je bil v petek /e objavljen odlok o razpisu referendumov in določitvi referendumskih Območij m določitvi 7. aprila Z8 dan referendumov. • J.K.
dneh, do 16. marca, bomo videli sedem tekmovalnih, dve spremljevalni in dve gostujoči predstavi.
Letošnji zelo ambiciozno zastavljen program je nekako umeščen med dve podelitvi nagrad. Poleg Grumove nagrade, ki jo bodo prvi dan Tedna slovenske drame po izboru strokovne žirije podelili za najboljše izvirno dramsko besedilo, bo najboljša predstava tekmovalnega programa zadnji dan festivala nagrajena z Veliko nagrado.
Lanske dobitnike Velike nagrade, ansambel SSG Trst s predstavo Ta veseli dan ali Matiček se je uoženu bo nasledila ena izmed sedmih tekmovalnih predstav v letošnjem programu, po lanskih dveh dobitnikih Grumove nagrade, Zoranu Hočevarju, za teksr
« N M
«««
o o o
e<«. «
9770352666018
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
PO SLOVENIJI / joze.kosnjek@siol.net
Torek, 5. marca 2002
IZ POLITIČNIH STRANK
Vlada proti občinam
Branko Grims, državni svetnik, SDS
Pisatelja Georgesa Feydeauja je na ulici nadlegoval domišljav pisec: "Ze tedne vas iščem, da bi vam povedal sijajno misel, ki jo ves ta čas nosim v glavi... ". Feydeau je sočutno zamrmral: "Sirota osamljena, kako ji je moralo biti dolgčas..."
V minulih dneh je bilo mogoče med dogajanji na nacionalni televiziji in v državnem zboru potegniti kar precej vzporednic. Po anketah javnega mnenja je večina državljanov razočaranih, ker bodo Slovenijo zastopale Sestre. Toda glasovanje o izboru na televiziji je bilo na moč podobno glasovanju v parlamentu. V obeh primerih je namreč "stroka " odločila, da glasovi ljudi pravzaprav niso pomembni. Na televiziji je bil vzrok za izničenje glasovanja gledalcev očitna šlamastika (vdor?) pri računalniškem štetju glasov. Le malo ljudi pa ve, da to končne odločitve sploh ni spremenilo, saj je bil sistem štetja postavljen tako, da so glasovi vseh gledalcev skupaj "tehtali" samo eno tretjino glasov; ostalo pa "stroka ". Upravičeno razburjenje javnosti so potem tisti, ki so stvari zakuhali, doma in v tujini še politično zlorabili za očitke o nestrpnosti. Povsem ob strani je zato ostalo dejstvo, da pravila mednarodne zveze EBU v sedmi točki nasprotujejo izvedbam skupin, če se zaradi njihovega nastopa ali vsebine pesmi tvega izgubo ugleda. Prav tako kot se je pod mizo pometla zgodba o udarcih s pestjo nekje v zakulisju tekmovanja. Da je g. Magnifico večkrat pel na prireditvah tako imenovane tranzicijske levice, z vsem tem najbrž nima nobene zveze. Recimo.
Vlada se je do predlogov za nove občine opredelila negativno in poslanci iz vrst oblastne koalicije so kar tekmovali v želji, da bi povedali - prosto po zgornji anekdoti - sijajno misel o tem, kako je občin "že preveč". Dejstva? Nobeno osrednje javno glasilo ni zmoglo niti toliko etike, da bi objavilo zgodovinsko preverljiv podatek o razvoju lokalne samouprave na slovenskih tleh v obdobju, preden je avantgarda s kardeljevimi domislicami "osrečila" ljudstvo. Vse do uvedbe velikih kardeljanskih komun je bilo na naših tleh namreč več kot 400 (štiristo!) občin. Takratne občine, ki so imele nedvomno zgodovinsko in siceršnjo osnovo za svoj obstoj, se niso oblikovale kot ideološki projekt, ampak so bile plod desetletja trajajočega razvoja lokalne samouprave vse od rajnke Avstro - Ogrske naprej. Glede "drobljenja" ima torej Slovenija zgodovinsko gledano še veliko rezerve. Tudi uspešnost po novi zakonodaji nastalih manjših občin je opogumila tiste, ki so si prizadevali za ustanovitev še nekaterih. Zadošča že pogled na izjemno hiter in uspešen razvoj v novih občinah na območju nekdanje občine Kranj ali pa nekdanje občine Škofja Loka. Lahko bi dejali, da so prav nove manjše občine, kot so Žiri, Železniki, Gorenja vas - Poljane, Preddvor, Šenčur, Cerklje, Naklo in Jezersko skupaj s Tržičem in Škofjo Loko ter drugimi na nek način v obdobju po osamosvojili edina resnična zgodba o uspehu, predvsem pa so ljudem blizu. Vse nasprotovanje manjšim občinam, še posebej pa ustanavljanju novih, tako izvira zgolj iz tega, da nove občine ne obvladujejo več iste politične sile, ki so nekoč uveljavljale "vzvišene vizije tovariša Kardelja ", kot se je posiljevanju ljudi z nečim, o čemer se niso mogli izreči, imenovalo tedaj. Zdi se, kot da je vlada oživila Kardelja od mrtvih. S svojim agresivnim nasprotovanjem novim občinam je namreč preprečila celo to, da bi ljudstvo sploh dobilo možnost, da bi jih kdo vprašal, ali si nove občine res želijo. V tej fazi se je namreč državni zbor odločal le o razpisu referendumov na območjih, ki bi jih zajemale nove občine. Čeprav so ti referendumi samo posvetovalni in inui potem državni zbor še vedno v rokah škarje in platno tudi v zadnji fazi sprejemanja zakona o ustanovitvi novih občin, je izvedba referenduma pogoj za nastanek nove občine. Ta pravica je ljudem sedaj odvzeta in nič čudnega, če se bo spet vse končalo na ustavnem sodišču (ali evropskem sodišču za človekove pravice).
Tako pri ustavnih spremembah, katerih ključni politični cilj - glede na predloge vlade - je omejevanje pravice do referenduma; kot pri blokadi ustanavljanja novih občin je mogoče opaziti isto rdečo nit - vlada postaja samozadostna in ljudstvo ji je postalo odveč, zato se na njegovo mnenje požvižga. Vprašanje je le, koliko državljanov sploh še opazi, da je od problema, kilo nas predstavlja na Evroviziji in kako je tja prišel, za ugled Slovenije ter predvsem njen nadaljnji razvoj mnogo pomembnejše vprašanje, kakšno vlado ima naša država in koliko neposredne demokracije je dopuščeno. Glede tega (paradoksalno, čeprav so bile izbrane Sestre...), pa stvari na sončni strani Alp ne kažejo prav nič rožnato.
KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED
- BREZPLAČNO -
Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustim za naročnike (20 %).
VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN
VSAK PRVI TOREK V MESECU!
Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure.
Izrežite in pošljite na:
GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
Kupon ni veljaven za objavo pod Šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku
Do turistične takse tudi z izterjavo
Spremembo zakona o pospeševanju turizma, ki jo je državni zbor pretekli teden sprejel, je predlagal poslanec
Dušan Vučko iz Bohinja.
Ljubljana - Poslanci Dušan Vučko (LDS) iz Bohinja, Feri Horvat (Združena lisata), Anton Delak (Desus) in Ivan Božič
(SLS) so predlagali spremembo zakona o pospeševanju turizma, ki jo je v četrtek državi zbor sprejel po hitrem postopku. Novost je pomembna za turistično dejavnost kot tudi za občine, kjer poteka turistična dejavnost, in njihove proračune. Po novem bodo lahko davčni uradi na zahtevo občine prisilno izterjali turistično takso, za kar sedaj nimajo zakonske osnove. Davčni organ bo na osnovi sporočila občine izdal odločbo, s-katero bo naložil zave-
zancu, da v 15 dneh poravna takso s pribitkom 25 odstotkov zahtevane vsote. Če taksa v predpisanem roku ne bo plačana, bo izterjana po predpisih o prisilni izterjavi davkov. Davčna oprava bo za uresničevanje te naloge z občino sklenila ustrezno pogodbo, v kateri bo posebej določeno nadomestilo za opravljene storitve. Nadomestilo znaša 3 odstotke izterjanega zneska.
Plačevanje turistične takse je poseben problem. Zakon o pospeševanju turizma, ki je bil sprejet leta 1998, je določil, da so zavezanci za plačilo takse vsi turisti. Zakon tudi določa, da je turistična taksa
vir občinskega proračuna, saj občina zagotavlja ugodnosti in storitve, ki jih je deležen turist. Vendar se je dogajalo in se dogaja, da so ponudniki turističnih uslug takso turistom zaračunali, vendar je vedno niso nakazovali na poseben račun občine, ampak so jo zadržali zase za reševanje svojih težav.
Občine so s primeri neplačevanja takse obveščale davčni organ, vendar ta doslej ni imel pristojnosti za prisilno izterjavo takse. "Glavni cilj dopolnjenega zakona je pospeševanje turizma. Povečali se bosta finančna moč in finančna likvidnost občine. Olajšano bo poravnavanje stroškov, kijih imajo obči-
ne z urejevanjem občine in promocijo, cilj te spremembe pa je tudi povečanje finančne discipline, ki je na zelo nizki ravni, in povečanje odgovornosti vseh, ki so dolžni po zakonu pobirati in odvajati turistično takso," je dejal pobudnik za spremembo zakona o pospeševanju turizma Dušan Vučko.
Jedrsko orožje z dovoljenjem
Državni zbor je po burni razpravi sprejel spremembo pomorskega zakonika. Odslej bodo lahko v slovensko morje vplule tudi tuje vojaške ladje na jedrski pogon ali ladje, oborožene z jedrskim orožjem, kar je bilo doslej prepovedano. Predlagatelji spremembe, med njimi tudi Janez Janša, so trdili, da je sprememba nujna tudi zaradi izpolnjevanja pogojev za članstvo Slovenije v Natu in da ne pomeni svobodnega plutja po slovenskem morju, ampak bo za vsako vplutje potrebno dovoljenje vlade. Ladja na jedrski pogon ali z jedrskim orožjem je lahko enako nevarna kot jedrska elektrarna. Nasprotniki spremembe zakona pa so poudarjali, da je jedrsko orožje nevarno, in menih* znova klečeplazimo pred Natom-Zakon bi bilo smotrno spremeniti šele takrat, ko bi bili že člani Nata. Državni zbor je sklenil, da bodo ladje na jedrski pogon ali z jedrskim orožjem lahko vplule v slovensko morje, vendar ob predhodnem dovoljenju slovenske vlade o/iroma ministrstva za obrambo.
• • Jože Košnji
Rina Klinar med pogajalci
Ljubljana - Vlada se je pretekli teden odzvala na napoved stavke zdravnikov in zobozdravnikov za 19. marec, kot je sklenil glavni stavkovni odbor zdravniškega sindikata FIDES. Sprejela je pogajanja in izrazila pripravljenost za proučitev stavkovnih zahtev, ki pa jih ne bo mogoče uresničiti v kratkem času, ampak v daljšem obdobju. Pooblaščeni vodja vladne pogajalske skupine je Igor l mek, njegova namestnica pa mag. Rina Klinar, direktorica Radia Triglav Jesenice. Vlada je obravnavala program aktivne po-
litike zaposlovanja za leti 2002 in 2003 in program aktivne politike zaposlovanja za leto 2002. Program upošteva smernice Evropske unije na področju zaposlovanja. Letos so ukrepi usmerjeni predvsem k reševanju brezposelnosti najtežje zaposljivih skupin. Te so starejši iskalci zaposlitve, iskalci zaposlitve, ki že nad enim letom iščejo delo, mlajši ljudje brez izkušenj in mladi z neustrezno oziroma nizko stopnjo izobraz be. Vedno večji problem je tako imenovano "strukturno nesklad je", ki se kaže v zaposlovanju tuj-
Strankarske novice
cev na nekaterih delovnih mestih in sočasnem povečanem številu domačih iskalcev zaposlitve brez UStrcznc izobrazbe. To terja prilagajanje izobraževanja trgu dela. Ker so odrasli brezposelni vedno večji problem, bo letos za njihovo izobraževanje namenjenih 300 milijonov tolarjev.
Slovenske železnice so dobile od vlade soglasje za začetek postopkov za nakup novih večsis-temskih električnih lokomotiv, /gornja meja posojila je 62,5 milijona evrov. Fiksni del nabave je 25 lokomotiv, nakup dodatnih petih lokomotiv pa je odvisen od uspešnosti prodaje nepremičnin Slovenskih železnic. • J.K.
Dražgoše spomenik državnega pomena
Ljubljana - Vlada je sprej** odlok o razglasitvi spomenika v Dražgošah s kostnico za narav'1' spomenik. Zgradili so ga leta 1^' in je zadnji večji spomenik postavljen v Sloveniji po le'11 1945. Spomenik je delo arhitekt1' Borisa Koheta. Kipe je oblikoval
akademski kipar Stojan Bane-mozaiki pa so delo Iveta SublC** Napise je izbral Josip Vidmar- * razgledišča spomenika je inoglK<-opazovati Dražgoše in širše o'1 močje Selške doline in Skofjelp**" ih hribov. Istočasno je bil za spomenik državnega poiiie'ia izbran tudi Cekinov grad na l0,nl parka Tivoli v Ljubljani. • J«***
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Naklo je obravnaval problematiko dokapitalizacije Jeseniških mesnin, kjer deluje tudi klavnica in je za kmete v občini Naklo zelo pomembna, saj kupi večino živine v občini. Z jeseniški) klavnico dobro sodeluje tudi Kmetijska zadruga Naklo Zaradi
tega je bila tudi komisija za kmetijstvo občinskega sveta za predlog, da se letošnji denar za subvencioniranje kmetijstva nameni dokapitalizaciji Jeseniških ines-nin. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke podpira tako reši
tev kot pravilno. z zaprtjem jese niške klavnice bi se povečali transportni stroški, saj bi morali kmetje VOZiti živino v oddaljenej še klavnice in zgubljali pri konku renčnosii živinorejcev iz občine Naklo
Predsedstvo območne organi/a cije Združene liste socialnih demokratov Kranj je na zadnji Msjj namenilo največ pozornosti pripravam na lokalne volitve. Slran k.i J6 evidentirala več možnih kandidatov za lupana Mestne ob čine Kranj, po zadnji razpravi pa pridejo v izbor itirje. Svetniki in podžupan mag. Štefan Kadoič so
ocenili, da so možnosti za sodelo
vanje z drugimi Strankami m lis tami Ee v prvem krogu volitev.
Predsedstvo je menilo, da bi bilo treba za predvolilno sodelovanje
podpisati koalicijsko pogodbi),
konkretnejši dogovori pa so naloga posebne pogajalske skupine. Združena lista bo sodelovala s svetniškimi listami in s samostoj nuni kandidati /a župane tudi v občinah Naklo, Šenčur in Cerklje, v občinah Preddvor in Jezersko pa bo sodelovala le s kandidati za
svetnike.
Konec februarja se je sestal na svoji redni seji škofjeloški regij ski odbor Nove Slovenije. S stra ni tajniStVfl Btnnkl se je sestanka udeleži] in se na neposreden način
predstavi] novi glavni tajnik dr. Janez Mlinar, ki je prisotne se/ nanil / aktualnim dogajanjem tet pripravami stranke na lokalne in predsedniške volitve 2002.
Predstavniki občinskih odborov
so izčrpno analizirali trenutne politične razmere in / njimi poveza ne priprave na lokalne volitve po posameznih občinah škofjeloške
regije. Razprava je pokazala, da priprave dobro potekajo, dogovorili so se tudi za usklajeno delova
nje občinskih volilnih štabov m potrdili mandat dosedan|cinu predsedniku KO Janezu llrova-tu, ki bo tako Uldi še napie| /asto
pal Skofjeloiko regijo v svem
stranke NSi. • J.K.
Dogovor o grobiščih
Ljubljana - Kakšna bo nadaljnja usoda predloga zakona 0 voj"''1 grobiščih, na katerega imajo parlamentarne stranke /elo različne p° glede, naj bi bilo več znanega danes, ko se bo predsednik drž.avneg zbora Borut Pahor sestal z vodji poslanskih skupin. Predlog zakona)" sedaj pred drugo obravnavo, ki naj bi jo opravili na marčni seji. O P° pretekli zgodovini so namreč stališča zelo različna, zato je težje naJ
pomiritev brez zaostrovanja. Vlada noče ta problem rešiti na splojj^* nediskriminatorno, brez vrednostnih, zgodovinskih, političnih i" idcP loških opredelitev. Na ta način naj bi ohranili spoštljiv odnos do m vih. Sedaj je vsaka stran predlagala svoja dopolnila. Koalicija Sloveli' ja. Nova Slovenija in SDS, sta predlagali novo poimenovanje zakon-1' ki naj bi bil zakon o grobiščih žrtev vojne in revolucije. < >Stale str;"1 pa temu nasprotujejo In menijo, da gre za zlorabljanje v politične mene. • J.K.
Mencinger ne, Arhar morda
Ljubljana - Rektor Univerze v Ljubljani prut. dr. Jože Mciicingi'1'^
prijazno Odklonil povabilo Stranke mladih m njenega predsednika 1 v" j
mka s Černjaka, da bi bil kandidat stranke na jesenskih volitvah za p&T sodnika republike Zapisal je, da je bilo vabilo zanj priznanje, rcndanr je moral po temeljitem premisleku, zaradi osebnih razlogom in obvezi?
sli na začetku novev.i lekioiskega mandata na Univerzi, zavrniti.
Stranka mladih bo nadaljevala z iskanjem kandidata za predseduj*!
Republike Slovenije. Bo tO morda dr. France Arhar, nekdanji r"^,., ner Banke Slovenije, ki bi ga za predsedniškega kandidata rada W^ tudi Slovenska ljudska stranka. Dr. Arhar možnosti kandidature Ijl^
nikal Dejal je, da bo o tem pravočasno obvestil javnost, lo    1,1 t|;.
konec meseca, po velikonočnih praznikih, v časnikih smo prebra h ^
želi dr. France fahai kandidirati s podporo VOlivCCV. kandidatno^
pripravljeni podpreti Številni razumniki; o vstopu \ tekmo za '"'V^hh mka države pa naj i>i se di France \ihai ze pogovarjal z dr. b,A
Mencingerjem m uglednim univerzitetnim proiesoijein d' Ribnikarjem. • J.K.
Ivan1"11
Torek, 5. marca 2002
•••••••
AKTUALNO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Petra Pogorevc, gledališka kritičarka in selektorica 32. Tedna slovenske drame
Festival zna prepoznati najboljše
'Obe gostujoči predstavi gledališč iz tujine dokazujeta, da se je festival sposoben odpirati navzven, hkrati pa potrjujeta, da so se avtorji, ki so bili na Tednu slovenske drame v preteklosti že nagrajevani, sposobni prebiti tudi preko državnih meja," meni selektorica Petra Pogorevc, ki je letos pripravila raznolik izbor uprizoritev, ki jih bomo
v Prešernovem gledališču v Kranju videli med 6. in 16. marcem v okviru 32. Tedna slovenske drame.
Kot predstavnica strokovne javnosti letos že četrtič sodelujete na Tednu slovenske drame, tretjič v vlogi selektorice predstav, ki jih bomo videli v festivalskem programu. Tudi tokrat ste pripravili raznovrsten izbor uprizoritev, v primerjavi z lani dobro zastopanimi komedijami, vse tri uprizoritve so beležile tudi dober obisk gledalcev, te letos nekoliko pogrešam...
"Izrazita komedija v letošnjem programu je uprizoritev SLG Celje z naslovom Ločitev. Gre za uprizoritev besedila, ki je bilo na celjskih Dnevih komedije razglašeno za žlahtno komedijo, zasno-
jev. Seveda vztrajam na tem, da so vse postavljene na podlagi slovenskih dramskih besedil, naj bodo ta iz zakladnice slovenske klasike ali izvirne dramske novitete. Hkrati sem želela dati poudarek tudi na gledališki skupini, ki sta me zelo navdušili na podlagi srčnosti, s katero se vsi sodelujoči lotevajo stvari, ki jih vidijo v svoji okolici..."
Govorite o obeh spremljevalnih predstavah...
"Tako je. To sta ljubiteljski uprizoritvi, ki sta dejansko nastali, lahko rečem, s srcem. Najprej so tu člani gledališke skupine Odpisani, ki deluje pod okriljem Cen-
Borut Veselko,
ravnatelj Prešernovega gledališča
"Smo ambiciozni in bi radi iz Tedna slovenske drame naredili slovenski dogodek, mogoče celo nekaj kar bi povzročilo še pljusk čez mejo. Zato smo letošnji TSD tudi zelo široko zastavili. Poleg tega je naš pokrovitelj Droga Portorož na pomoč priskočila s podvojitvijo višine Grumove nagrade (2 milijona tolarjev, op. av.), kar pomeni, da se ta uspešno kosa s Prešernovo nagrado. Tudi finančne nagrade opravičijo, če že ne motivirajo pa vsaj demotivirajo ne, pisce dramskih tekstov. In konec koncev, majhna nagrada je žalitev za avtorja."
vano pa je na zgodbi zakonskega Para, ki ne more več živeti skupaj, a tudi ne more iti narazen. Zelo smešna je denimo Linhartova Županova Micka v izvedbi PG |5ranJ' ki jo veliko kranjskega občinstva že pozna. Pri ostalih predstavah prevladujejo mešani žanri. Veliko komedijskega ima v sebi Ekshibicionist v izvedbi SNG Drama Ljubljana, ki se na razmeroma lahkoten način loteva Pravzaprav zelo resnih vsebin."
Števtio uprizoritev, med katerimi ste izbirali tudi letos ni bilo veliko. Ko med šestnajstimi odbere slabo polovico, ostane komaj k<*j. Kate ra so bila vaša vodila pri lzhoru ?
"Dejansko ostane komaj kaj. Velika večina uprizoritev, ki letos n,so prišle v tekmovalni izbor, so uprizoritve otroških besedil. Te so Poleg monodram. priredb besedil tu.jih avtorjev in izrazito komerci-ll'nih komedij tudi sicer najbolj Pogosto med uprizoritvami, ki se ne prebijejo v tekmovalni prodam. Slednjega želim nameniti Predvsem odrasli publiki; to so Vcčcrne predstave, ki jih ocenjuje strokovna žirija, ta pa mora imeti ptoŽnost, da med uprizoritvami 1/r)"a na podlagi enotnih kriteri-
tra za cerebralno paralizo Sonček iz Maribora s predstavo Kralji in lopovi, drugo predstavo Cabuba-ret - Miss Slovenije ima kratke noge, pa so ustvarile punce iz skupine Bube. Tekst za to predstavo, napisala ga je Kim Komlja-nec, ki je predstavo tudi režirala, je na moje veliko veselje tudi nominiran za Grumovo nagrado. Uprizoritev parodira izbore za miss, zgodba se namreč odvija v ženski garderobi, kjer se znajdejo tekmovalke, od katerih seveda nobena ne ustreza standardom, na podlagi katerih ponavadi dekleta pridejo v ožji izbor na takih tekmovanjih. To so povprečna dekleta. Polna so strahov, notranjih travm in problemov, kot so ano-reksija, težave s starši, odvisnost od partnerjev, osamljenost... Vse te zgodbe se skozi model izbora za miss, skozi prostor garderobe, spletejo v res zanimiv tekst in tudi uprizoritev, ki je vredna ogleda.
V obeh primerih torej ne gre za profesionalne ustvarjalce...
"Ne, to so ljudje, ki so na določeni točki začutili potrebo, da povedo nekaj o sebi oziroma svetu, v katerem živijo, to pa je nenaza rJnje listo, kar mora TSD gotovo spodbujati. Nenehno govorimo.
Petra Pogorevc
da ni mladih avtorjev. Kadar se ti pojavijo, kadar naredijo korak naprej in se predstavijo z besedilom, v katerem avtentično spregovorijo določeni skupini ljudi, se mi jih zato zdi nujno pokazati. Tudi v spodbudo vsem drugim potencialnim mladim avtorjem, ki bi si morda želeli napisati dramo, pa se
foto: Damjan Svarc
tega iz takega ali drugačnega razloga ne lotijo."
ljetos tudi ni Tržačanov in Mariborčanov...
"V določenem obdobju, od lanskega do letošnjega februarja ne v SSG Trst ne v Drami SNG Maribor niso uprizorili nobene predstave na podlagi slovenskega
Alja Predan, predsednica žirije za podelitev Grumove nagrade
"Govorim o takoimenovanih dramskih besedilih, saj več kot četrtina tekstov, ki smo jih brali, ne sodi v gledališče, ampak v druge medije in na druga področja, kot so radijske igre, kratke eti-de... Avtorji so pogosto nevešči pisanja drame, za kar velja kritiko pripisati tistim, ki bi morali tudi v praksi gojiti obrt dramskega pisanja. Pisati najprej pomeni poznavanje obrti, skupaj s talentom in idejo pa to lahko pisca pripelje do umetniškega dela. Kar zadeva problematiko, ki jo igre obravnavajo vsaj 35 odstotkov tekstov, ki smo jih prebrali, govori o alkoholizmu, problemih z drogami, spolni zlorabi v otroštvu, v iskanju in zatekanju k psihiatrični pomoči, o raznih marginalnih skupinah... Nekaj manjši odstotek se loteva sodobnih tem, a prevladuje problematika spolnosti, neurejenih družinskih razmer, zabave in pozabe mladih v drogi, redki teksti med njimi so taki, ki se nekoliko z razdalje posmehujejo našemu šentflorjanstvu. Veseli me, da sta dva od nominirancev tudi predstavnika v programu TSD, hkrati pa sem vesela da je pokrovitelj za Grumovo nagrado podjetje z imenom Droga. Mislim in upam, da bo ta droga stimulativna za dramatike, da se bodo lotevali bolj obrtnega načina pisanja, kar bo prispevek tudi k kvaliteti iger in bo tako tudi delo naše žirije bistveno težje."
dramskega besedila. Za TSD sem iskala uprizoritve z zgodbami, ki bi govorile o čimbolj sodobnih temah, če gre za novitete, oziroma, če gre za ponovne uprizoritve, da te na svež način predstavljajo že znane tekste mojstrov, kot so bili denimo Linhart, Cankar in Grum."
Pa vendar, kljub zožanemu izboru med uprizoritvami prijavljenih institucionalnih gledališč, ste tako imenovane off-produkci-je uvrstili v spremljevalni in ne tekmovalni program...
"Spremljevalni predstavi sta specifični po svojem nastanku in bi bili v neenakopravnem položaju s predstavami profesionalnih gledališč, hkrati pa se mi zdelo smotrno oteževati dela žiriji za podelitev Velike nagrade. Iz lastnih izkušenj izpred treh let vem, da je zelo težko primerjati delo ljubiteljev in profesionalcev, pa recimo uprizoritve, ki so ansam-belske z monodramami, ali tiste, ki so namenjene otroškemu občinstvu, s tistimi za odrasle...
Mislim, da je tisto, kar manjka slovenskemu gledališču, zlasti kakovostna, oblikovno domišljena in vsebinsko dovolj aktualna in zavezujoča dramatika za odraslo publiko. Poslanstvo TSD je torej v tem, da vzpostavi nek prerez, ki bo pokazal sedanje stanje tako v okviru tekmovalnega programa kot   spremljevalnih prireditev. Prav s slednjimi odpira različne možnosti   in   ponuja različne vzpodbude, zaradi katerih bi se tekmovalni program v prihodnjih letih lahko še bolj okrepil. V tem smislu se mi zdi letošnji spremljevalni program zelo pomemben. Ne tem mestu velja omeniti obe gostujoči predstavi, ki dokazujeta, da se je festival sposoben odpirati navzven, dokazujeta, da so se avtorji, ki so bili na Tednu slovenske drame v preteklosti že nagrajevani, sposobni prebiti tudi preko državnih meja. Oba teksta, ki jih bomo videli v gostujočih uprizoritvah, Vladimir Matjaža Zupančiča in A Leonardo? (Kaj pa Le-onardo?) Evalda Flisarja, v izvedbah gledališča Theatre de la Ville d'Esch-sur-Alzette iz Luksemburga in Pozorišta Zoran Radmilovič iz Zaječarja, ZRJ, sta v preteklosti /e dobila Grumovo nagrado. To pomeni, daje festival §sposoben pravočasno prepoznavati svoje presežke. In te presežke in avtorje moramo negovati in hkrati znati izpostaviti."
Po treh letih zaključujete mandat selektorice TSD. Kaj vam o slovenski dramatiki govori kratek pogled nazaj?
"Ponavadi se na festival prijavi med 15 in 20 uprizoritev, med katerimi je res kar precej takih, ki ne ustrezajo kriterijem, ki sem si jih zastavila na začetku in jih tudi nenehno javno poudarjala. Seveda
32. Teden slovenske drame, 6. -16. marec 2002
Sreda, 6. marec, ob 19.00
S|avnostna otvoritev 32. TSD
podelitev Grumove nagrade
Otvoritev razstave sekcije za scenografijo
in kostumografijo Društva oblikovalcev
s'ovenije
Sreda, 6. marec, ob 19.30
TEKMOVALNA PREDSTAVA
Anton Tomaž Linhart. Županova Micka
<pG KRANJ)
Režija Vito Taufer
veseloigra za vse čase.
Četrtek, 7. marec, ob 19.30
GOSTUJOČA PREDSTAVA Matjaž Zupančič. Vladimir
Theatre d'Esch, LUKSEMBURG) Jjozija Jacques Herbert Navdušujoče psihološko komorno 9'edališče.
Jjfck, 8. marec, ob 19.30
' EKMOVALNA PREDSTAVA Matjaž Zupančič. Goli pianist (MGL) £e*iia Matjaž Zupančič Rumova nagrada 2001 2a najboljše dramsko besedilo.
Boris A. Novak: Kasandra
(SNG DRAMA LJUBLJANA)
Režija Dušan Jovanovič
Ljudje in bogovi - lutke v rokah usode.
Nedelja, 10. marec, ob 19.30
TEKMOVALNA PREDSTAVA
O. J. Traven: Ekshibicionist
(SNG DRAMA LJUBLJANA)
Režija Dušan Jovanovič
Nominacija za nagrado
Slavka Gruma 2002.
Provokativen prikaz sodobne resničnosti.
Sob
ota, g.
T£KM0V
marec, ob 19.30
ALNA PREDSTAVA
Ponedeljek, 11. marec, ob 19.30
TEKMOVALNA PREDSTAVA
Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi
(PDG NOVA GORICA)
Režija Mile Korun
Eden izmed vrhuncev
slovenske dramatike
Torek, 12. marec, ob 19.30
SPREMLJEVALNI PROGRAM
Nebojša Pop Tasič, VVilliam Shakespeare, Alfred Jarrv, Odpisani: Kralji in lopovi (glodaliskn skupina Odpisani, Oontor Sonček, Maribor)
Predstava, ki osvaja z odkritosrčnostjo in iznajdljivostjo.
Sreda, 13. marec, ob 21.00
TEKMOVALNA PREDSTAVA Janez Povše: Ločitev (SLG CELJE) Režija Jaša Jamnik
Nagrada na natečaju Dnevov komedije 2001 za žlahtno komedijsko pero.
Četrtek, 14. marec, ob 18.00
SPREMLJEVALNI PROGRAM Predstavitev knjige dr. Aleša Gabriča "Prešernovo gledališče v Kranju 1945 -1957" Knjiga je izšla pri Slovenskem gledališkem muzeju, predstavil pa jo bo avtor skupaj z akterji, ki so tedaj krojili kulturno podobo Prešernovega gledališča in mesta Kranj.
Četrtek, 14. marec, ob 19.30
TEKMOVALNA PREDSTAVA
Ivan Cankar: Lepa Vida, Hrepenenje,
Hamlet iz Cukrarne (MGL)
Režija Milo Korun
Mit o slovenski duši.
Petek, 15. marec, ob 19.30
SPREMLJEVALNI PROGRAM Kim Komljanec: Cabubaret - Miss Slovenije ima kratke noge (gledališka skupina Bube, KUD France Prešeren) Nominacija za nagrado Slavka Gruma 2002-
Kaj imajo ženske povedati o ženskah?
Sobota, 16. marec, ob 16.00
SPREMLJEVALNI PROGRAM Okrogla miza z mednarodno udeležbo: Prodor dramatike na tuje odre. Nanjo smo povabili najprodornejše slovenske, hrvaške (Ivana Sajko), srbske (Biljana Srbljanovič, Mladen Popović), črnogorske (Ljubomir Djurkovič) in makedonske (Žanina Mirčev-ska, Dejan Dukovski) dramatike. Pogovarjali se bomo o položaju sodobne dramatike in o prodoru dramatikov na tuje odre. Pogovor bo vodil Matej Bogataj.
Sobota, 16. marec, ob 19.00
Zaključna slovesnost in podelitev velike nagrade za najboljšo predstavo.
Sobota, 16. marec, ob 19.30
SPREMLJEVALNI PROGRAM
Evald Flisar: A Leonardo? (Pozorište "Zoran Radmilovič", Zaječar, JUGOSLAVIJA)
Grumova nagrada za najboljše dramsko besedilo 1993. Briljantna komedija, ki se dogaja na nevrološkem inštitutu.
Po predstavi je predviden pogovor z ustvarjalci.
Marinka Poštrak, umetniška vodja Prešernovega gledališča "Slovenska dramatika rabi spodbudo v instituciji, nekakšni šoli, kjer bi se lahko začela razvijati. Slovenci sami po sebi verjetno nismo toliko "dramatičen narod", in moramo zato stvari nekoliko dramatično zaostriti, da bodo te postale spet dramatične."
grem gledat vse, vedno pa se odločam glede na že omenjene kriterije. Po treh letih sem predvsem vesela, da je TSD dobil nek prepoznaven profil, kako se bo razvijal v bodoče pa je odvisno tudi od prihodnjega selektorja."
Bržkone boste tudi sami v bodoče še kako zraven...?
"Dela je gotovo še veliko, a glede na to, da je ekipa kranjskega teatra zelo agilna, ne vidim razlogov, da ga ne bi dobro opravili, mogoče tudi z mojo pomočjo. Prijetno mi je bilo sodelovati v vlogi selektorice, rada bi se zahvalila kranjski publiki, za katero se mi zdi, da festivalu vsako leto odmerja večjo pozornost. Najlepši trenutek doslej sem doživela lani, ko sem prišla pred blagajno po vstopnico, ne da bi jo prej rezervirala, pa je zame ni bilo, ker je bila predstava razprodana."
• Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7 do 15. ure, sreda do 17. ure Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja Za tujino: letna naročnina 80 evrov Oglasne storitve: po ceniku DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem)
GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas si
Torek, 5. marca 2002
Sodobna šola v Preserjah
Občina Domžale je z naložbo 564 milijonov zagotovila, da je šola v Preserjah iz dvoizmenskega pouka prešla v
sodobno devetletko.
Domžale - Oktobra leta 2000 so v Preserjah pri Radomljah v občini Domžale začeli graditi novi prizidek s telovadnico, da bi tako nekdanjo osnovo šolo z dvoiz-menskim poukom posodobili v sodobno devetletko. Lani jeseni so dela končali in učenci so se preselili že v začetku šolskega leta. Slovesno odprtje nove šole oziroma prizidka s telovadnico pa so pripravili minuli teden.
Šola v Preserjah je bila zadnja šola v domžalski občini, v kateri so imeli učenci dvoizmenski pouk. S prizidkom, ki so ga delavci SGP Graditelj Kamnik zgradili v rekordnem enem letu, ob tem ko so obnovili tudi stare šolske prostore, so v šoli v Preserjah pri Radomljah zdaj vsi pogoji za devetletnega izobraževanja.
Kot je povedala domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, so / odprtjem in svečanostjo počakali, da so se šolarji vživeli v nove preurejene šolske prostore in so hkrati lahko pripravili tudi slovesen program ob odprtju.
Ob odprtju šolskega prizidka s telovadnico so bogat in pester program pripravili šolarji. - Foto: G. Kavčič
Šola za 600 šolarjev je z gradnjo 1365 kvadratnih metrov velikega prizidka in 991 kvadratnih metrov velikim prizidkom k telovadnici pridobila šest učilnic (tri za prvi razred osemletke in tri za izvedbo nivojskega pouka), dve manjši učilnici za izbirne vsebine in ni-
vojski pouk, sedem kabinetov, tri specialne učilnice s kabineti in razširitev obstoječe za tehniko in tehnologijo, knjižnico s čistilnico
in kabinetom ter multimedijsko učilnico, telovadnico s tremi vadbenimi enotami in druge prostore. Skupna vrednost celotne posodobitve in prizidave je znašala 662 milijonov tolarjev. Občina je prispevala 564 milijonov tolarjev, država pa približno desetino celotnega zneska.
Šola v Preserjah je tako zdaj druga največja šola v občini Domžale. Na slovesnosti ob odprtju, ko so program v polni dvorani pripravili šolarji, je županja povedala, da je ta velika šolska naložba z letošnjim proračunom odplačana. Zdaj pa bo na vrsti osnovna šola Dragomelj. Več denarja za tako imenovane družbene dejavnosti pa bodo v občini Domžale namenjali tudi še nekaj prihodnjih let, so povedali pred odprtjem na novinarski konferenci v Domžalah.
• Andrej Zalar
Nekaj manj denarja kot lani
Ob rednih odhodkih, zakonskih obveznostih približno tretjina kamniškega proračuna za različne dejavnosti.
Kamnik - Blizu tri milijarde ima letos občina Kamnik v proračunu, skupaj s krajevnimi skupnostmi pa dobre 3,2 milijarde, kar je za okroglih 200 milijonov več kot leto poprej. Vendar pa so odhodki na področju rednega delovanja nekoliko višji kot lani. kar bo letos na škodo investicijskih vlaganj. Za redno dejavnost krajevnih skupnosti v proračunu letos namenjajo 9 milijonov tolarjev. Kar precej denarja pa bodo namenili za ceste. Tako je za Pa-lovško cesto namenjenih 20 milijonov, za asfaltiranje v Šmarci 6,5 milijona, za cesto Tunjice - Komenda 10 milijonov, Sovinja peč -Poljane 8 milijonov, Vranja peč Velika Lasna 8 milijonov. Precej denarja je namenjenega tudi za urejanje pločnikov v občini. Med večjimi in pomembnejšimi so v KS Šmarca, v Soteski (11 milijonov), v Volčjem Potoku, na odse-
ku Mekinje - Godič. Za oskrbo z vodo namenjajo v občinskem proračunu letos 187 milijonov in kar 103 milijone bodo vgradili v primarni vod Kamnik - Mekinje, 38 milijonov pa v rekonstrukcijo vodovodnega sistema v Kamniku. Za javno razsvetljavo so namenih 654 milijonov, za kanalizacije in čistilne naprave pa 164 milijonov. Večja investicija na tem področju bo dograditev čistilne naprave v Šmartnem in izgradnja povezovalnega kanala iz Laz do Šmart-nega ter investicija v druge faze izgradnje kanalizacije v Volčjem Potoku.
Na družbenem področju pa je pomemben znesek sofinanciranje izgradnje kegljišča in 44 milijonov tolarjev za obnovo Kulturnega doma. V izobraževanju pa bo velik zalogaj iz proračuna 240 milijonska investicija v Osnovni šoli Marije Vere. • Andrej Zalar
Jeseniški občinski svet
Uresničila se je želja mladih
Na Jesenicah odprli mladinski center
Po raziskovalnih nalogah in po okroglih mizah z mladimi
so Jeseničani ugotovili, da mladina potrebuje svoj mladinski center. Mladinski center so slovesno odprli minuli petek v stavbi gledališča.
Letošnji občinski nagrajenci
Jeseniški svetniki potrdili kandidate za letošnja občinska priznanja. Podražitev zemeljskega plina. Svetniki zelo različnih mnenj o Jeseniških novicah: za nekatere so slabe, za druge dobre, za tretje odlične.
Jesenice - V jeseniški občini se že nekaj časa srečujejo s problemom, kako organizirati mlade vseh generacij in poskrbeti za koordinacijo svetovalnih, preventivnih in kurativnih dejavnosti s področja interesov mladih. Prvo pobudo so dali že pred devetimi leti, ko so v raziskavi ugotovili, da je eden pomembnih dejavnikov zmanjševanja nasilja med mladimi zagotovitev možnosti, da se mladi uveljavljajo na različnih področjih interesnega združevanja.
Tako je tudi občinski svet Jesenice podprl ustanovitev mladinskega centra - da bi mladi na ustvarjalen način preživljali svoj prosti čas. Občina je organizirala tudi okroglo mizo na temo o organizaciji Centra za mlade tako, kot ga imajo organiziranega v Domžalah. Zaključek te okrogle nu/e je bil, da tak center potrebujejo tudi na Jesenicah. Tako je jeseniški župan imenoval komisijo /a mlade, ki jo je vodila Pavla Klinar. Komisija je oblikovala dve ožji skupini - eno za pripravo elaborata o ustanovitvi mladinskega centra Jesenice, drugo pa za oblikovanje vsebinskega dela delovanja centra. Obe skupini vodi Neven ka Bregar.
Občina je lani financirala tudi izdelavo dveh raziskovalnih nalog na temo mladi na Jesenicah. Avtor Blaž Račič je v tej nalogi med drugim ugotovil, da mladi na Jesenicah želijo center, ki jim bo omogočil ustvarjalno preživljanje prostega časa.
Za začetek delovanja so morali dobiti prostor. Občina Jesenice je
financirala ureditev prostora v stavbi gledališča in knjižnice. Prostor so lepo uredili in ga minuli petek slovesno izročili svojemu namenu. V njem bo informacijski center, kjer se bodo sistemsko /hirale informacije, ki so zanimive za mlade. Mladim naj bi ponudili obilo informacij od štipendij in pomoči do prostočasnih dejavnosti, pomoči pri instiukcijah. predavanja, prireditve... Za začetek jim je občina kupila dva računalnika.
Na slovesni otvoritvi se je zbralo kar precej ljudi in tudi mladih, ki jim je uspešno delo zaželel Župan občine Jesenice Boris Bre-gant, mladi pa so pripravili zanj miv program.   • Darinka Sedej
Jesenice - Jeseniška občina praznuje 20. marca svoj občinski praznik, ob katerem podelijo vsakoletna občinska priznanja. O predlogih za podelitev občinskih priznanj so razpravljali na minuli seji občinskega sveta in potrdili predlog komisije za volitve in
G-
0N°
X
Tel.: 07/ J5Z-3i-00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/33S-40-24 Radio Sraka, d.0.0.
Valantičevo 17 SOOO Novo Mesto
imenovanja občine, da se občinske plakete in diplome podelijo naslednjim: Gornjesavskemu muzeju, župniku Jožetu Milčinovi-ču, kulturniku Branku Cušinu, socialni pedagoginji Pavli Klinar, glasbenici Moniki Bohince, športnici Aiyi Klinar, športniku I ranci ju Fonu, kulturni delavki Ivani Faletič, športniku Bogdanu Langusu, pedagogu Ivanu Borštniku, profesorici Maji Oto-vič, delovni terapevtki Karmen Pirih, pekarni Vidic, frizerstvu Rakovec in družbi Telesat, d.o.o.
Na redni seji so se svetniki seznanili z informacijo o varstvu okolja na Koroški Beli, na Lipcah in Blejski Dobravi ter na Slovenskem Javorniku. Svetniki so pred vsem želeli i/vedeti, kako onesnažena so tla in kdo je onesna/eva lcc, kajti brez ustreznega monito-ringa se ne more ugotoviti, od kod onesnaženost /raka in tal. Ni nuj-
no, da so v zemlji kovine zaradi onesnaževanja Acronija - kovine so lahko v zemlji že od prej. Meritve so pokazale, da ni možno določiti onesnaževalca, kajti onesnaževalca se lahko ugotovi le z vsestranskimi meritvami, ki pa veliko tudi stanejo. V Acroniju sicer imajo obratovalni manitoring, merijo onesnaženost in uresniČu jejo številne sanacijske ukrepe, vendar so svetniki predvsem želeli, da se čimprej odpravi moteči hrup, ki ga čutijo predvsem na Koroški Beli.
Svetniki so soglašali s podražitvijo cene zemeljskega plina iz plinovodnega omrežja v upravljanju javnega komunalnega podjetja JHKO-IN in tako od 1. februarja dalje /naša 57. 18 tolarjev za kubični meter, se seznanili z ra/ine-rami v jeseniški bolnišnici in o prizadevanjih političnih strank in župana, da bi Jesenice postala
mestna občina. Še posebne pozornosti svetnikov pa je bila deležna informacija o imenovanju uredniškega odbora za Jeseniške občinske novice. Na zahtevo svetnice Milene Koselj - Šmit, ki se ni strinjala s sestavo uredniškega odbora in ne s tem, da v občinske novice pišejo prispevke zaposlen' v občinski upravi in jc zahtevala občinski odlok o izdaji glasila, je bila ta točka uvrščena kot posel1; na točka dnevnega reda. Svetni*1 so v dolgi razpravi ni/ali vrsto p0' hud ter primerjali Jeseniške nov1' cc z občinskimi časopisi v drugM1 občinah. Nekateri so JescniŠkc novice ocenjeva li kot slabe, drug1 kot dobre, tretji kot odlične. Svetniki so menili, da bi bilo treba sprejeti odlok o izdajanju časop1' sa. strokovna služba občine pa D° za naslednjo sejo pripravila odg0' vore o pogodbah in stroških i^c'. niških novic.     • Darinka Sedej
Velika naložba, tudi v ekologijo
Čista naprava v Vratih
V letih 2003 in 2004 se obeta elektrifikacija doline Vrat, kjer bodo lahko zgradili tudi čistilno napravo za Aljažev in Šlajmerjev dom. Pešpot od Peričnika in plezalna stena v
Šlajmerjevem domu v Vratih.
Ob otvoritvi mladinskega centra so nastopili mladi športniki.
Mojstrana - Planinsko društvo Dovje - Mojstrana je eno največ jih društev v občini Kranjska Gora in deluje na območju, ki je zanesljivo planinsko najbolj obiskano: doline Vrata, Krma in Kot so i/hodišča so v/ponc na naše Julijce. Predsednik društva Miro Eržen, ki bo društvo vodil tudi v naslednjem obdobju, je v svojem poročiltl na ivdnem letnem ob
~ ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
*      *       OBMOČNA ENOTA KRANJ
VZAJEMNA
7dra\ntvpna idvarovalnica
VZAJEMNA, zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., POSLOVNA ENOTA KRANJ
Spoštovani zavarovanci ZZZS in VZAJEMNE!
Obveščamo vas, da v četrtek, dne 7. 3. 2002, od 6.30 do 10.00 ure zaradi izklopa iz električnega omrežja ne bodo delovali računalniki na sedežu enot v Kranju in izpostavah na Jesenicah, v Radovljici, Tržiču in Škof ji Loki. Zato bo poslovanje moteno. Prav tako ob tem času na celotnem območju Gorenjske, ne bodo delovali terminali za potrjevanje in ažuriranje zdravstvenih izkaznic.
Hvala za razumevanje.
čnem /boru poudaril, da se v naslednjih letih obeta pomembna naložba elektrifikacija doline Vrat in čistilna naprava pri Aljaževem domu in v Šlajmerjevem domu.
planinsko društvo pa |e tudi nosi
lcc projekta gradnje vseslovenske
ga planinskega muzeja \ Mojstra ni. Društvi) jc lani v Aljaževem
domu, ki ga |C obiskalo več l|udi kol minula leta, posodobilo sobe.
v Šlajmerjevem domu je velika
pridobitev plezalna stena. Dru
sivo je zaslužno /a Izgradnjo lepe
pešpoti Peričnik  galerije, ki so jo
zgradili skupaj s THglavskim na
rodnim parkom. V prihodnje bo vsekakor planinsko društvo tisto, ki bo moralo ia/inishti o nsiiv/ni
zapori m varovanju alpske doline Vrat pred motoriziranimi obisko valci, Gorski reševalci, ki delujejo
v okv 11 ii društva, so imeli M» reŠC valnih akcij; od tega so prinseli v dolino II le/ko poškodovanih, tri je pa so se smrtno ponesrečili /a i < .uije so porabili 590 ur, sode lovalo je 184 reševalcev.
Mojstranški alpinisti so opravili 680 vzponov in turnih smukov, eden i/med alpinistov pa |c sode loval na odpravi v Himalaji. Na čelniku l/idoi JU Kol leijll so na
obi nem /bom za njegovo uspeš
V Šlajmerjevem domu, ki so Q^ pred leti lopo obnovili in je nam njen izobraževanju planincem ^ alpinistom, bodo naslednje & dobili elektriko, kar bo precejšni pridobitev tudi za Aljažev dom.
no alpinistično udejstvovanj«.
delo podelili lepo slikO.USpe%
je delal muzejski odbor. » Jj markacijaki in mladinski o< ^ ten Športno plezalna seta iyA^'0 tere člani so preplezali J50 sn»» . Darinki« S*>
Težave zaradi moderne
proizvodnje
Kmeta Jožeta Bohinca iz Zaloga pri Cerkljah so najprej silili v gradnjo novega hleva, danes, ko je v težavah, pa se
sprenevedajo in sprašujejo, zakaj se je sploh odločil za gradnjo.
Zalog pri Cerkljah - Jože Bohinc, star 41 let. gospodari z ženo Marjeto in dvema hčerkama na lepo urejeni kmetiji na koncu vasi. Lastnim 22 hektarom obdelovalne zemlje in 15 hektarom
letih sem spital okrog 500 živali, težkih od 600 do 700 kilogramov, in ob tej prireji bi lahko v normalnih gospodarskih razmerah normalno živel in preživel, ne pa da se kopljem v težavah in komaj
kvot za mleko in meso, ki nam jih obeta Evropska unija in ki so za slovensko kmetijstvo nesprejemljive. Razen tega, pravi Jože Bohinc, ima evropski kmet veliko boljše pogoje in višje podpore kot v Sloveniji ter možnosti doseganja višjih cen. Kilogram živine je obremenjen s stroški analiz BSE in z odstranjevanjem živinskih odpadkov (konfiskat). Slovenski
kmet dobi za bika 25.000 tolarjev premije, avstrijski pa okrog 47.000 tolarjev premije in še dodatnih 17.000 tolarjev klavne premije. Mi smo v absolutno slabšem položaju in za preživetje moramo že zreti svojo akumulacijo, ki je sicer namenjena obnovi objektov in strojev.
• Jože Košnjek, slika Aljoša Korenčan
Dupljanska orientacijska učna pot
Duplje - Minuli konec tedna je dupljansko turistično društvo Pod krivo jelko predstavilo orientacijsko učno pot. Na pot, katere celoten obseg je dolg 9 kilometrov, se bodo izletniki podali s turistične kmetije Trnove. Karte učne poti so brezplačne, raziskovalci Dupelj in okolice pa jih lahko najdejo Pri Trnove in na dupljanski pošti.
Kot sta povedali idejni vodji Spela Kuhar in Mateja Smid, je poudarek učne poti usmerjen na življenjski prostor rastlin in živali. Razlika od ostalih učnih poti, pravi Špela Kuhar, je v načinu vodenja: tisti, ki se lotijo hoje, morajo imeti pri sebi zemljevid dupljanske orientacijske poti in se z njegovo pomočjo orientirati po naravi. "Tako sva za orientacijo uporabili stvari, ki so v naravi že bile," je dejala Spela Kuhar in dodala, da je dupljanska orientacijska pot označena zgolj v gozdu, drugod pa se raziskovalci znajdejo s pomočjo že obstoječih znamenj. Pot, ki je začrtana tako, da je zanimiva celo leto, je primerna za vse, nanjo pa se bodo - po oceni tistih, ki so začrtali pot - radi podali tako učenci, kot tudi malo starejši, sami ali v skupinah. Za slednje so predvideni tudi vodniki. Tistim, ki bi radi obiskali Vogvarjevo hišo, se podali v Arnežovo luknjo, si ogledali smreko v smreki in ugotovili, kdo so bili rokovnjači, Turistično društvo Pod krivo jelko priporoča, da - s pomočjo zemljevida pešpoti - začnejo raziskovati Pri Trnove. • Spela Zabkar
Cenejše za številčne družine?
V Bohinju so nove cene komunalnih storitev prizadele zlasti družine z veliko otroki.
gozda je dodal 7 hektarov najete obdelovalne zemlje. Kot mladega kmeta, ki se je odločil, da bo sodobno kmetovanje njegovo preživetje in prihodnost. Poslušal je nasvete stroke in kmetijske oblasti, opustil za te kraje tradicionalno pridelovanje krompirja in ob 5 do 6 hektarov sladkorne pese začel leta 1996 graditi nov sodoben hlev za 120 pitancev. Dobil je posojilo in leta 1997 je novi hlev že dal streho prvim 70 pitancem. Potem seje števii0 dvignilo na 120. Kmalu so se začele težave. Leta '"7 je bil kilogram mesa toplih polovic vreden okrog 500 tolar-
fV. kar je bilo za tiste čase dobro, al se od takrat pri ceni ni veliko spremenilo in tu je jedro težav, v katerih seje znašel kmet Jože Bohinc.
"Razen nespremenjenih cen poslabšujejo naš položaj inflacija, ki ni tako nedolžna, obresti za poso-Jjk in podražitve nafte, gnojil in j*rugih reprodukcijskih materia-lov> ki so v nekaterih primerih Posegle 100 odstotkov. V petih
zmorem plačevati obresti. Za posojila jamčim z zemljo, ki je kot zaščiteni kmet za poplačilo dolga ne smem prodati. Upnik pa bi jo v skrajnem primeru lahko. V enem primeru je zaščitena kmetija pomembna, v drugem pa ne. Se posebej sem prizadet, da se sedaj tudi tisti, ki so me nagovarjali v naložbo, vlečejo ven in me sprašujejo, zakaj sem se lotil vzreje pitancev," je povedal pretekli teden Jože Bohinc. Na njegov problem, povezan z vstopanjem v Evropsko unijo in s predlaganimi kvotami, je pretekli teden posebej opozoril Sindikat kmetov Slovenije, ki je na Bohinčevi kmetiji organiziral konferenco za novinarje.
V Bohinčevem hlevu je sedaj manj živine, kot bi jo bilo lahko bilo, le okrog 80 glav, kar je za evropske razmere, v katere naj bi šli, vsaj 100 glav premalo. Za preživetje pod takimi pogoji ni možnosti in Bohinčeva kmetija le lahko praktičen primer, kakšne posledice ima lahko zmanjševanje
Koprivnik - V Bohinju so se z novim letom cene komunalnih storitev precej povišale. To je zlasti prizadelo družine z več člani, ki jih je posebej na Koprivniku in Gorjušah kar precej. Če je prej osemčlanska družina za komunalo plačevala osem tisočakov mesečno, po novem mora kar okrog trinajst tisočakov. Kje naj denar vzamejo v tistih družinah, kjer je zaposlen le oče, pa denimo na LIP-u zasluži 60 ali 70 tisoč tolarjev? Tudi zato nekateri položnic niso plačali.
Kot je povedal predsednik Krajevne skupnosti Koprivnik Gorju-še Janez Korošec, so nove cene povzročile nemalo razburjenja med krajani. Zneski na položnicah so tudi do šest tisoč tolarjev višji, kot so bili prej. Korošec pravi, da je podražitev v nasprotju z
lanskimi trditvami občine, da bodo cene komunalnih storitev s prenosom iz Komunale Radovljica na lasten režijski obrat nižje ali vsaj enake. Krajanom se zdi nerazumljivo zlasti dvoje: kako so pristojni izračunali, da vsak krajan mesečno odda v zabojnik 0,25
kubičnega metra odpadkov. In še: kako so določili pavšal za plačilo takse za obremenjevanje voda, po katerem vsak prebivalec 'proizvede' tri kubike odpadne vode mesečno. "Kako naj bi dojenček povzročil tri kubike odpadne vode?" se sprašuje Korošec. Nove cene so po njegovih besedah prizadele zlasti mlade družine z veliko otroki. "V svetu KS se sprašujemo, kako bodo te družine to povišanje sploh lahko prenesle. Ni nam razumljivo, da so stroški za komunalo skoraj za polovico višji od stroškov za elektriko," dodaja Korošec. Svet KS je zato od občine že zahteval,
Prenova športne dvorane se nadaljuje
Bled - Na Bledu so prejšnji teden začeli z drugo fazo prenove športne dvorane. Kot so sporočili z blejske občine, so začeli s prenavljanjem garderob in prostorov pod vzhodno tribuno, kjer naj bi uredili garderobe, prostor za fitnes, savno, prostore za zdravnike, sodnike, delegate srečanj in ostale pomožne prostore. Dela naj bi bila končana v dveh mesecih.
Druga faza je vredna 115 milijonov tolarjev, sredstva pa bodo zagotovili ministrstvo za šolstvo, Fundacija za šport in občinski proračun. Druga faza prenove je
Bo nogomet pospešil kabelsko TV?
Še
največji in najbolj pereči problem v Žireh bo, kako zagotoviti vidnost Kanala A, ki bo prenašal tekme svetovnega prvenstva v nogometu.
iri
Zirovski svetniki so se odločili, da dajo predlog sprememb in Polnitev prostorsko ureditvenih pogojev v tej občini v javno raz
Prav«
organizirali pa bodo tudi temeljitejšo javno predstavitev
asnove
Stotk
Komunalne storitve so povečali /.a sedem od-
ske   V' (mrav,,1,vo preoblikovanja Osnovnega zdravstva Gorcnj-"i vključevanja v Združenje slovenskih občin pa odložili.
Za Zirovski občinski svet bi sko rajI dobesedno veljalo: "Če /amu pet minut, zamudiS pol seje, če zamudiš akademskih Četrt ure Pa '■anuidiš skoraj vso sejo!" Vsaj
v Petek bi bilo to praktiCno |VS-
SaJ se je seja začela ločno ob na P°Vedani uri, 13 točk dnevnega r°da pa so "obdelali" V pol ure JJ°Klatudi zato, ker se jim jc mu
Jjlo na ponovoletno srečanje v Qoiopeke, na katerega jih i« P° Vah|l >up;m. Osrednja točka j« bil Prav gotovo predlog sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih Pogojev nan
(PUP) v občini Žiri, ki k> urejajo pot območij: Stare
<
ni,i bi bil
»m
»r i . individualno stanovanjsko
■»njo, območje Maršaka, kjer
' UOVa bencinska črpalka,
m i,. " va,ov'iua stanovanja za cijsWJ^občane in špormo rekrea Kl ,%"kti; smučišče na Goi
. riču. ""' Rai
d^u'','/1''1011' ,UM(,'isk' center v nije   •^jeeve ter območje depo-
|,| ,4l;ul,Vl>ih odpadkov, kjer naj
i„ a Konjaka menaža, strelišče ostali, °f /;i P»knike. Tako je
i,;;;;;,;;^"!/!,, i,-,„.,,„„..
2a ifn,s (>lslv;i zadeva: obvoznica, flaaia v   ",s" "siH>li (lohi,i 10
OdloČil     ■|l|skl'!'-' ministrstva, nienib ' 8°.' da naJ i',c'u, sl),c m dopolnitve PUP. ki na
čelno opredeljujejo doslej znane programe, v javno razpravo, za vsak posamezen objekt pa bo nato potrebno Izdelati lokacijsko dokumentacijo.
Druga pomembna točka je bila uresničitev sklepa o pripravi energetske zasnove občine Žiri, ki jo je v dogovorjenem roku i/delala firma [SPO i/ Ljubljane. Ker gre
za zelo zahtevno tematiko, ki je ob anketiranju Žirovcev v/budila precej inje zanimanje in vrsto vprašanj, so se odločili, tla avtoi je
povabijo k razlagi na javni predstavitvi. Do predloga o skupni občinski upra\ i Štirih sosednjih občin so v Žireh precej skeptični,
medtem ko je predlog /a pieobli kovanje ()snovncga zdravstva (io
renjske In predlog za včlanitev \
Združenje slovenskih občin župan
na seji umaknil. Sprejeli so spre rhembe občinskega statuta o načinu glasovanja na sejah občinskega
iveta In sprejeli /a sedem odstotkov višje nove cene vseh komu nalnih storitev. Pri poročilu 0 te
koči problematiki so bili svetniki seznanjeni s tem, da bo občina
Žili verjetno v naslednjih dveh letih dobila po ) milijone tolarjev
za ureditev muzeja, da so težave i>i i pripravah na gradnjo novega
mostu na Selu, dograditev šole za potrebe devetlctke pa čaka na uvrstitev na državni seznam, kar naj bi bilo zelo verjetno v prihodnjem letu. Po županovem mnenju je sedaj najbolj pereče vprašanje v Žireh, kako zagotoviti vidnost Kanala A, ki bo prenašal nogometne tekme svetovnega prvenstva, pri čemer iz Ljubljane dobivajo le izgovore. Vsaj del naselja bi bilo mogoče v tem pogledu rešiti z začetkom izgradnje kabelskega omrežja.
Sicer pa so se na žirovskem občinske svetu na pobudo svetnikov odločili postaviti 5 do 6 oglasnih stolpičev, naročiti oz. razpisati idejne osnutke in makete za področje Maršaka, urediti tudi ločeno zbiranje plastičnih odpadkov, svetniki pa so tudi zahtevali pri pravo dokumentacije za povrnitev vlaganj v telefonsko omrežje ob
lastninjenju Telekoma in poročilo
Policije o razmerah V občini.
• Štefan Žargi
nadaljevanje prve, ki je bila končana konec lanskega leta. Lani so uredili prostore pod zahodno tribuno ter pridobili 500 kvadratnih metrov: tri garderobe, pomožne prostore, dva prostora za sodnike in večji namenski prostor. Obenem so uredili tudi ogrevanje dvorane. Prva faza prenove je stala 80 milijonov tolarjev. Kot pravijo na blejski občini, je prenova garderob pod obema tribunama potrebna za izvedbo šahovske olimpijade. Hkrati pa si želijo, da bi olimpijado pričakali s povsem prenovljeno dvorano, zato že poteka tudi projektiranje za prenovo južnega dela in okolice dvorane. Uredili naj bi gostinski lokal, manjšo večnamensko dvorano, prostore turistično informativnega centra, garderobe ter kotlovnico kogeneraci-je. Po grobi oceni bo zadnji del prenove stal 250 milijonov tolar-
jev. Če bodo uspeli zagotoviti denar, bodo z deli začeli konec maja, končana pa naj bi bila do začetka olimpijade. Tako bodo lahko vsa tekmovanja in vse vzporedne aktivnosti potekali v dvorani. • U. P.
da obrazloži podražitve, hkrati pa so na občino poslali tudi seznam številčnih družin - nekatere imajo tudi po šest, sedem ali celo osem članov. In kako na to odgovarjajo na občini?
Direktor občinske uprave Simon Velički je povedal, da se zavedajo težav, kijih imajo pretežno kmečke družine z več otroki. Zato na občini že razmišljajo, da bi našli rešitev, po kateri bi znižali stroške za omenjene družine. Trenutno je osnova za obračun prispevkov število družinskih članov, iščejo pa možnosti za drugačno obračunavanje. Je pa Velički poudaril, da je občina šele prevzela upravljanje s komunalno dejavnostjo, tako da določene stvari šele proučujejo. Dodal je tudi, da višine komunalnih stroškov ne določa občina sama, temveč je cena odvisna predvsem od občin, ki so lastnice deponije Mala Mežakla. K višji ceni pa je prispevala tudi nova ekološka taksa, ki jo je uvedla država, je še povedal Simon Velički.
• Urša Peternel
Semafor nad Suho že jeseni
Škofja Loka - V četrtek popoldan je bil na Direkciji Republike Slovenije za ceste sestanek predstavnikov občine Škofja Loka, Krajevne skupnosti Trata, direkcije in Družbe za. državne ceste o problemu ureditve prehoda čez Ljubljansko cesto med Frankovim naseljem in vasjo Suha v Škof ji Loki. Kot smo že poročali, je bila problematika tega prehoda, na katerem je nedavno ugasnilo že tretje življenje, obravnavana na zadnji seji škofjeloškega občinskega sveta, iniciativo za ureditev pa je prevzel škofjeloški poslanec državnega zbora Blaž Kavčič, ki je takoj nato sklical sestanek z državnimi upravljavci cest kar v križišču samem. Takrat je bilo dogovorjeno, da se do konca februarja strokovno prouči najprimernejšo rešitev ter doreče tudi način financiranja. V četrtek je bila tako dokončno zavrnjena rešitev prehoda za pešce le s semaforizacijo na tipko, ki ga je predlagala s posebnim projektom občina, in dogovorjena rešitev s semaforizacijo celotnega križišča, ki naj bi po oceni stala 8 do 10 milijonov tolarjev. Dogovorili so se, da naj bi takšno preureditev financirali občina in država, vsaka polovico, izvršena pa naj bi bila do začetka novega šolskega leta, to je do 1. septembra. V desetih dneh naj bi, kot začasno rešitev, signalizacijo pri tem prehodu okrepili z dodatnimi signalnimi lučmi in morda tudi radarskim merjenjem hitrosti. • Š. Ž.
HOTEL Špik, d.o.o. Jezerci 21 4282 Gozd Martuljek
V najem oddamo hotelsko pralnico, ki se nahaja v zgradbi hotela Špik, Jezerci 21, 4282 Gozd Martuljek, telefon 04 5880 120.
ČE NISTE ZADOVOLJNI S SEBOJ, NAS POKLIČITE
ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO IN BREZ NAPORA!
Za odločitev sem potrebovala leto dni, pravi 27-letna Meri. Vedela sem, da je odstranjevati odvečne kilograme in obdržati vitko postavo zelo težko. Najprej sem se morala pozanimati, kakšne zdravstvene težave bom imela pri 90 kilogramih.
Debelost sem kot mnoge ženske prvič preizkusila, ko sem bila noseča. Prvič sem se zredila za 29 in drugič za nekaj manj kot 17 kilogramov. Tako sem postala srečna mamica z dvema sinovoma, ampak tudi debela, kar jima je bilo z odraščanjem vse manj všeč. Imela sem velik razlog, ki je govoril proti debelosti, to je oblačenje. Obleke, ki mi je bila všeč, si nisem mogla kupiti, ker meni ustrezne velikosti ni bilo. In nikakor nisem smela obleči hlač, ker se mi je vsa odvečna koža naložila od bokov navzdol. To je bil največji razlog za to, da sem se odločila za zelo uspešno metodo hujšanja B0DY1VRAPPING.
B0D7 WRAPPIHG JE METODA, KI DAJE PRAVE REZULTATE!
POSKUSITE IN SE PREPRIČAJTE! Hujšanje je enostavno in neutrudljivo, rezultati so vidni prav kmalu, brez mučnega odrekanja in brez zdravil.
POTEM 24 kg man|
Ul. Rudija Papeža 5,
4000 Kranj tel.: 04/23 52 570
0b paketu BW. vam Studio Kseniia poklanja presenečenj B0DY WRAPPING 9 000
3.900 - sit SIK ARU do 20 trtn 990,0
AKCIJA 8. MARCA ŠE DODATNI
5% POPUST
V KOZMETIČNEM STUDIU KSENIJA vam z metodo B0DY VVRAPPING ponujajo naslednje rezultate: • bolj napeta in prožna koža • manjši obseg stegen • manjši obseg okrog bokov • manjši obseg okoli trebuha in pasu. Vendar to se nI nel Posebna proteinska snov v kremi naredi kožo gladko in odstrani zanke celulitisa. Torej globinsko rešuje ta neprijetni problem kože.
IJA ŠE DANES IN PRESENEČENI BOSTE NAD REZULTA
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
VERSKE SKUPNOSTI, PISMA / joze.kosnjek@g-glas.si
Torek, 5. marca 2002
Svetniki in godovi
Štirideset pogumnih
mučencev
Luther, protestantizem in Kuzanski
Danes, 5. marca, goduje Hadri-jan m učenec, ki je umrl okrog leta 310. škof Evzebij iz palestinske Cezareje je v osmi knjigi svoje cerkvene zgodovine napovedal, da bo še posebej pisal o mučencih iz Palestine, katerih trpljenje je videl na lastne oči, ko je bil še mlad..Zadnje veliko preganjanje je bilo pod vladavino cesarjev Dioklecijana in Maksimina - Daja.
V daljšem poročilu piše o trpljenju Hadrijana in Evbula. Naglas sta povedala, da sta prišla v Ceza-rejo pomagati kristjanom. Peljali so ju k sodniku Firmilijanu, ki je bil zaklet sovražnik kristjanov in je ujetnika velel mučiti in vreči zverem. Hadrijani pri nas niso pogosti. Imamo Jadrane in Jadranke ter Adrijana in Adrijane.
Opat Fridolin je bil zanimiva osebnost, ki je živela ob sedanji meji med Švico in Nemčijo. Častijo ga z veličastnimi procesijami in ga imajo za zavetnika živinorejcev in krojačev, na pomoč pa ga kličejo tudi ob povodnji. Je pri-prošnjik za lepo vreme. Fridolin naj bi se rodil na Irskem. Bil je dober pridigar in ljudje so ga tru-moma hodili poslušat. V Sackin-genu je sezidal prvi samostan na nemških tleh. Kmalu je začelo rasti tudi mesto. Fridolini so pri nas redki. Ko slišimo to ime, se spomnimo na Fridolina Žolno, literarnega junaka Frana Milčin-skega.
Perpetua in Felicita sta mučen-ki in godujeta v četrtek, 7. marca.
V 2. stoletju je vladal rimski cesar Sever, ki je hotel na hitro zatreti
krščanstvo in je zato zlasti preganjal prestop h krščanstvu. Žrtve so bili zato zlasti katehumeni, to je ljudje, ki so se pripravljali na krst ali so bili pravkar krščeni. Taki sta bili tudi Perpetua in Felicita.
V petek, 8. marca, sta na koledarjih dva godovnika: Janez od Boga, redovni ustanovitelj, in Vincenc, škof. Janez od Boga je ustanovitelj reda usmiljenih bratov. Janez je bil rojen kot Janez Ciudad. Ko je šel za nekim duhovnikom, ki je prenočil pri njih, seje izgubil. Mati je umrla od žalosti, oče pa je šel k bratom frančiškanom. Janez je našel skrbnika, ki gaje izšolal in ga želel imeti za naslednika, vendar je odklonil. Hotel je pomagati ubogim, zgradil je bolnišnico in zaradi dobrote se ga je prijelo ime Janez od Boga. Nastal je red usmiljenih bratov. Je patron bolniškega osebja, bolnikov in bolnišnic.
V soboto, 9. marca, bo god Frančiške Rimske, ki je po pričevanju ena redkih, ki je videla svojega angela varuha. Bila je plemenitega rodu, doma v Rimu. Ko še ni dopolnila 13 let, seje po očetovi želji poročila. Tudi mož je bil veren. Rodila je šest otrok, vendar jih je večina umrla. Preživel je samo sin Janez Krstnik. Ko je bil bolan, mu je mati stregla in sama zbolela. Njena palača je bila odprta ubožcem. Takrat so kuge in lakote prizadele Rim. Po moževi smrti je šla k redovnicam in stregla ubogim na rimskih ulicah.
Nedelja, 10. marca, je praznik štiridesetih mučencev iz Seba-
ste. Na vzhodnem delu rimskega cesarstva so kristjane, ki so bili tudi v vojski, preganjali. Vzhodni vladar Licinij, ki se je spri z zahodnim in kristjanom naklonjenim Konstantinom, je imel kristjane za nasprotnikove zaveznike in se je lotil čist v vojski. Tako je bilo obsojenih na smrt 40 vojakov slavne 12. rimske legije, ki je delovala v Kapadokiji v sedanji Turčiji in Armeniji. Poveljniki so jim obljubljali odlikovanja in denar, če bi se odpovedali veri. Vendar se niso. Dodelili so jim kruto smrt: brez oblačil so jih dali na zamrznjeni ribnik znotraj mestnega obzidja. Živim so polomili roke in noge in jih zažgali. Štirideset mučencev je vremenski
mejnik: vreme tega dne drži štirideset dni. Ta dan so moški izbrali za svoj praznik, ker naj bi bili v življenju veliki trpini.
V ponedeljek, 11. marca, bo god Sofronija, carigrajskega patriarha. Sofronij pomeni moder. Rodil seje v Damasku. Potoval je, študiral in prišel tudi v Rim. Potem je bil v Teodozijevem samostanu blizu Jeruzalema. Nato je prevzel službo jeruzalemskega patriarha. Jeruzalemu so se od vseh strani bližali muslimanski Arabci. Ko so ti zavzeli Jeruzalem, je Sofronij uspel prepričati kalifa Omarja, da so kristjani lahko še naprej živeli po svoji veri. Vendar je takrat postal Jeruzalem muslimanski. • J.K.
Farno društvo na Koroški Beli
Koroška Bela - Na Koroški Beli deluje Farno kulturno društvo, kije imelo v soboto, 2. marca, četrti letni občni zbor. Društvo načrtuje za marec številne aktivnosti. V soboto, 9. marca ob 18.30 bo v dvorani Kulturnega hrama na Koroški Beli inž. Borut Razinger predaval o skrivnostnem svetu mineralov, v soboto, 23. marca, ob 16.30 pa bo na istem mestu prireditev ob materinskem dnevu. V nedeljo, 24. marca, ob 18. uri bo v Kulturnem hramu predstavitev publikacije Beganice, o kateri bo govoril avtor Branko Čušin. V petek, 29. marca, ob 15. uri pa se bo začel Križev pot na Ajdno. Začetek bo pod Zaveljcinovim rov-tom na odcepu za Ajdno. Ob 13.30 bo organiziran odhod izpred cerkve na Koroški Beli. Zanimivo bo tudi za otroke. 8. marca popoldne bodo kuharske delavnice za otroke. 15. marca bo po 16. uri Ura pravljic, 22. marca po 16. uri pa likovna delavnica. V okviru mladinskih delavnic bo 9. marca po 16. uri likovna delavnica, 16. marca od 16. ure naprej pa šiviljski in modni kotiček. 23. marca je predvideno romanje na Bled. Zbor bo ob 8.30 pred Kulturnim hramom. Vrnitev bo okoli 14. ure. • J.K.
Ljubljana - Založba Nova revija iz Ljubljane je pretekli teden predstavila štiri nove knjige z reli-giološko tematiko, ki so izšle v zbirki Poligrafi, ki se ukvarja z religijo, mitologijo in filozofijo, in v zbirki Hieron, ki je namenjena znanstveni, teoretski in zgodovinski obravnavi svetovnih religij.
V zbirki Hieron sta izšli knjiga Hermesa Trismegitisa Corpus Hermeticum in Izbrani spisi Martina Luthra. Corpus Hermeticum je težko dostopno, vase zaprto pesništvo. Prve spise naj bi napisali Grki ali Judje in ne pripadajo nobeni religiji. Kot je povedal dr. Igor Škamperle, naj bi spisi nastali v 1. ali 2. stoletju po Kristusu. Poznali so jih arabski misleci, v 15. stoletju pa naj bi bili prevedeni tudi v latinščino in so navdušili Evropo. Prebirali so jih tudi znameniti naravoslovci, med njimi Kopernik in Newton. Hermeti-zem je vplival na moderno etiko in znanost in gojil tolerantnost glede duhovnosti in religije.
Izbrani spisi Martina Luthra je pomembno delo, saj je prva tovrstna knjiga na Slovenskem, čeprav se je prevajanja Luthrovih del prvi lotil Primož Trubar. Martin Luther je po besedah urednika Vida Snoja znova odprl Sveto pismo. Pred tem ga ljudje niso razumeli in so njegovo vsebino spoznavali le iz pridig in podob na stenah. Takrat so namreč le redki znali latinščino. Luther je zaprto knjigo znova odprl, saj je prevajal
Sveto pismo iz izvirnika v jezik, ki ga je vsak razumel. Nastalo je resnično umetniško delo, za katerega je celo brezbožni filozof Nitsche dejal, da je "najboljša nemška knjiga". V knjigi je celovito predstavljena reformacija, ki se v Sloveniji pogosto obravnava zgolj v kulturnem in političnem pomenu, premalo pa v krščanskem.
Nikolaj Kuzanski ali "Kuza-nec" (1401 - 1464) je bil nemški filozof in teolog, ki je bil učeni kardinal in prijatelj humanističnega papeža Pija II. Bil je filozof "sovpadanja nasprotij" in verskega miru med posameznimi konfe-sijami.
Dr. Marko Kerševan je predstavil knjigo Protestantizem ,n protestansko načelo. Dejal je, da skuša knjiga prikazati, kaj pomeni krščansko verovati na protestantski način. Gre za verovanje-ki resno jemlje protestantizem |n celotno krščanstvo kot religij0 svobode, kjer je človek v veri svoboden pred Bogom. Temelj svobode je svoboda človeka v veri, da reče Bogu svoj "da". Objavljena je tudi Barmenska deklaracija-sprejeta na sinodi konec maja leta 1934, v kateri je nemška evangel1' čanska Cerkev opredelila svoj odnos do države in nacizma. Z izj3' vo so se postavili po robu naciS' tični ideologiji in njenim zagovor-nikom znotraj cerkve.
• Jože Košnjek
Srečanje zborov škofjeloške dekanije
Škofja Loka - V nedeljo, 10. marca, ob 15.30 bo v župnijski cedflf svetega Antona v Železnikih srečanje cerkvenih mešanih pevskih zb°' rov škofjeloške dekanije. Nastopilo bo 19 zborov, ki bodo peli pesm1 A. Jobsta in H. Sattnerja. • J.K.
PREJELI SMO
Izjemne pokojnine še trinajstim
Namen prispevka je javno izraziti ogorčenje upokojencev nad podelitvijo. ZDUS je že spomladi leta 2000 naslovila odprto pismo predsedniku vlade o nesprejemljivosti podeljevanja izjemnih pokojnin. Enako pismo smo ponovno poslali vladi v letu 2001.
Vse, kar je bilo v preteklosti, zelo radi kritiziramo, toda zapisati moramo, da je bilo v 50 letih podeljenih cca 300 350 izjemnih pokojnin (zakon pa sprejet leta 1974). Javnost o tem ni vedela mnogo. Sedanja vlada pa je podelila od 1994 do 2001 kar 250 izjemnih pokojnin. Ali smo tako uspešni, da vlada tako širokogrudno podeljuje izjemne pokojnine? To ni točno, točno je le. da neupravičeni privilegij zahteva letno med 550 in 650 mio sredstev davkoplačevalcev.
Res je, da sredstva zagotavlja proračun RS, izplačila pa izvaja /.Ti/.. Zelo redko se piše ali govori, da je pri 725 milijardah proračuna ZPTZ-a cea 185 milijard izplačil, ki niso vezana v celoti na plačilo prispevka pokojninskega zavarovanja. Nismo nevoščljivi, toda ob nenehnem zmanjševanju pravic upokojencev od 1991. leta, zaostreni pogoji zaposlenih za upokojevanje, vsakoletno zmanjševanje poko/nmskih osnov za 0,5 odstotka itd so izjemne pokojnine, gospod Janez Drnovšek, v posmeh javnosti.
Ne moremo sprejeti izjave pesni ka g. Toneta Pavčka: "Država zaradi njih ne bo obubožala, ker je to majhen znesek. " Znesek je treba pojmovati zelo relativno, kajti za proračun republike je majhen, za pomoč do sedaj zelo uspešni Muri pa je to velik znesek. Zapisati moramo, da ne gre le za sredstva, temveč da gre za neupravičena izplačila (brez meril).
V Sloveniji imamo 50 odstotkov upokojencev   v   pokojnino do
90.000 SIT Izjemne pokojnine pa niso 90 ali 120.000, temveč ima večina okoli 280.000 SIT. Tako podeljena pokojnina pa postane ob smrti nosilca neupravičeno družinska pokojnina. Kje je enakopravnost/
Bistvo pripomb upokojencev je v tem, da ne more nihče sprejemati pokojnine, če ni plačeval prispevka za svojo socialno varnost za starost. Ali ni ignorantsko v družbi, ko nimamo vsi enakih pravic, čeprav je to lepo zapisano v ustavi.
Če imamo izjemne ustvarjali e verjetno so na kulturnem področju, potem naj vlada kupuje njihova dela in tako vsakemu umetniku, kulturniku, znanstveniku itd. omogoči, da plačuje prispevek za pokojninsko invalidsko zavarovanje.
V zadnjih letih vlada podeljuje kar okoli M)-tim ustvarjalcem izjemne pokojnine letno. Ni res, da so vsi v socialni stiski. Tudi seznam objavljen v prispevku to ne potrjuje.
ZDUS je v odprtem pismu od vlade zahtevala in še zahtevamo objavo vseh dobitnikov izjemnih pokojnin z višino in s premoženjskim stanjem. Ti podatki niso tajni, ker niso osebno zasluženi. Vlada do sedaj še ni reagirala, prepričani pa smo, da bo morala, ker hotno predsedniku vlade ponovno pisali. Pa še pred volitvami smo!
Kakšna skrb vlade za ozko skupino ljudi.' Kje pa je skrb vlade za ostale: brezposelne, upokojence z nizkimi pokojninami itd. Ocenjujemo, da bo v I. 2001 povprečna pokojnina cca 89.500 SIT, starostna pa eea 98.000 SIT.
Če bi izjemne pokojnine še podeljevali, potem je potrebno v zakonu določiti zelo, zelo stroga merila tako, da hi na nekaj let bilo med 12 upravičenca. Prepri čani smo, da ni dovolj ugotoviti le, da imajo samostojni umetniki nizke pokojnine. Zakaj pa niso plačevali večjih prispevkov.' Prav
tako je potrebno v zakonu določiti, da izjemna pokojnina ne more postati dedna (družinska pokojnina).
Kakšna nerazumljivost je v podeljevanju izjemnih pokojnin, se pokate, da številnim zaposlenim v gospodarstvu niso bile nadure vštete v 10-letno pokojninsko osnovo. S posebnim zakonom so se določile organizacije, ki so bile
upravičene nadure vključiti v 10-letno povprečno pokojninsko osnovo s tem, da so obvezno morali plačati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Upokojenu smo zaskrbljeni tudi. da Ministrstvo za obrambo predlaga 787 udeležencev s 15 -20-letno pokojninsko dobo pred
časno upokojitev. Gospod pred
seilmk, dr. Janez Drnovšek, zakon ne pozna predčasnih upokojevanj, če niso plačani ustrezni dodatni prispevki :a pokopi/usko in inva-Udsko zavarovanje (za rudarje itd).
Prepričani smo, da bo vlada ustrezno reagirala in da ne bo varčevala le pri potnih stroških bolnikov in jiogrebninali upravi čencev, temveč da bo predpise o enakopravnosti tli ,i\ l/iiiiov in dr-
ti\ l/onk vendarle spoštovala.
Vinko Gobec, ZDUS
Pa še moje mnenje o EMI, kar tako
V tem času, ko je najbolj pomembno, kdo je zmagal in seveda ni važno, ali je glasbena izvedba dobra ali slaba. Ni pomembna koreografija, temveč samo to, ali imaš dovolj velike pritikline, ki so lahko tudi umetne. Kaj drugega, drugačnega, j><> mnenju nekaterih Slovencev se pa ne sme primeriti. Bog ne daj, da bi zmagal nekdo, ki ni po slovenskem stereotipu.
Najbolj so zanimive izjave kot: kaj si bo pa Evrojni mislila o nas ali celo; sedaj bodo mislili, da smo vsi "pedri". so hvale vredne. Saj prihajajo od ljudi, ki očitno niso nikoli preživeli več kot dan
ali dva v "shopingih " v tako imenovani Evropi (Trst, Gradec ali Celovec). Seveda so ti Slovenci najglasnejši, saj oni že vedo, kako izgleda življenje in miselnost v Evropi. Za čuda tisti, ki smo preživeli nekaj svojega časa v tujini m spoznali miselnost, kaj takega vsekakor ne hi mogli izjaviti.
Ti ljudje so s svojim mnenjem res pokazali, kam lahko Evropa in svet uvrsti Slovenijo. Med zaostale agrarne države, kjer se pojavlja
prelepa malomeščanska misel nost.
No. na srečo nas je nekaj, ki dvigujemo povprečje v tej družbi in smo že davno uvideli, da Evropa niti svet. ne SpOŠjUJe ljudi, ki misli/o tako kot drugi. Tudi svetovni ni vo) ali če hočete civilizacija ni temeljila mi njih, vedno je temelji la na drugačnih in drugačnem
razmišljanju. Pa če ti presvetli gospodje pogledajo kameno dobo, kjer kot kaže še živijo. ( e ne hi le daj bilo drugačnih, ki so izumili kolo ali celo ogenj, bi še danes živeli v jamah in ne hi hilo EME.
Pomislite, kaj se lahko zgodi, če
naše sestre celo zmagajo na Evro songu, saj bo to pomenilo, da iitim /e Evropa celo priznala, (po
mnenju nekaterih), da smo "pedr ska" država in veliko nestrpnih
ljudi bo potemtakem moralo vrni
n dl • lvljanstvo in se seliti v bolj "razvite " južne države, morda Al bani/o tih pti '''
Nekaj časa sem   ivel v Avstrali ji, ta država bi verjetno, po pre pričanjih nekaterih, bila najbolj zaostala, lam sem opazil, da se [folitiki trudijo, gosfiodarstveniki in vsi ljudje, spoštovati drugačne, j>a naj bodo to Azijci, Afričani, geji, ja celo "jugoviče" spoštuje j°.
Neverjetno, imajo veliko gej barov, savn, diskotek in še marsikaj. V tem mesecu se v centru Svdnev ja odvija celo gav mardi grass, ki se je ponavadi udeleži več kot 2 milijona ljudi, .loj, skoraj vsa Slo venija. Verjeli ali ne celo policija in državne stranke imajo svoje ka mione. na katerih se predstavljajo. Zadeva je Šla celo tako daleč.
da imajo celo gej policijo in gej prijateljske osnovne in tudi sred' nje šole. Kaj menite,o tem gospodje Slovenci, nerazvitost juič, mar ne?
No, ne glede na vse skupaj le upamo lahko, da se homo Sloveti ci kmalu začeli zavedati, da so za razvoj nujno potrebni drugačni in ne vsakdanji pogledi na reči. Bolj,
ko bomo začeli razumevali drugačne, več bomo imeli pa naj bo to v glavi ali denarnici. Vsem, ki bi radi imeli kaj več v
denarnici, pa v razmislek, ali
predsodki ali morda gej turizem in z njim povezane dejavnosti. Ne boste verjeli, da države in kraji, ki so začeli z. razvojem podobnih reči, si danes nianejo roke m se
sploh ne obremenjujejo s tem, kaj
o njih mislijo neki nepomembni Slovenčki... Vsekakor jhi bo ta na čin bolj donosen kot financiranje
propadlih tekstilnih podjetij ipd
Franci IVtrič, I j ubija na
Prijava zaradi kršitve Zakona o medijih (tisku)
Pridi-užujem se prijavi g, l\< \ Staniča, ki je prijavil časopis
Delo zaradi neobjave prispevkov posameznikom:
Delu sem poslal dvakrat isti pri
speveh  naslovom Burka vparla
mentu, in sicer: J. januarja 2002 na e naslov jankolorem i(«delo. si (Zadeva: Prispevek za pisma bralcev) in 9. januarja 2002 na e.naslov pisma delo.si (Zadeva: /a Prejeli smo). Prispevka niso objavili.
Ker gre za vsebino pomembno za ugled države bi Delo prispevek moralo objaviti, Gre :a sum ki s, nja 2. člena Zakona o grbu, zasta
vi in himni Republike Slovence s
stiaiii predsednika države g. Milana Kučana in ostalih /nisotnih na slavnostni seji Državnega zbo ra ob praznovanju Dneva samo stojnosti. Zakon v 2. členit doto ča: "Grb, zastava in himna se
smejo uporabljati le v obliki . vsebino, ki sta določena v UslV Republike Slovenije in v tem , nu ter na način, ki je določi* tem zakonom."
Isti zakon v svojem petem določa: "Himna je sedma kial pesmi Franceta Prešerna Ijiea". na melodijo iz. zhorovS istoimenske skladbe sklada™ Stanka Premrla. "
Prisotni so. na čelu s /)M,^(,'".( kom države, v stoječem /'''''/,
"počastili" (tudi) prvo kitico>*
ni državna himna. Mnenja
da jre očitek predvsem na n" . predsednika Slovenije g. M' 'it,. Kučana in predsednika ')/''l'fi'r
ga zbora g, Boruta Pahorja. O* 1 li prisotni, ki so sledili nj""1'"' Zgledu, namreč lahko HČCjO°\ . vičilo v pojasnilu, da so /'""' s , 7" tet"
dili, ker bi ob njunem rUVn&v
sedenjem javno falili </l''"i'^<' najvišjih predstavnikov A'<'/'" * Slovenije... Časopis Delo. se
objavo postavka v položaj i""^!-gatorja m zaščitnika obUtstt, spominja na nekdanji k"!' (>s nosti. ,
Ker ob različnih P'iložnostiH
javnih prireditvah vse P°& JL prihaja do podobnega ravnan™ kršenja zakona in s tem ,ll"v'!lH,-
žaviuh simbolov, opisano ''<"'j(
nje najvišjih di avnih r"',h"'] tl„
kov med ljudmi lahko vna""J'j,,,, o veljavnosti : ustavo ni
določenih rfi tovnih akonov.j* radi tega /<■ lavno opozarjan* takšno ravnanje nujno in '"'''„, ka . da naj bi bili pred aW vsi enaki
S spoštovanjem
Peter ctif
PS   Inšpektorju tem /"' ,■
članek, ki sem ga poslal l)l' '.„',.
m 9. januarja 2002 in i< sem mediju objavljen
.bih'*'
Starost je prijetnejša ob druženju
Te resnice se že dolgo zavedajo v Društvu upokojencev Kranj, katerega člani so se letos zbrali na 56. občnem
zboru. Veliko so povedali o uspehih in težavah.
Na čistilni akciji le dva občana
Radovljica - Prejšnji četrtek so se na občnem zboru zbrali člani Društva za varstvo okolja Radovljica. Kot je povedal predsednik Vojteh Kučina, so se lani ukvarjali predvsem s prizadevanji za izbiro prebivalcem čim bolj sprejemljive trase avtoceste mimo Radovljice.
Kranj - Društvo se lahko pohvali z več kot štiri tisoč člani. Številni od njih se vključujejo v športno rekreativne, kulturne in družabne dejavnosti. Delo sekcij in komisij je dobro organizirano, vodenje društva pa vse bolj hromijo predpisi. Morda je tudi to razlog, da je predsednik Matija Kenda odstopil.
Dejavnost kranjskih upokojencev je zelo razvejana. Planinska sekcija je lani izvedla 20 izletov s 525 udeleženci. Sekcija za pohod-ništvo je na 28 pohodih po naštela kar 1132 članov. Na 15 izletih kolesarske sekcije je bilo 248 kolesarjev. Med 12 igralci v balinarski sekciji se je najbolj izkazala moška ekipa s 1. mestom v ligi gorenjskih upokojencev. Keglja-ška sekcija je organizirala društveno tekmo za ženske in moške ter sodelovala na regijski tekmi v organizaciji društva. Za strelsko sekcijo so tekmovali člani kluba Maks Pere. ki so bili tretji na regijski tekmi. Teniška sekcija, ki ima 47 članov, je pomagala pri organizaciji regijske tekme v Kranju, kjer so domačini osvojili dve tretji mesti. Tudi sekcija za zimske športe se je izkazala pri organizaciji regijskih tekem v veleslalomu in tekih na smučeh. Šahovska sekcija je izvedla 10 turnirjev s 17 udeleženci, društvena ekipa pa je bila tretja na prvenstvu upokojencev Gorenjske. Člani namiz-noteniške sekcije se lahko pohva-
zbor Lipa in moški pevski zbor Peter Lipar, dramske nastope in večere ob pogovorih z gosti pa je vodil dr. Zdravko Kaltnekar.
Sekcijo za ročna dela je na 35 sre-
Poleg uspešnosti sekcij je predsednik Matija Kenda na občnem zboru pohvalil delo komisije za socialno stanovanjske in zdravstvene zadeve, ki jo vodi Ludvik Gorjanc. Lani so obiskali in obdarili 11 starejših članov, dvema članicama dodelili prispevek za letovanje in za dva člana humanitarno pomoč. Vodstvo se je ukvarjalo z urejanjem premoženjsko pravnih zadev in obnovami stavbe društva, ki se bodo nadaljevale še letos. Največ skrbi je imelo zaradi obiskov inšpektorjev v okrepčevalnici društva in zaostrovanja zakonskih predpisov, ki vse bolj hromijo amatersko delo. Morda se je tudi zato dosedanji predsednik odločil za predčasni odstop. Vodejije je začasno prevzel Rafael Cirič, ki je podpredsednik in obenem gospodar društva. • Stojan Saje
''Potem ko se lani na državni ravni ni dogajalo praktično nič, so se stvari letos začele premikati, glede na informacije v medijih občina in država vztrajata pri jugovzhodni trasi, vprašanje je še, ali bo poglobljena ali nepoglob-ljena. V društvu JV trasi še vedno nasprotujemo in vztrajamo, da DARS izdela vsaj še eno enakovredno varianto," je povedal Kučina. Društvo je lani uspešno izvedlo projekt CINDI Z gibanjem do zdravja, petih merjenj kondi-cijske pripravljenosti se je udeležilo kar 625 ljudi, pripravili pa so tudi več predavanj na temo živeti zdravo. Konec marca lani so pripravili čistilno akcijo, na kateri so Radovljičani pokazali svoj odnos do okolja. Kljub dobri organizaciji - člani društva so delili vreče in rokavice in pripravili zabojnike -sta se akcija udeležila le dva (!) občana. Bolje je uspela akcija čiščenja Gozdne učne poti, ki so jo opravili šolarji. Na občnem zboru so člani društva vnovič opozorili
na problem črne gradnje - Stroje-vega vikenda na pobočju Dobrče, ki kljub neštetim pritožbam še vedno stoji. Glede gramoznice so v društvu podali prijavo na ministrstvo in z zadovoljstvom ugotavljajo, da se že pripravlja projekt sanacije.
Pod okriljem društva deluje tudi Ekološka iniciativa Dolina Draga, ki si prizadeva predvsem za okolju prijazno ureditev območja bivšega Sukna. Ob tem so kritizirali zlasti občino in upravno enoto, ki nimata strategije upravljanja s prostorom; na enem mestu namreč dopuščajo proizvodnjo letal, plovil in živilsko trgovino. V letošnjem letu bodo nadaljevali aktivnosti glede trase avtoceste, nadaljevali z akcijo CINDI (prvo merjenje kondicije bo konec aprila), obnovili bodo Gozdno učno pot ter pripravili vsaj dve predavanji o varstvu okolja. Želijo pa tudi pomladiti društvo, ki ima trenutno skoraj 70 članov.
• Urša Peternel
Rafael Cirič (desno), ki mu je Matija Kenda podelil eno od treh priznanj ZDUS, je po odstopu predsednika začasno sprejel tudi vodenje društva.
lijo s 1. in 7. mestom med ekipami na regijskem prvenstvu, kjer so osvojili tudi L, dve 2. in 3. mesto med posamezniki. Tudi člani plavalne sekcije so dosegli ekipno zmago na regijski tekmi. Kulturno dejavnost sta s številnimi nastopi popestrila ženski pevski
čanjih obiskalo 621 članic, ki so pripravile tudi zanimivo modno revijo. Za družabne prireditve ob praznikih in drugih priložnostih je skrbela Justi Rakar. Organizirali so tudi 37 turističnih in kopalnih izletov ter letovanja na morju z 222 udeleženci.
Ustanovili bodo folklorno skupino
člani težko "preživi" dlje časa. Sicer pa je Društvo Narodne noše Komenda med aktivnejšimi in priljubljenimi društvi v občini. Poznano je tudi, da redno sodeluje z narodnimi nošami na srečanju narodnih noš v Kamniku in da poleti na letališču na Brniku pozdravijo številne Slovence in turiste, ki prihajajo domov obisk in v Slovenijo na oddih. Društvo ima tudi svoj prapor, letos je nanj pripela trak botra Jelka Čebul.    • A. Ž.
Gregorjevo v Tržiču
Tržič - Turistično društvo Tržič pripravlja v sodelovanju z občino, muzejem, vrtci in šolami etnografsko prireditev Gregorjevo, ki bo v ponedeljek, 11. marca 2002. Ob 17.30 bodo pričakali otroke z "gre-gorčki" v atriju občine, kjer jih bodo nagradili s prestami in bonboni. Tam bo tudi ocenjevanje hišic z lučkami in podelitev priznanja za najbolj izviren izdelek. Ob 18. uri bo sprevod krenil po Trgu svobode in Partizanski cesti do obrežja Tržiške Bistrice ob kinu. Približno pol ure pozneje bo spuščanje "gre-gorčkov" po reki in druženje ob kresu. Ob 19. uri bo v dvorani kina nastop tržiških folklornih skupin z naslovom "Polka je ukazana", ki ga pripravlja trži-ški sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti. • S. S.
Jubilej TD Sovodenj
Sovodenj - Člani Turističnega društva Sovodenj, ki je poznano po vsakoletni organizaciji priljubljenih prireditev Srečanje Janezov in Praznik koscev v Novi Oselici, so na nedavnem občnem zboru razrešili stari upravni in nadzorni odbor in izvolili za štiri leta novega. Sklenili so tudi, da bodo 13. aprila slovesno proslavili 30-letnico društva, teden dni kasneje, 20. aprila, pa bodo skupaj z Gorenjskim glasom pripravili prireditev Veselo v pomlad. Lani
so organizirali tudi uspelo očiščevalno akcijo, ocenjevali so domačije in ustanove in najlepše nagradili, gostili so razstavo ekslibrisov, decembra pa so poskrbeli za prazničen izgled Sovodnja. V okviru društva delujejo tudi Kvartet Krehovci, folklorna skupina in turistični podmladek pri podružnični šoli Sovodenj. Slednji je lani na turističnem festivalu v Žirovnici, kamor so se prijavili tudi letos, dobil srebrno priznanje. • A. Z.
Jamarji povečali rekord
Kranj - Prodiranje slovenskih jamarjev v brezno Čehi 2 v pogorju Kanina in Rombona se uspešno nadaljuje. Kot smo že poročali, so trije jamarji začetek februarja odkrili prehod na dnu dvorane, kjer se je 1380 metrov globoko končala moštvena odprava novembra lani. Tedaj so prodrli do globine 1440 metrov in nakazali možnost, da brezna še ni konec. To so potrdili jamarji Tomaž Česnik, Janko Marinšek, Matjaž Milharčič in Marko Gombač zadnji februarski konec tedna, ko so se spustili do globine 1485 metrov. Tam so se ustavili j>red 15-metrskim slapom, ki odteka v nižji rov. Že sedaj je dosežen nov slovenski globinski rekord v jamah. Če bo prodiranje naših jamarjev v brezno Čehi 2 še naprej uspešno, pa se bodo lahko približali tudi svetovnemu rekordu z globino 1710 metrov. • S. S.
Komenda - Med različnimi društvi je po dejavnosti eno redkih Društvo Narodnih noš v Komendi, ki mu predseduje dr. Angelca Zerovnik. Na nedavnem obenem zboru so ugotovili, da bo
ena glavnih letošnjih nalog društva ustanovitev folklorne skupine, ki jo bodo sestavljali starejši člani. Ob različnih aktivnostih in dejavnostih so namreč ugotovili, da folklorna skupina z mlajšimi
RADIO GORENC
razpisuje prosto delovno mesto
KOMERCIALISTA
Pričakujemo: samoiniciativnost, komunikativnost, odgovornost do dela in lasten prevoz
Vabljeni ste v mlad, kreativen tim, kjer boste lahko uresničili svoje ambicije. Zaslužek je stimulativen, strokovna podpora zagotovljena. Zaposlitev je lahko redna ali honorarna. Prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Radio Gorenc, Balos 4. 4290 Tržič.
Vsak drugi dan akcija
Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik bo letos avgusta proslavilo 120-letnico.
Kamnik - Na 120. rednem letnem občnem zboru, ki se ga je v odsotnosti župana udeležil kamniški podžupan Dimitrij Perčič, so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik ocenili delo v minulem letu. Ugotovili so, da so program in delo opravili zadovoljivo, podžupan pa jim je čestital za delo in aktivnosti.
DRUŽINSKI NASVETI
Spodbujajmo otrokovo ustvarjalnost (7)
Damjana Šmid
Osnovna šola
OREHEK
KRANJ
Osnovna šola OREHEK Kranj objavlja prosto delovno mesto
UČITELJA DODATNE STROKOVNE POMOČI
■ specialnega pedagoga (15 ur tedensko)
p°goj je VII. stopnja izobrazbe smer defektolog.
Delovno razmerje se sklepa za določen čas. Prošnje z dokazili Pošljite v roku 8 dni na naslov: Osnovna šola Orehek Kranj, Zasavska cesta 53 c, 4000 Kranj.
Predsednik društva brane Lctnar je na zboru, na katerem so podelili tudi priznanja za delo v minulem letu, poudaril, daje strokovno orodje vse bolj zapleteno in je zato nujno nenehno usposabljanje operativnih gasilcev. Ob različnih posodobitvah, ko so dobili poveljniško vozilo, nad/orni center požarnega varovanja, video nad/or, so poglobili tudi sodelovanje / (iasilsko zvezo Kamnik, občino in štabom civilne zaščite.
V vsestransko preglednem in po aktivnosti ter delu bogatem poročilu je poveljnik društva Jože Oblak ugotovil, da so lani imeli sko raj vsak drugi dan eno akcijo, lako so imeli .M akcij tehničnega reševanja in reševanja ob izlitju
nevarnih tekočin, bilo je sedem večjih, 9 srednjih in 27 manjših oziroma začetnih požarov, kjer so, posredovali. Organizirali so devet
požarnih sira/ m dežurstev, opravili dva prevoza vode, v 77 akci-jah pa so sodelovali pri različnih nesrečah in drugih posegih Pri vseh akcijah je sodelovalo skoraj 1500 gasilcev, ki so opravili kar 2()l 3 prostovoljnih ur.
Poveljnik je posebej poudaril, da je bilo lani na področju tehničnih nesreč vzorno usposabljanje in sodelovanje s policijo In zdrav
stvenim domom. Pomembna je bila ugotovitev, da se povečujejo požari V mestnem jedru in v podjetjih, kar kaže, da so imeli gasilci prav, ko so že pred leti opozarjali, da v podjetjih nimajo urejene požarne varnosti, čeprav so pred tem marsikje ukinili industrijske gasilke enote in društva. Prav tako se kažejo pomanjkljivosti v večstanovanjskih objektih, saj ni pogojev za evakuacijo prebivalcev in prostih interventnih poti. Primanjkuje pa jim tudi opreme za tovrstne akcije. Ob po stopnem primernem opremljanju pa bodo še naprej zato posebno skrb namenjali tudi izobraževanju in usposabljanju.
Na občnem zboru so sklenili, da bo osrednja slovesnost ob 120-let-nici društva s proslavo 24. in 25. avgusta. • Andrej Zalar
0(A ^m^gWTUA', hhV
1 it| /jaoioQoo»«.»iot.com
Mahkov«: 5*0 dno Valvasoinv trg 3. Lrtj(a
Med prijetne dejavnosti, ki jih imajo radi predvsem mlajši otroci sodijo tudi besedne igre, branje pravljic, ustvarjanje rim in zgodb, ugibanje ugank, sestavljanje verzov, pisanje in branje pisem, skratka igre in dejavnosti, s katerimi hote ali nehote spodbujamo otrokoV govorni razvoj in bogatimo njegov besedni zaklad. Če spadate med starše, ki imajo prvošolca ali med starše, katerih otrok ima težave pri govornem sporazumevanju vam bo katera od naštetih dejavnosti v pomoč ali za spodbudo. Seveda pa je mogoče dejavnosti prilagoditi tudi ostalim otrokom (za učenje tujega jezika, pri slovenskem jeziku) ali pa jih uporabimo zgolj kot sredstvo proti dolgčasu. Pri igranju z besedami uporabimo večje črke (izrezane iz kartona), ki jih otroci pobarvajo ter daljšo vrv za obešanje perila, ki jo namestimo v otroški sobi ali drugod v stanovanju. Več kot je črk, več različnih besed sestavimo in jih obesimo na vrv. Sestavljanje besed prepustimo otrokom in bodimo v pomoč le toliko kot nas za to prosijo. Seveda pa lahko otroke presenetimo s sporočilom, ki ga pustimo na vrvi, npr. "gremo v kino" ali "palačinke za kosilo", skratka sestavljanje besed naj bo povezano s prijetnimi dejavnostmi in s humorjem, ne pa kot šolsko delo. Poleg črk uporabimo tudi izrezane slike, manjše igrače in predmete, ki ponazarjajo sestavljeno besedo. Ko otrok že zna brati, sestavimo besedo in na določen znak odhitijo vsi otroci iskati predmet, ki ga predstavlja beseda. Igraje primerna za dogajanje na prostem, saj imamo tako več možnosti, da se otroci /raven še razmigajo. Črke nam koristijo tudi pri drugih besednih igrah - otrok naj določeno črko izžreba in se spomni čim več besed, katerih prva črka je enaka izžrebani. Obračanje besed in branje v obratnem vrstnem redu je zabavna igra (rebod nad iclarb ageksjncrog asalg), prav tako dodajanje zlogov pred ali za besede, kar ustvari posebno skrivnostno sporazumevanje. Otroci imajo bujno domišljijo in dajmo jim priložnost, da si / izmišljevanjem in pripovedovanjem zgodbic urijo besedni zaklad. Naj bo to lažniva zgodba z veliko pretiravanja; lahko izžrebamo besede, ki naj jih vsebuje zgodba ali pa naj otrok Spremeni začetek, potek ali konec žc znanih pravljic. Moderna Rdeča kapica, ki se vozi / motorjem je prav zabavna pravljica za lahko noč. Ker otroci uživajo v oponašanju živali, se lahko pogovarjajo med seboj v "živalskem" jeziku ali si izmislijo /godbo, ki bi jo povedala njihova žoga. Skratka - naredimo učenje in spoznavanje besed otrokom čim bolj prijazno, zabavno in jim dajmo z zgledom dobro popotnico za življenje.
Gostovanje Beton hala teatra
Beograjski Ognjeni obraz na ljubljanskem odru
Ljubljana - Na bližajočem se Tednu slovenske drame se bo s predstavo Kaj pa Leonardo? predstavilo zaječarsko gledališče Zorana Radmiloviča, konec minulega tedna pa je oder Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) gostil Beton hala teatar iz Beograda. Ti dve go-
stovanji, skupaj z nedavnim uspešnim obiskom SNG Drama
v Beogradu, dajeta slutiti, da se bo sodelovanje med slovenskimi in srbskimi gledališčniki še naprej uspešno nadaljevalo.
"V svojem imenu in v imenu nacionalnega teatra bi rada povabila slovenske kolege k sodelovanju,"
KULTURNA KREDENCA
Aljanine karikature v Domplanu
Kranj Na sedežu družbe Domplan v Kranju je na ogled ra/siava karikatur Aljane Primožič. Simpatično karikaturistko, svoja dela ponavadi podpisnic / malo čarovnico, poznamo po iskrivih "risbah" tako na temo politike kot siceršnjega družabnega življenja. Skratka drži se gesla, tla |e Življenje najboljša satira, zato je v svojih karikaturah bodisi segava in igriva bodisi pikra in kritična. Redno jih objavlja v Slovenskih novicah, gledali in brali pa smo jih tudi v Gorenjskem glasu, časniku Slovenec, Delavski enotnosti, Primorskih novicah... Tokrat se njenim karikaturam lahko nasmejemo "v živo", na Domplanu • I.K., foto: Gorazd Kavčič
Železarska zbirka gre naprej
Jesenice Pred nedavnim so v Gornjesavskem muzeju Jesenice izdali novo zloženko o stalni železarski, rudarski in paleontološki zbirki v Ruardovi graščini na Stari Savi. Avtorica teksta, ki je preveden v tri jezike, je kustodinja /a železarsko zgodovino Irena Lačen Benedičič, / njim pa nam ž.eii na strnjen način predstaviti tisto, kar so na temo železarstva uspeli ohraniti v muzeju inje na ogled v stalni zbirki. Sem sodijo načrti, fotografije, slike, makete, fostili, minerali... Fotografije iz muzejske fototeke je pripravil silvo Kokalj, posnetek fosila trilobita Jože Babic. /Iko/enko pa je oblikovala Tina Praprotnik. Izid zloženke je podprl tudi jeseniški Acroni. Razstava Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži je v treh letih in pol na osmih postavitvah po Sloveniji in v zamejstvu imela kar dober obisk, sa si jo je ogledalo skupaj več kot 21.000 obiskovalcev. • I.K.
je ob gostovanju v Ljubljani dejala Ivana Vujič, direktorica Beton hala teatra. Hkrati je napovedala, da bo aprila s predstavo Balkanska plastika, ki jo je Vujićeva režirala v Narodnem pozorištu Beograd, ponovno gostovala v Sloveniji. V naslednji gledališki sezoni pa se bo Ivana Vujič uvrstila tudi na seznam režiserjev MGL - kot je nekoliko skrivnostno povedala
za Gorenjski glas, se bo lotila projekta, "povezanega s sodobnostjo"
Direktorica Beton hala teatra je na predavanju o sodobnem srbskem gledališču, ki je bilo podkrepljeno z videoprojekcijo dela srbskih off-gledališčnikov, pogumno napovedala, da se bo "srbsko gledališče kmalu vrnilo na svoj nekdanji nivo in da bo odvr-
Uganke, popotovanja in spomini
Ljubljana • Pet knjig za otroke in knjiga spominov na prvo svetovno vojno je letošnja zimska bera Založbe Mladika. "Dobro vemo, da so z izvirnimi domačimi deli v založništvu težave, zato smo na nove knjige še bolj ponosni," je minuli teden ob predstavitvi novih knjig dejal Janez Mušič, direktor Založbe Mladika.
Med Mladikinimi novostmi je tudi knjiga, v kateri je zbranih 51 ugank Nika Grafenauerja, podkrepljenih z učinkovitimi ilustracijami Marjana Mančka. "Uganke so vezane na sodobne pojave, svet, ki ga živimo, preko ugank prikličem v otroško zavest," je ob predstavitvi dejal avtor Ugank.
Polonca Kovač, avtorica pravljičnih popotovanj po slovenskih pokrajinah, pa je za svoje delo dejala, da gaje "napisala v čutu, nasprotnem od domotožja." 5 pravljico na izlet je knjiga, v kateri so poleg privlačno napisanih pravljic zapisani tudi stvarni podatki o v pravljicah omenjenih krajih.
V Mladikini knjižni zbirki Ilustrirana zgodovina Slovencev sta izšli dve novosti: Srednjeveške
flemiške zgodbe avtorja Petra tiha in knjiga Maje Žvanut Stoji, stoji beli grad, med Mladi-kine novosti za najmlajše pa spada tudi knjižna izdaja Zupančičeve pesmi Ciciban in čebela, ki jo je ilustrirala Dunja Kofler.
Poleg knjig za mlade bralce so pri Mladiki dopolnili tudi knjižno zbirko Sila spomina. V njej so izšli Spomini na prvo svetovno vojno in ujetništvo, ki jih je zapisal Anton Grahek. Spomini so "dragoceno spominsko besedilo, v katerem ta pogumni belokranjski mož popisuje svoja doživetja na različnih evropskih bojiščih med prvo svetovno vojno v letih 1914-1918 in v italijanskem ujetništvu v letih 1918-1920", so zapisali v Mladiki.
• Š. Žabkar
Milan Kastelic v Groharjevi galeriji
Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava del slikarja Milana Kastelica iz Ljubljane. Slikarstvo je študiral na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral pri prof. Zdenku Huzjanu, trenutno pa obiskuje podiplomski študij pri Bojanu Gorencu na ALU v Ljubljani. V svojih slikah, nekaj jih tokrat predstavlja Ločanom, nas vodi po globokih pokrajinah svojih misli in čutenj, prepričuje pa nas s pisanimi barvnimi zapisi, ki v njegovem likovnem svetu nastajajo v sožitju lahkotnih in krepkejših barvnih potez in lis. Razstava bo na ogled do 18. marca. • I.K.
glo višek zaposlenih." Slovenskim kolegom je Ivana Vujič predstavila zadnjih deset let srbskega off-gledališča in delo v izjemnih - za slovenske gledališčnike skorajda nepredstavljivih - pogojih.
Na tokratnem gostovanju je Beton hala teatar v Ljubljano prinesel predstavo Mariusa von Ma-venburga Ognjeni obraz. Peterica članov najmlajšega beograjskega gledališča se je pod režisersko taktirko 23-letnega režiserja Ste-vana Bodrože pogumno spoprijela s prikazom sodobne družine, v kateri se vsem znani prizori mešajo z nepredstavljivim. Tako dobljena zmes zadane gledalca naravnost, brez ovinkarjenja in nepotrebnega izgubljanja besed, kretenj in časa. Strnjen kolaž prizorov, nad katerimi tli ogenj bizarnosti. Kot je zapisano v skromnem, a učinkovitem gledališkem listu, je mladi režiser navdih po-
iskal v glasbenem spotu, "katerega večpomenskost, jedrnatost in fantazmagoričnost je uporabljena kot forma celovečerne predstave."
"Predstava je fenomenalna, ne najdem besed, s katerimi bi lahko opisal navdušenje nad tem, kar sem videl," je po predstavi povedal direktor MGL Boris Kobal. Režiser gostujoče predstave Ste-van Bodroža pa je dejal, da se mu je različica Ognjenega obraza v izvedbi MGL zdela boljša od njegove predstave, ko jo je videl na beograjskem odru, vendar je petkova reakcija ljubljanske publike spremenila njegovo mišljenje.
Gostujoča predstava, ki se je dan kasneje odpravila še v SNG Maribor, je bila v MGL razprodana, igralci so bili štirikrat priklicani na oder, od gostiteljev pa so namesto šopka rož dobili dve veliki košari pomaranč.
• Špela Žabkar
Slikar in lionsi
Gorenja vas - V galeriji Krvina so minuli petek odprli razstavo del akademskega slikarja Janeza Kovačiča iz Brezovice, ki se predstavlja s krajinami K portreti guvernerjev Lions klubov slovenskega Distrikta 129. Veliko obiskovalcev so privabili prav portreti guvernerjev Janeza Bohoriča, Marjana Starca, Stojana Plesničarja, Vojka Laha in Slavka Stočickega ter zakladnice Nuše Kerševan. Razstavo je odprl sedanji guverner Marjan Stare, o slikarju je spregovorila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič, sopranistka Zdenka Tozon je pela ob spremljali citrarja Tomaža Plahutnika, spored Je povezoval dramski igralec Jože Logar. Posebno pozornost so namenili Janezu Bohoriču, prvemu guverjerju slovenskih Lions klubov ob njegovi šest-desetletnice, nazdravili so s šampanjcem, tudi odlična torta ni manjkala Tudi slikar Janez Kovačič je pred kratkim praznoval šestdesetletnico, zato sta z Janezom Bohoričem družno prerezala torto (na sliki). • M.V.
Kranjsko območno zborovsko srečanje
Kranj - Konec tega tedna, v petek in soboto, JSKD ()l Kranj, na tradicionalnem mestu v večnamenskem prostoru Gimnazije Kranj, organizira Območno srečanje odraslih pevskih /.borov, na keterem se bo predstavilo kar 23 zborov in pevskih sestavov s področja nekdanje kranjske občine.
To, da se bo drugi del zborov predstavil naslednji dan, v soboto, 9. marca, je zagotovo najlepši dokaz, da na področju nekdanje kranjske občine deluje res veliko zborov. Tudi v soboto bodo začeli upokojenci M P/. Peter Lipar pri DU Kranj (Nada Krajnčan), sledi li pa: MePZ Iskra Kranj (Maja Nosan), Komorni MPZ Davorina Jenka Cerklje (Jožef Močnik), Cerkveni mešani mladinski PZ Pelikan Šenčur (Simona Zupan), ŽPZ Dupljankc (Katja Klančnik), Cerkveni MePZ Katica (Alenka
Kuhar), ŽPZ OŠ Davorina Jenka Cerklje (Damijana Božič - Močnik), Komorni PZ De profundis (Branka Potočnik Krajnik), Cerkveni ŽPZ Andreja Vavkna Cerklje (Damijan Močnik), APZ France Prešeren Kranj (Pn"ll,/ Kerštanj), dvodnevno zborovsko
druženje v Kranju pa DO zaključjl Komorni MePZ Osti Jarej Stražis-če (Aleš Gorjanc). Oba dneva h" pevke m pevce strokovno sprenv Ijal prof. Tomaž Habc. najboJPJ pa bodo nastopili tudi na inedob-inočni reviji. • I.K.
MePZ Osti Jarej Stražišče na lanskem medobmočnem srečanju.
Srečanje bodo v petek, 8. marca, začele pevke ŽPZ lipa pri DU Kranj (zborovodja Draguška Via šič), sledili pa bodo: Učiteljski ŽPZ OŠ Naklo (Marko Kavčič), MeFZ Sava Kranj (Mirko Šlibar), MePZ Svoboda Stražišče (Vladi mir Brlek), Vokalna moška skupi na Kokr'čan (Ignac Gorjanc), MePZ Musica Viva Kranj (Toma/ Kukovič), Cerkveni MePZ sv. Mi-
hael Olševek (Mojca Gabrijel), Komorni MePZ Gallus Kranj (Angela Tomanič), Obrtniški MPZ dr. Janez Bleivveis Kranj (Milan Bajželj), ( crkveni MePZ.
Ajndreja Vavican (Vrkijc < Damijan
Močnik), MPZ Maj Kranj (Jane/ Cadež), prvi ilan pa bo zaključil Cerkveni mešani mladinski PZ Andreja Vavkna Cerklje (Damija na Božič Močnik).
Založba Mladinska knjiga
Napisal: Ivan Sivec
Nekoč so savinjski splavarji svoj les splavi vozili prodajat po Savi do Slavon^ je. Danes trgovci pridejo po smrekei tovornjaki, marsikatero smreko P ponoči posekajo tatovi. Sledovi P°^0
sto vodijo čez južno državno mejo. se Jan Miklavc odpravi po sledo očetovih smrek, odkrije tudi, v k*p*J? okoliščinah je na Hrvaškem umrl nj gov ded in še mnogo več.
Gorenjska pomlad v Termah Snovik
Bilo je, kot smo napovedali. Ob igrah, nagradah, plavanju so za veselo razpoloženje skrbeli številni ansambli in drugi nastopajoči.
V soboto, 9. marca, ob 19. uri pa bomo skupaj v Stražišču.
Kranj - Gorenjci smo v petek vili prvič in prvo prireditev v ba-
zvečer ponovno odkrivali največ- zenih. Kopanje z Gorenjci se je
je in najbližje ta prave gorenjske začelo ob 20. uri, skupaj pa smo
toplice. V Termah S novik smo bili tja do polnoči. Za vse, tako za
namreč skupaj z domačini pripra- vodstvo Term Snovik, za nas v
AKCIJA GORENJSKEGA GLASA
GLASBENIKI MESECA marca 2002 pripravlja Andrej Žalar
Ansambel Storžič
Eden od štirih gorenjskih ansamblov, ki se bodo s skladbami potegovali za naslov Slovenska polka in valček na letošnjem TV festivalu, ki bo 30. marca v Ljubljani, je tudi ansambel Storžič. Med dvanajst skladb je strokovna komisija izmed 70 prijavljenih skladb namreč izbrala skladbo z naslovom V Bohin' 'ma d'ž ta rova.de. Za ta tekmovalni valček sUi glasbo napisala Klemen Gra-šič >n Franc Ankerst, besedilo Fran^ Ankerst. priredbo pa Mirko
Šlibar, ki je mentor ansambla Storžič.
Sicer pa je ansambel Storžič pravi gorenjski ansambel. Sestavljajo ga štirje mladi fantje. Janko Kokalj iz Predoselj igra kitaro, Primož Ubanc s Pangerščice je basist in baritonist, Klemen Tor-kar iz Podohoma pri Gorjah je pevec, harmoniko pa igra Klemen Grašič iz Tenetiš.
Ansambel se je prvič predstavil publiki na Radiu Slovenija 1994. leta, in sicer na takratni poznani oddaji Kar znaš, to veljaš. Se isto leto so se člani ansambla Storžič udeležili festivala v Števerjanu, kjer so bili zaradi dobrega igranja in mladosti veliko presenečenje. Dobili so namreč finalni pokal. Leto kasneje so šli še enkrat v Števerjan in si takrat priigrali naslov najboljšega tria. Dvakrat so bili tudi na najbolj znanem slovenskem festivalu narodnozabav-ne glasbe na Ptuju. Prvič so s petjem in igranjem osvojili srebrnega Orfeja, po ponovnem nastopu leto kasneje na Ptuju pa so osvojili zlatega Orfeja. Leta 1998 so bili tudi na festivalu v Vurberku. kjer so se uvrstili v finale. 1999. leta pa je izšla njihova prva kaseta z naslovom Gorenjski raj.
Mengeška godba, pevci in ansambli so zabavali kopalce.
Gorenjskem glasu, ki imamo s prireditvami pod naslovom Veselo v pomlad kar precej izkušenj, za ansamble in druge nastopajoče in seveda tudi za obiskovalce, je bila napovedana prireditev svojevrstna neznanka. In čeprav smo opravili predhodne meritve, postavljali zvočnike ob bazenih, pre-
igravali organizacije podrobnosti, vse do začetka nismo imeli prave praktične predstave.
Marsikaj smo potem spoznali, si pridobili izkušnje in ugotovitve ter ocene bodo pomembne za naprej in za naslednje prireditve in dogajanja v Termah Snovik skupaj z Gorenjci. Vsekakor pa smo
Francka Fugar, prokuristka Term Snovik iz Domžal je praznovala rojstni dan. Čestitali smo ji, še posebej pa direktor Term Ivan Hribar.
vabljivi vodni toploti razvnemali obiskovalce in kopalce. Nastopili so namreč še ansambli Tulipan, Slamnik, Kifelčarji, Mlade frajle, Anja Burnik s prijatelji, Veseli oferači, Kristina Pahor, Valentin Antonijo, Tjaša Križnar, Dejan Praprotnik in drugi. Glavni pokrovitelj je bila Občina Kamnik, medijski sponzorji pa Deželna televizija 51. kanal oddajnika Lub-nik, Radio Hit, Radio Sora, Radio Gorenc. Radio Belvi in drugi. Nagrade pa so prispevali gostilna pri Cibru. Pivovarna Union, Občina Kamnik, Terme Snovik, Arbore-tum Volčji Potok, Gorenjski glas in KUD Tone Kranjc, ki je prispeval sliko Andreja Potokarja.
GLASBENIKI MESECA - MARCA 2002
Za nagrado Pivovarne Union so se v vzdržljivosti pomerili Andrej Kunstelj iz Medvod, Herman Šlibar iz Moravč in Frenk Mueller iz Škofje Loke.
; Ime in priimek..............................                                                              ! w
j Nasiov                            i Zametne vrtnice za mame
i PoŠtcl '
: ............                                                                   ; Boris Kopitar in Gorenjski glas za materinski dan.
; Kdo je vodja ansambla Storžič?                                          ■ Kranj - Prireditev Borisa Kopi- vilo otrok). K podpisu vaše pri-
; ........ ...................................................................                                                                                j tarja Žametne vrtnice bo v nede- jave pripišite tudi vaš naslov in
!                                                                                ! ljo, 24. marca, na predvečer mate- telefonsko   številko. Prijave
; Kupon, nalepljen na dopisnico,                                               . rinskega dne v športni dvorani v bomo zbirali do 15. marca na
'-^?!l!.e.?!-^!!^?i?.?!^?.,.P.,.P:.1.2.4:_???_1_™J:..................i Kamniku. Boris Kopitar bo z glas- naslov: Gorenjski glas, 4001
benimi prijatelji voščil vsem ma- Kranj, p. p. 124 s pripisom: Za Ki_ \/ctr\r\nir*ck -m mam. Na prireditvi bodo Slapovi, Žametne vrtnice. Ce bo mam z ''«yraane VSlOpniCe Za lanjO Beneški fantje, Alfi Nipič, ansam- enakim številom otrok več, Domžale - V petek, 8. marca, ob 20. uri bo v Hali komunalnega cen- bel Bratov Poljanšek, Marjan bomo eno z otroki za brezplačen tra v Domžalah jubilejna prireditev Tanje Zaje Zupan. Prireditev je Zgonc, Vesele Štajerke, ansambel obisk prireditve izžrebali, 'družila s praznovanjem dneva žena. Tanjini gostje bodo: Tereza Svetlin, Gamsi, Ptujskih 5, Mladi Vstopnice za prireditev Žametne Kesovija, Fdvin Fliser z operno pevko Dragico Kladnik Dado, Scbas- Dolenjci, Nace Junkar, ansambel vrtnice so naprodaj v Kranju v ban. Rudi Santi (nekdanji pevec Štajerskih sedem), Vesele Štajerke, Bohpomagej, Viktorija, Tone in malooglasni službi Gorenjskega '''d/i, Aleš Rod, Brina in Borno, Hvita, Igor in /lati zvoki in pravkar Roman Habjanič, humorista Iča in glasa (tel.: 04/201-42-47) ali v Ustanovljen] ansambel Anje Burnik s prijatelji. Prireditev pa bo pove- Matevž, pevka Anja ter ansambel Aligator Muziki, v Kamniku so /(>val Boris Kopitar. Franca Poločarja s Podlipškimi na voljo v Turistični agenciji Verovanja Zaje Zupan in Gorenjski glas sta namenila /a bralce, ki so fanti. Na prireditev bomo povabili nika ali Videoteki Metulj, v 2VestO reševali nagradna Vprašanja in nam pošiljali kupone, trikrat po mamo z največ otroki. Zato vas Mengšu v menjalnici Hram roži-dve vstopnici. Za pravilne odgovore jih dobijo: Francka Sušnik, Pod- vabimo, da nam sporočite ime in ce, v Komendi v Bifeju Megi, v [*Ca 56 A, 4211 Mavčiče. Anka Mrak, Irankovo nas. 159, 4220 Škof- priimek mame in število otrok. Na Domžalah v Golfturistu, v Ljub-l;i Loka, Marija Višak, Poljska pot 5, 4240 Radovljica. Čestitamo, dopisnico napišite: Prijavljam Ijani pa na Avtobusni postaji alrv ».Stopnice bodo dobili srečni i/žrcbaiu i DO pošli. • A. Ž. (ime in priimek, naslov) in (šte- Pasaži Maximarketa.       • A. Ž.
Navdušil je vnuk harmonikarja Gmajnarja pri Veselih oferačih.
tokrat pripravili za obiskovalce dogodek in prireditev, ki je ne le popestrila nočno kopanje, ampak prinesla številnim tudi nagrade, užitek ob ansamblih in glasbi. Spremljati in poslušati Mengeško godbo in pevce Mengeškega zvona ter ansambel Nagelj v bazenu in plavati v glasbenem ritmu res ni nekaj običajnega. In potem so se zvrstili številni ansambli, ki so
Stražišče, Cerklje, Jesenice...
O prireditvi bomo seveda še pisali, tokrat pa napoved, da bo že naslednja prireditev Veselo v pomlad in praznovanje tisočletni-ce v organizaciji KS Stražišče in Gorenjskega glasa v soboto, 9. marca, ob 19. uri v dvorani šmartinskega doma v Stražišču. Naslednjo soboto, 16. marca, bomo v Cerkljah, v nedeljo, 17. marca, popoldne na Jesenicah itd.
• Andrej Žalar
DAN ZENA V KRANJU
KRANJ - dvorana PRIMSKOVO Nedelja 10. 3. ob 20.00 uri
ŽURKA ZA PUNCE
Enkratna glasba, koreografija in seveda moški striptiz
USPEH PREDSTAVE JE NEIZBEŽEN
Prodaja vstopnic:
GLAS
Piše Miha Naglic
po ljudeh gor, Po ljudeh dol
^52ifJ®ko znamenitih Gorenjcih
Tavčar kot lovec
/}" je bil dr, Ivan Tavčai po snu tudi lovec, je pat
('(>bro .nuno. ('<■ lo ne bi bil, »e bi MOgel spisali
kakšne lovske pođi ije v prožit Itaki Ino beremo v lov
Povesti V Zali (1894), Njegov stvarni lovski
Portret pa najdemo v starih vezjtih revije Lovec, Odlomke, ki s,- nanašajo na pisatelja, je zbrala v/v
'''' Hrea Subic m pli objavila V Kroniki lovske
"' ine Poljane, i dam 1999. Sodim sicer, daje ^katere prispevke, podpisane z dr, l(vo), P. napisal Pisateljev prvorojeni sin enakega imena m ne nje ■'•"x ""■ 0 slednjem pa je zagotovo pripovedoval "i'kov lovski tovariš J Schrey, Njegovo pripoved je °Pjavil Lovec ob 10, obletnici pisateljeve smrti. s i'i\, arjem sm spoznala pri lovu na suha v
"'/"'/,;/,,      ngjg Ull tkupaj hodila na lov na i/m je
W petelina,
( t. Koniantik dr. Ivan Lavčar se /<• kaj tod vtjvel v
sto davno dobo. ko je po naših pokrajinah fe moteno gospodarila po mili in dragi volji sveta
božja priroda. V duhu je spremljal lovca viteza, od sirarn gledal objestnega graščaka, ki je zatiral naše ga kmeta, pač pa spoštoval in se v duhu družil z gospodo dobrega, plemenitega srca. Zaradi tega je animiva tudi družba, ki seje zbirala običajno pri njem. Vprav v Zalo je povabil dr. Tavčar vse: graščake, meščane, obrtnike, trgovce in domače kmete... Peta 1894, je bilo, ko smo lovili v Zali. Dr. lavear je prišel V soboto jiojioldne z. Videmskim in Načetom Antonovi cm v kmečko gostilno pod Zalo. Spremljali so jih nosači, med njimi tudi Andrijom cv Ione. poznejši ribiški paznik, ki se je V teku let pOV pel celo do osebnega služabnika groja l h lici burga, bržčas po priporočilu dr. Lavčarja. Iz ljub liane smo prišli, in sicer tudi skozi Poljane in čez TratO. direktOl di.avnc blagajne Pavlin, ključavničarski mojster Aličtn m jaz. /a nosača smo imeli tudi to pot Skilcta. Z juga je prišel v,raščak Iran (ialle. Iz Bistre se je pel/al če Podlipo do vznožja m. vodju Poljanščice, nato pa peš čez hribe
in doline. Spremljal ga je njegov vrtnar, ki je slovel a imenitnega kuharja. Najdaljšo j>ot je imel (iru den    Zagod, lovec in posestnik iz Idrije, La del
dru be se je bral v soboto popoldne, drugi so i>a
prišli v nedeljo .jiitmi Kakor po navadi, je bilo tudi
tp pot prav imenitno poskrbljeno a  elodčke', Naj
omenim, da smo imeli takrat v /ali več sodčkov
plzenskega piva in celo najfinejši francoski samim
n/ee Mesnino smo dobili nekoliko i   Skof/e I oke.
nekoliko i. Ljubljane, Vsak je prinesel, kar je pač
smatral .a potrebno. Postrvi nam je nalovil v Po
\janš( t * / ravnate^ mu tja Mannheim. Nemoteni,
SCOBOBSCBC
iceaczac
D" IVAN TAVČAR
n        2H. VIII. $ IO. n i'*-' s v LJubljani, H
pokopan na Vlsokernu
Nagrobni govor dr. Iv. Tavčarju
■inc ?.\ fehiiinrja WAS na Visokem.
lOmlHlI wr.lw.lmk -Slov lovditon dru,lvn. g di Ivan loMcncifl
Prcdioiji lovski
l>ii>slnvl|oli M !<". poslavljali •mi se. in scdai pnhoiomo ic mi - lovci.
Srce drhli, oko rosi in rok<i. ki h jo proiimo v »lovo. se nam trese Telko K nnrn je ločili od Tebe. našega n n i b o I i I e gj n n n i b o 11S i h.
Vnieni smo sicer smrti, icklcni |0 nosi iivci. vendar nas la milvnski .luil'ili., kl li ga |c /<>-
luiliiln i.....i.., vcfnron Sodnik.i
OH'IrcV! <ll) ■: ■ c ■' ■ i-•
lovmiM   Ti »dl\.i|.i>l Vnn.i', se k svojim W u 1111 n g o m in K h o 11 a n n m . dn |im pattMk knko si Ti gospodaril na Visokem, li kanoniku A m a n d u IV vodi pol. do mu priča}, kako ,i 11 lovil po tuegovi Zali Ne jostovliiuiin Ti poli, ker ir zastavili ne moremo in ker od Preselim vemo. -do ni nesrečen, ki v grobu le>i« I 'i' .h.i.|. lovanM
I nibih smo Ir in liubil si n«i». prisrčno, odkrilo, kakor se liuhi samo /elenn bratovščino med seboj Ne lole misli v srcu. ne lol liesedc nn uslnilil
vns
31
Slovo od Tavčarja v reviji Lovec.
generalni medijski polcrovifel/ tol.s 04/201 42 47
Predvidoma zadnjikrat!!
daleč od vsakdanjosti, smo se imeli božanstveno. Da je bila pa družba še bolj vesela, so gostje naročili tudi godce, kar je postalo usodno za enega od naših prijateljev."
Imenitna druščina, mar ne! In kakšen je bil lov sam? Zelo uspešen. "Pokalo je po vseh robovih." Lovci so se vračali s petelini. V nedeljo opoldne se je "pričela pojedina, ki je trajala do večera in se raztegnila še pozno v noč. Nikomur ni prišlo na misel, da bi šel domov. " Tako si je gospoda v ponedeljek privoščila "ta plavega". Sele v ponedeljek dopoldne so se dvignili "in odšli v sosednje Lučine, kJer je pasel ovčice učeni župnik dr. Dol i nar. Vesel nas je bil in prinesel poskusit dobrote iz kuhinje in kleti. Jedli smo ocvrte rezine in fižol ter pili tako vino, da sta pričela z direktorjem Pavlinom kmalu prepevati kar v grškem jeziku. Dr. Tavčarje menil, da je gotovo to prva grška pesem v Ločinah. Iz I.učin smo odšli v Srednjo vas k Anžonovcu. Nehate n so odšli, ostali pa smo nadaljevali do prihodnjega jutra, dokler nismo zaključili zopet na Vidmu. Tokrat je pa bila Vidcmska Lenka bolj energična: 'Veš Schrcv, kaj ti svetujem: Li si največji zapeljivec. Zgubi se že enkrat v Ljubljano in pusti v miru naše dedce, saj so že sami dosti trapasti!' Odšel sem, toda ne zaradi hude Lenkine pridige, marveč, ker je bila mera res že polna. Kakor sem pa kasneje zvedel, se je moral zagovarjati tudi moj lovski prijatelj dr. Ivan Tavčar pred svojim sodnikom, pred gospo, ki mu je dala samo za en dan dovoljenje, ga je pa prekoračil za cela dva dneva... " Pa si danes privoščite kaj takega!
Postaja mejne policije Kranjska Gora
Na mejnih prehodih vedno manj potnikov
Postaja mejne policije Kranjska Gora deluje v turistični občini, zato ima tudi več takih prekrškov, ki so značilni za turistične kraje. Ponarejeni denar želeli čimprej vnovčiti, saj prihaja evro. Že peto leto se zmanjšuje število ptonikov na mejnem prehodu Rateče, še bolj pa na mejnem prehodu Podkoren.
Kranjska Gora - Postaja mejne policije Kranjska Gora s 50 zaposlenimi obsega poleg postaje v Kranjski Gori še dva mejna prehoda, Rateče in Podkoren ter varovanje zelene meje. Policisti postaje delujejo za 5400 prebivalcev in na 256 kvadratnih kilometrih.
Policijske postaje v samem kraju ni moč zgrešiti, saj lepa in decembra 2000 obnovljena stavba stoji ob vstopu v Kranjsko Goro, nasproti hotela Kompas. Zaposleni so z delovnimi pogoji na postaji zadovoljni, saj so ob prenovi strehe, fasade in ob drugih obnovitvenih delih dobili tudi nekaj nove opreme.
Komandir Postaje mejne policije je Egidij Glavič, ki varnost v občini v lanskem letu takole ocenjuje: "V letu 2001 je bila kriminaliteta v porastu, preiskanost kaznivih dejanj pa 40-odstotna. Zabeležili smo za 11 odstotkov več kaznivih dejanj predvsem zaradi porasta kaznivih dejanj vnov-čenja ponarejenega denarja. Teh kaznivih dejanj, ki jih je zelo težko dokazati, je bilo na našem območju kar 29, medtem ko jih je bilo leto prej 19. Ocenjujemo, da predvsem zato, ker so se ob prihajajočem evru hoteli čimprej znebiti ponarejenega denarja.
V porastu so bile tudi kršitve nedotakljivosti stanovanja - to so predvsem družinski prepiri. Najslabšo preiskanost imamo ob vlomih v hiše, stanovanja in vikende. Vlomilci prihajajo tudi iz drugih krajev Slovenije.
Uspelo nam je prijeti domnevnega ugrabitelja lastnega sina Šu-bica, ki se je s sinom skrival v koči v Tamarju, prav tako smo prijeli nekoga, ki jc zaradi materi-
Največji problem zimske sezone so parkirišča, saj jih v Kranjski Gori kljub nekaterim novim še vedno ni dovolj. Kranjskogorska občina bi morala imeti redarje, kot jih imajo v drugih občinah.
alnih koristi hotel omamiti in utopiti znanca v Pišnici. Vendar gaje le omamil, utopitev pa mu ni uspela. Tako Šubica kot osebo, ki se ji umor ni posrečil, smo izročili kranjskim kriminalistom.
Tatvine smuči je težko odkriti
Zato, ker smo v turistični občini, beležimo v zadnji sezoni kar precej tatvin smuči. Tatvine je res težko odkriti. Ne bi jih mogli niti v primeru, če bi poleg smuči, ki odložene čakajo na lastnike, čakal policist, saj je nemogoče določiti, čigave so smuči. Tistim, ki jih želijo ukrasti, pravzaprav niti ni težko, saj jih smučarji nenadzorovane puščajo zunaj v snegu in oddi-dejo v lokal.
Na področju javnega reda in miru, ki obsega vse prekrške razen prometnih, smo lani zabeleži-
li podobno stanje kot leto prej -bilo je 194 kršitev. Najbolj so porasle kršitve nedostojnega vedenja
Egidij Glavič
na javnem kraju. Čeprav smo se s prireditelji javnih prireditev, ki jih je na našem območju kar precej in so množične (Pokal Vitranc, svetovni pokal v Planici, Juriš na Vršič in druge) pogovorili, čemu naj posvetijo več pozornosti, nekateri tega niso storili, zato smo jih pet prijavili sodniku za prekrške.
Prometne nesreče niso v porastu, so pa posledice hujše. Mrtvih na srečo v prometnih nesrečah ni bilo, bilo pa je več prometnih nesreč s težjimi posledicami. Zalotili smo tudi več voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Policisti so izrekli za 45 odstotkov več mandatnih kazni - največ zaradi prekoračitve hitrosti, zaradi tega, ker vozniki niso bili privezani z varnostnim pasom, zaradi nepravilne smeri in strani vožnje in tako dalje.
Na mejah vedno manj potnikov
Število potnikov na mejnih prehodih Rateče in Podkoren se že peto leto zmanjšuje. Leta 1997 je prestopilo mejo na obeh mejnih prehodih 8 milijonov potnikov, leta 1998 6 milijonov 400 tisoč, leta 1999 5 milijonov 500 tisoč, leta 2000 5 milijonov in 800 tisoč in lani komaj 4 milijone. "Bencinskega turizma", ko so se sosedje vozili na kranjskogorske črpalke po cenejši bencin, ni več, tudi ni več toliko kupcev v prostocarin-skih prodajalnah. Prav tako upada število ilegalnih prestopov meje oziroma ilegalcev v organiziranih skupinah, saj takšne krize, kot je bila na Kosovu in v Makedoniji pred leti, ni več. Največji padec prometa je na Korenjskem sedlu.
Gorska reševalna služba ugotavlja:
Gorniki - ujeti v ledene oklepe
Očitno je, da je vedno več obiskovalcev gora, predvsem sredogorja, ki jih ne pozimi in ne poleti nič ne zadrži doma. Številni so se ujeli v ledeni oklep - in ponesrečili. Še vedno je reševanje zastonj in še vedno so reševalci
prostovoljci. Praznik GRS bo v Kranjski Gori.
Kranj - Po podatkih Gorske reševalne službe Slovenije se je v zadnjih treh letih v slovenskih gorah zgodilo iz leta v leto več gorskih nesreč. Leta 1999 so imeli gorski reševalci 197 akcij in reševali 211 oseb, bilo je 29 mrtvih, leta 2000 je bilo 258 akcij, v katerih je bilo poškodovanih 287 oseb in bilo je 24 mrtvih in lani, koje bilo 260 reševalnih akcij, poškodovanih je bilo 284 oseb, umrlo pa je kar 32 ljudi.
Reševalci so v teh letih vsako leto opravili od 6 do 8 tisoč ur, helikopter pa je lani sodeloval v 123 nesrečah. Lani je bilo 156 gorskih nesreč, pri katerih je sodeloval zdravnik. "Vzroki nesreč so različni. Statistiska o ponesrečenih planincih in gornikih /a lani kaže, da sta bila najbolj pogosta vzroka padec in zdrs," pravi načelnik Gorske reševalne službe Slovenije dipl. inž. Dušan Polajnar. "Lani jih je največ težje poškodovanih padio ali zdrsnilo, malo jih je bilo takih, ki ne bi poznali terena. Med težje poškodovanimi so si največkrat poškodovali spodnje okončine - v 32 primerih, glavo - v 20 primerih, pri šestih so zdravniki ugotovili politravmo, pri osmih so bile poškodovane zgornje okončine, pri šestih je šlo za odrgnine.
Tisti, ki so umrli, so umrli zaradi poškodb glave - v petih prime rih, zaradi politravme - v osmih primerih, zanimivo pa je, da je srčna kap bila vzrok smrti v kar šestih primerih."
V ledeni pasti
Januarja lani je bilo 12 nesreč in dva mrtva, letos je bilo v 13 dneh meseca januarja petnajst
Dušan Polajnar
nesreč in trije mrtvi. Zdaj je številka še višja. Kaj se je letos dogajalo v gorah ?
"Zaradi daljšega obdobja hladnega in lepega vremena in majhne količine snega je bil gorski svet odet v ledeni oklep. Lepo vreme je privabljalo številne obiskoval ce. ki so i/ doline gledali kopne planine in gore, a ko so prišli bliže, so se ujeli v ledeno past. Zato so med nesrečami prevladovali /drsi na poledenelem terenu, poškodbe pri plezanju zaledenelih slapov. . Obiskovalce smo vedno znova opozarjali, naj ostanejo doma, naj se podajo v gore le primerno opremljeni za zimske razmere. Predvsem pa, da imajo s sebo) potrebno opremo, kot so cepin, dereze in čeiada.
Nekateri so zmotno mislili, da smučarske palice na poledenelem terenu nudijo oporo. Ne. Smučar ske palice na poledenelem terenu ne nudijo opore. Da so bili /drsi
res nepredvidljivi, je pokazal primer gorskega reševalca, ki se mu je pri reševanju ponesrečenega planinca odtrgala plast ledu, s katero se je nato odpeljal po pobočju. Kljub vsem potrebnim ukrepom /austavljanja drsenja ni mogel preprečiti."
Ce primerjate število gorskih nesreč pri nas s številom nesreč v tujini - kakšna je razlika? Ali imamo pri nas več ali manj nesreč kot v Italiji in v Avstriji?
"Mislim, da je število nesreč glede na število obiskovalcev podobno kol v tujih gorah Zanimivo pa je, da narašča število nesreč v sredogorju. Vedno več ljudi si želi V gore. vprašanje pa jc, kako so kondicijsko pripravljeni. Vedno /nova in /nova opo/arjamo, da si je treba izbrati turo glede na psi hično in fizično pripravljenost in zdravstveno stanje. Bolniki s kroničnimi boleznimi naj bi se pred turo obvezno posvetovali z zdrav nikom, Po številu bolnikov, ki jih je v gorah zadela srčna kap, lahko sklepamo, da gorniki tega ne delajo in ne upoštevajo nasvetov
zdravnikov,"
Reševalci še kar prostovoljci
Med nesrečnimi primeri je tudi nekaj takih, katerih vzrok je malomarnost samih planincev oziroma namerno izzivanje nesreče, le primere ste prijavili in prišli so na sodišče. Alije pričakovati, da bodo plačali kazen oziroma bodo sploh kdaj kaznovani?
"Ti primeri so zelo težko reši j i vi. Mi kot gorski reševalci nismo pravna oseba, nu lahko samo podamo predlog Upravi za zaščito in reševanje, ki nam tudi sicer poma-
ga1 Z opremo in sredstvi. Uprava za zaščito in reševanje nato naprej ukrepa in pošlje prijavo."
Zakaj Planinska zveza Slovenije, v kateri deluje Gorska reševalna služba, ne uredi zavarovanja gornikov za primer nesreče?
"Vsi slovenski planinci, ki so člani planinskih druzštev in plačujejo A članarino, so v tujih gorstvih zavarovani - seveda do določene vsote. Planinska zveza Slovenije je tO uredila /a tujino, zavarovanja za domače gore pa le ni.
Vsaj ne takega kol bi si nekateri želeli."
Država torej še vedno plačuje reševanje oziroma je reševanje na območju Slovenije še vedno brezplačno?
"Tako je, Reševanje je Še vedno brezplačno."
Koliko za udeležbo v akcijah dobite reševalci?
Reševalci dobimo povrnjene materialne stroške in del sredstev Zl nabavo tehnične opreme in de loma osebne Opreme od Uprave za zaščito in reševanje l>> je vse, kar dobimo, reševanje še vedno sloni na proslovoljstvu."
Junija praznujete pomemben jubilej - V0-letnico (MS. Kje boste praznovali?
"Gorski reševalna služba je bila ustanovljena 16. junija 1912 v Kranjski (iori in tam bo |unijfl tudi praznovanje z Izleti, razstavo,
prikazom    reševalne opreme,
okroglo mizo, spominsko sveči
nostjo v Malem Tamarju, tam bo Srečanje gorskih reševalcev z družinami, poteka natečaj pO šolah, i/dale se bodo knjige. Skratka (imski reševalci pripiavl|amo kar veliko praznovanje pomembne obletnice "      • Darinka Sedej
Na obeh mejnih prehodih pa smo zavrnili nekaj potnikov zato, ker so imeli ponarejene dokumente, našli smo nekaj primerov skritega orožja, pri potnikih odkrili prepovedane droge...
Redno sodelujemo s šolami. Centrom za socialno delo in tudi kranjskogorsko občino, kjer delujemo v svetu za varnost občanov. Občina ima v načrtih, da rekonstruira nekaj črnih točk na cestah: s podhodom ali na drug način naj bi rešila prehod za pešce od trgovskega cesta čez magistralno cesto v Bezje in nevarni cestni prehod na magistralni cesti na Dovjem.
Nesreče tudi
na kolesarski stezi
Lani so odprli kolesarsko stezo, na kateri pa bo treba poskrbeti za ustrezen prometni režim, saj je že prišlo do nesreč. Ob lepem vremenu in ob smučarski sezoni je
Kranjska Gora "zaparkirana" do zadnjega kotička. Škoda je, da občina Kranjska Gora tako kot druge turistične občine nima komunalnih redarjev. Zdaj ima dva redarja, ki pa sta zaposlena le preko javnih del in skrbita zgolj za prometno pretočnost skozi Kranjsko Goro. Parkirnih prostorov kljub temu, da so novi prostori pri Zdravstvenem domu, še vedno zelo primanjkuje.
Na smučiščih je letos večji red in skrb za varnost kot lani, ko smo upravljalca morali prijaviti sodniku za prekrške zaradi pomanjkljive varnosti. Na smučiščih prihaja do trkov, nesreč zaradi pomanjkljivega smučarskega znanja turistov, prevelike hitrosti in drugih vzrokov.
Lani smo sodelovali tudi pri reševanju v gorskih nesrečah, ko so na našem območju v treh gorskih nersrečah umrli štirje ljudje."
• Darinka Sedej
Ob dnevu civilne zaščite
Nadzor nad plazovi in hudourniki
Na Jesenicah so ob dnevu civilne zaščite podelili republiško priznanje Branislavu Petroviču, ki je osemnajst let delal v štabu civilne zaščite.
Jesenice - Ob dnevu civilne zaščite je bila na Jesenicah slavnostna seja, na kateri so podelili letošnja priznanja. Poveljnik občinske ga štaba eivilne zaščite Anton
Kovač je v slavnostnem govoru dejal, da v minulem letu ni bilo posebnih dogodkov, bilo pa je veliko preventivnih in izobraževalnih akcij vseh pripadnikov civilne zaščite. Med preventivne akcije pa na Jesenicah lahko štejejo tudi izgradnjo obrežnega zidu na desnem bregu Save ob Hermanovem mostu, kjer je bilo zaradi poplav ogroženih 18 družin ali 58 ljudi. Po projektu je predvidena poglobitev zidu, kar omogoča večjo pretočnost vode, s tem pa bodo obvarovali tudi druge hiše v Pod meiakli, kjer obstaja kar resna nevarnost poplav. V Podmežakli so bile leta 1966 hude poplave.
Na slavnostni seji je o delu civilne zaščite in vseh, ki delajo v civilni zaščiti, spregovoril Župan občine Jesenice Boris Bregant in se jim zahvalil /a prizadevanja. V civilni zaščiti delujejo številni prostovoljci, od tabornikov, gorskih reševalcev, skavtov in drugih, ki opravljajo dobro dela tudi na jeseniškem območju, kjer je treba stalno kontrolirati kar nekaj točk
v Karavankah zaradi nevarnosti
Branislav Petrovič
plazišč in hudourniških voda-Plaketo republiškega štaba civilfl* zaščite je prejel dolgoletni delavec v civilni zaščiti Branislav Petrovič, ki je delal IS let v štabu eivilne zaščite na Jesenicah.
Pokal prve pomoči pa so za tre«
je mesto na regijskem IckniovaMI11 prve pomoči CZ in RK prejele mentorica dr. Alenka Kralj Odar, Bojana Krank, Mojca Khpač, Žvonka Arh, Irc"» Robnik, Sandra Kozamernik« Tanja Kopici. • D«»
Priznanja Civilne zaščite
Sora pri Medvodah - Ob mednarodnem dnevu Civilne zaščite
marcu, je poveljnik Civilne zaščite v IjubHanski regiji maj •'•"J^. Kraljic skupaj s poveljnikom Civilne zaščite v občini MedVOj* i eopoldom Knezom podelil priznanja civilne zaS< ite na n!g«J' svečanosti, ki je bila i Stari pri Medvodah. Med gorenjskimi prej«
niki / območja ljuhl|anske uprave /a obrambo sta bronasti ( ivilne zaščite dobila Aloj/ Cevec in Ivo < hehovee i/ občine K'"","i)S •
zlati znak civilne /ašeite pa je ob 120 letnici delovanja prejelo rWj^
tovoljno gasilsko društvo Kamnik
Nadaljevanje sojenja Marku Oselju maja
Neodločen sodni izvedenec
Na včerajšnjem nadaljevanju sojenja Marku Oselju z Zg. Brnika, obtoženemu povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti 7. aprila 1996, v kateri je umrl Mitja Majetič, je pričal sodni izvedenec cestnoprometne stroke
Janez Perčič.
Kranj - Neposredno zaslišanje Janeza Perčiča je na prvem obravnavnem dnevu predlagala okrožna državna tožilka Olga Troha, ki jo je včeraj zamenjal Janez Palovšnik. Izvedenec je namreč izdelal mnenje aprila 1997 na podlagi ugotovitev prometnih policistov po ogledu kraja prometne nesreče v t.i. Gubinovem križišču (zdaj krožišču), brez izjave obtoženega Marka Oselja, ki so ga jeseni 1996 zaradi tihotapljenja heroina zaprli v Zvezni republiki Jugoslaviji.
Izvedenec je torej svoje mnenje izdelal na domnevi, da je Marko Oselj za audijem 7. aprila 1996 ob štirih zjutraj pripeljal po cesti Škofja Loka - Kranj in v križišču s prednostno brniško cesto zavil levo proti Kranju. Takrat je iz kranjske smeri z yugom pripeljal Mitja Majetič iz Vač pri Medvodah. V trku je Majetič umrl, Oselj pa je bil huje ranjen. Pred nesrečo nihče od njiju ni zaviral, zato tudi sledov, ki bi nakazali okoliščine trka, ni bilo. Zgovorne so bile le poškodbe obeh vozil, ki so policiste pa tudi tožilstvo prepričale, da je nesrečo povzročil Oselj.
Marko Oselj. ki je v začetku lanskega decembra pobegnil iz zapora v Sremski Mitrovici. je bil v preiskavi sicer zaslišan, na sojenju sredi februarja pa je svoj zagovor ponovil. Trdi namreč, da je
v križišče pripeljal iz kranjske smeri, s Planine, in ne iz škofjeloške, in vozil naravnost proti domu. Sodni izvedenec Janez Perčič je zato svoje mnenje dogradil tudi na tej domnevi. Iz njegovega včerajšnjega pričevanja pa sodni senat, ki mu predseduje okrožna sodnica Marjeta Dvornik, ni mogel razbrati, katera od "variant" naj bi držala, saj sta se nenadoma prvi "uradni", tožilski, pridružili še dve. Janez Perčič je namreč dopustil možnost, da bi Oselj res pripeljal po prednostni cesti iz Kranja, vendar pa bi v tem primeru nesrečo povzročil Majetič; ta bi v križišče lahko nasproti iz smeri Brnika in zavil levo proti Škofji Loki, lahko pa bi pripeljal tudi iz smeri Preddvora in v križišču nadaljeval poševno proti Škofji Loki.
Tožilec Janez Palovšnik je zato senatu predlagal postavitev teama izvedencev cestnoprometne stroke iz prometnega inštituta pri fakulteti za gradbeništvo, če senat predloga ne bi sprejel, pa postavitev novega izvedenca medicinske stroke, ki naj bi vse tri "variante" pojasnil glede na ugotovljene poškodbe obeh voznikov. Oseljev zagovornik po uradni dolžnosti, odvetnik Aleš Paulin, je predlogoma nasprotoval, predlagal pa je zaslišanje policistov, ki so bili na ogledu kraja prometne nesreče
kot tudi zaslišanje Mirana A., za katerega je Marko Oselj včeraj dejal, da je bil usodne noči skupaj z Majetičem najprej v Medvodah in potem še v Preddvoru in da se je Majetič ob štirih zjutraj peljal iz preddvorske diskoteke Skala proti domu.
Sodni senat je sprejel le prvo pobudo, to je predlog za postavitev teama izvedencev cestnoprometne stroke, možnost zaslišanja priče Mirana A. pa pustil odprto. Sojenje se bo nadaljevalo 24. maja.
• Helena Jelovčan
Mladeniča lomastila po Kranju
17-letni A. S. in 20-letni S. K. se očitno ne bojita policije.
Kranj - V petek, nekaj po eni uri zjutraj, sta mladeniča namreč vrgla pokonci večino stanovalcev iz Tavčarjeve ulice v mestu.
Veseljačiti sta začela že v lokalu D-club, kjer sta v tla zmetala nekaj kozarcev in vpila, da bosta vse pretepla. Po policijskem posegu sta se s težavo pomirila in obljubila, da gresta lepo domov. A sta obljubljala s figo v žepu. Nadaljevala sta namreč s popivanjem po kranjskih lokalih, okrog enih pa sta se znesla nad dvanajstimi smetnjaki in petimi kontejnerji za odpadke v Tavčarjevi ulici. Razmetala sta jih po ulici, zato je več stanovalcev poklicalo na pomoč policiste. Patrulji sta vro-čekrvneža izsledili v lokalu City bar, kjer sta že spet razbijala in razgrajala. Možje v modrem so ju obvladali šele s t.i. prisilnimi sredstvi (lisicami) ter ju odpeljali na postajo. Tu sta se končno pomirila. Po mladoletnega A. S., ki pravi, da bo s takšnim početjem nadaljeval do polnoletnosti, je prišel oče.
Stanovalci so morali smetnjake in kontejnerje pospraviti sami, mladeniča, ki se očitno ne bojita niti policije, pa čaka srečanje s sodnikom za prekrške. Pri njem se bosta zagovarjala tudi natakarja iz lokalov D-club in City bar, ki sta pijana mladeniča postregla z alkoholom. Proti lokalu City bar bodo kranjski policisti podali tudi prijavo na inšpekcijske službe zaradi obratovanja zunaj obratovalnega časa.        • H. J.
Trije
Šestnajstletni ki iz Cerkelj zagrešili najmanj devet vlomov
najstniki z vlomilskim orodjem v avtu
V ustavljenem oplovem kadettu so sedeli trije šestnajstletniki, za katere se je pokazalo, da imajo na vesti kar nekaj vlomilskih pohodov, ki naj bi jim navrgli 1,8 milijona tolarjev.
KRIMINAL
Dolžni za popravila tovornjakov
Tržič - 1/ tržiškega Integrala so konec februarja na policijo prija-Vlli W podjetnike, ki kljub opominom še niso poravnali računov za Popravila tovornih vozil, v letih 1999 in 2000 servisiranih v njihovi avtomehanični delavnici. Proti vsem trem bodo policisti napisali kazenske ovadbe zaradi domnevnih poslovnih goljufij.
45-letni Tr/ičan Z. L. Integralu dolguje 423.969 tolarjev za po-pravilovo/ila. 38-letni ti F., prav tako i/ Tržiča, 129.801 tolar. 43-letni M. Č. iz Kranja pa 53.690 tolarjev.
Ljubljančan v elitnih Toplicah
Bled - Kaznivo dejanje goljufije P;i naj bi zagrešil tudi 53-letni Ljubljančan A. J. Skoraj dva me-"eca je užival \ blejskem Grand
hotelu Toplice. Za nočitve od IS.
novembra l ani do 14. |anuarja le |os bi moral plačati 373.945 tolar Jev, vendar po trditvah hotelskih "sceptorjev računa še do danes ni Poravnal.
Prstan
na tujo kartico
. Kranj - Kaznivih dejani tatvine
£ Roljufije bo ovaden 25 letnik i/
Kranjske (iorc. ki naj W V noči na februai i/ lokala vila Ro/a \
l)uvieni ukrade] gostinsko denar-nK-'° z nekaj goton ine ter denarni e°' osebnimi dokumenti, med ka Jjrtmi sta bili tudi bančni kartici
V,sii m Maestro! S kartici) Visa A
hai>l«.' naj bi naslednjega dne v tr-
^uv"»i Gm/d kupil /a približno
(),|() tolarjev Izdelkov, z drugo •trtico naj bi plačal cigarete In zlat P**an za 11.610 tolarjev. Kranjsko Borca m. prijeli pred dnevi.
c'9arete in alkohol
Kranj - v noči s sobote na nede
|nlr nekdo vlomil V kava btU /la jjjjrtjc na Kidričevi cesti. I/ skla ,S(-'a je odnesel za 150.000 tolai ,cv cigaret in alkoholnih pijač.
ra bi 54.500 tolarjev vredno opremo moral vrniti, odtlej je minilo že kar nekaj večerov, opreme pa še ni nazaj.
Nor na gume
Tržič - Nekaj noči nazaj se je neznanec polotil pnevmatik na trinajstih avtomobilih, parkiranih v Čevljarski ulici v bližini opuščenega objekta PUR v Tržiču. Z ostrim predmetom je prebodel trideset gum.
Radiatorji in kadi
Kranj - Z odprte terase hotela Jelen naj bi 53-letni Škofjeločan S. P. odpeljal enajst rabljenih radiatorjev ter nekaj kadi in podstavkov za tuš kabine. Vrednost vsega skupaj se suče okrog borih 20.000 tolarjev, kar pa Škof jeločana ne odvezuje odgovornosti za tatvino.
Tovornjak zagorel
Bukovica - V nedeljo zgodaj popoldne jc zagorel tovornjak man, ki je bil parkiran v bližini stanovanjske hiše v Bukovici v Selški dolini. Ogenj je opazil otrok in brž poklical domače gasilce, ki so požar pogasili. Škodo cenijo na najmanj 400.000 tolarjev. Do požara naj bi prišlo zaradi
kratkega stika na električni mšta laciji na delu armaturne plošče, kjer so nameščeni releji in slikala.
Kranj - Kranjski policisti so o prijetju trojice najstnikov poročali na včerajšnji novinarski konferenci Policijske uprave. Patrulja s kranjske postaje je namreč že prejšnji ponedeljek, 25. februarja, ob pol polnoči v Dvorjah pri Cerkljah ustavila opel kadett, s katerim so se vozili 16-letniki P. K., D. O. in Z. N. Z volanom je bil, seveda brez vozniškega dovoljenja, P. K.
Med postopkom so policisti pregledali tudi vse tri fante in avto ter našli "pajser" (kovinsko palico), baterijsko svetilko mage-lite, klešče, nož na preklop in lovski nož. Po nenavadnem orodju, kraju in času zadrževanja fantov, ki bi morali biti že v postelji, ter nepravih registrskih tablicah na oplu sta policista posumila, daje nekaj hudo narobe in da imajo fantje v mislih gotovo kaj prepovedanega.
Vse tri sta povabila s seboj na policijsko postajo v Kranj, kamor so prišli tudi njihovi starši. Iz pogovorov so policisti zvedeli, da so mladoletniki nameravali vlomiti v trgovino v okolico Cerkelj, zato so tudi imeli s seboj vlomilsko orodje. Hkrati so policisti zvedeli, da se tokrat niso prvič pripravljali za vlom. Prvič je bil v "akciji" samo Z. N., medtem ko je na poprejšnjih podvignil sodeloval vrstnik P. G. Trojica je vlomila najmanj devetkrat, in sicer lanske ga avgusta v brunarico turističnega društva Bašelj in v brunarico ob jezeru Črnava v Preddvoru. Odnesli so večjo količino cigaret in pijač ter nekaj tehničnih i/del kov.
Oktobra lani naj hi cerkljanski fantiči vlomili v počitniško hišo v Zalogu pri Goricah in na Trsteni-ku ter v stanovanjsko hišo v 01-
decembra pa vlomili v trgovino na Zgornji Beli, eden od njih pa še v trgovino Živil na Trsteniku. Odnesli so več cigaret in vžigalikov. Februarja letos sta dva od trojice ponovno vlomila v Živilino trgo-
paj okrog 1,850.000 tolarjev blaga. Presenečeni starši, ki o kriminalnih poteh svojih sinov niso vedeli ničesar, so se z njimi resno pogovorili in zbrali ukredene stvari, ki so jih še hranili doma. Poli-
Starši so policiji izročili ukradene stvari, ki so jih sinovi hranili doma.
ševku. Odnesli so več tehničnih izdelkov, ročnega orodja in nekaj alkohola. Novembra so iz odprte garaže na Ilovki zmaknili moped.
vino na Trsteniku ter odnesla več cigaret, alkoholnih pijač, hrane in tehničnih izdelkov. Na vlomilskih pohodih so fantje nabrali Za sku-
cisti jih bodo vrnili lastnikom, fantje pa se bodo za svoja početja morali zagovarjati. • Helena Jelovčan, foto: PU Kranj
Odšel s smučmi in čevlji
Bohinjska Bistrica - W letnega
E C. i/ Tu/le bodi) policisti ka tansko ovadili. 27. februai ja si je J Poslovalnici SK1 servisa Za
^•^.na smučišču Kobla spost i Ll. I|n"""- smui arske čevlie ter
sipini
.. —-     'UIHVOIOM    V l \ l|L lil
1     smuči m palice Do veče
Zagnani avtomobilski tatovi
Kranj - Avtomobilski vlomilci in tatovi so bili izjemno marljivi tudi v preteklih dneh oziroma nočeh. TskO je V soboto nekdo s "kalree", parkirane pred ograjo begunjskega Liana, odinontiral registrski tablici KR N6 515, medtem ko sta s seatfl ince, parkirane pred lokalom lla-tningo na Slovenskem Javorniku, izginili tablici KR 47-5011.
S petka na soboto je ne/nanee v Valjaveevi ulici v Kranju vlomil v VVV golf ter odnesel zadnjo polico / zvočnikoma pionecr. V Lescah je
\ nedeljo zjutraj nekdo vlomil v VVVjetta na Alpski cesti ter ukradel avtoradio, tarča vlomilca pa je bil tudi vvv v JetovUd ulici v Radov-iin i < klnesel je a\ toradio Ze pred dnevi je nekdo na neugotovjjen način odprl nekaj avtobusov,
parkiiaiuh pred iado\ l|iško osnovno solo A. I I inharta. I/ mercedesa je odnesel za 10.000 tolaijcv električnega orodja, i/ lapovega sanosa
ki|uc rezervoarja za gorivo In delovni nalog, i/ Tamovega avtobusa pa petnajst tisočakov vreden roi ni mikrofon, Praznih rok je ostal le v četrtem vozilu
tarča nepridiprava je bil tudi osebni avto mercedes, parkiran pri ježem Jasna v Kranjski gori. Ne/nanee je ukradel panasonicov avtoradio B CD predvajalnikom, nahrbtnik, volneno odejo m sinučaiska ob
lai Ma lei prevleki In naslonjali za £lavo s prvih sedežev. Zvočni alarm pa je prepodil vlomilca, ko je skušal odpreti vw goli n, parkiran ob robu C. svobode v Radovljici Več ireče je Imel tal registrskih tablic 1.1 sx (IK, ki jih je snel s parkiranega opis omege za stanovanjskim blokom na Cankarjevj \ Radovljici i/ citroenovega beriinga, parkiranega v Mačah nad Preddvorom, je
vlomilec odnesel približno 10.000 tolai|cv. i/ VW golla IX pred sta
novanjskim blokom na PinžgarjevJ v i escah pa kenwoodo\ avtoradio.
• Helena JlToVČail
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl dragi mož, oče in stari oče
EDVARD POVALEJ
(1934 - 2002)
Žalujoči: žena
Štefka in sinova z družino
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
MIMI MAŽNAREC
poštna upokojenka
Pogreb je bil V torek, 26. februarja 2002, na pokopališču v Žirovnici. Ohranili jo bomo v lepem spominu
Delavci Pošte Slovenije, PK Kranj
GORENJSKI GLAS • 12. STRAN
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 5. marca 2002
Kranjski podvodni hokejisti so v soboto pripravili močan mednarodni turnir
ATLETIKA
Čeprav igrajo hokej, so predvsem potapljači
Podvodni hokej je na nekaterih koncih sveta zelo popularna igra, pri nas pa si - kljub mednarodnim uspehom - šele utira pot do uveljavitve - Kranjska ekipa Društva za podvodni hokej ima že pet naslovov državnih prvakov
Kranjski podvodni hokejisti so že peto leto slovenski prvaki, znajdejo pa se tudi v mednarodni konkurenci.
Kranj - Kar osemnajst ekip iz šestih držav se je minulo soboto udeležilo mednarodnega turnirja v podvodnem hokeju, ki so ga v olimpijskem bazenu v Kranju organizirali člani Društva za podvodni hokej Kranj. Seveda to ni bilo prvo veliko tekmovanje v podvodnem hokeju pri nas, saj je bilo že leta 1999 v Kranju evropsko prvenstvo. Je pa tudi tokrat v Kranj prišlo veliko ekip, kar 18 iz Belgije, Italije, Madžarske, Češke in Jugoslavije. Nastopile so tudi štiri slovenske ekipe. Najbolje je šlo kranjskimjx>dvodnim hokejis-
tom, saj so se uvrstili v veliki finale in v razburljivi tekmi šele po podaljšku izgubili 2:1 z ekipo Jugoslavije. Jugoslavijo je namreč na turnirju zastopala kar njihova reprezentanca, ostala moštva pa so bila klubska. Za Slovenijo so igrale še ekipe Ljubljane 1, ki je na koncu osvojila 3. mesto, Ljubljane 2, ki je osvojila 9. mesto in ekipa Kluba študentov Selške doline, ki je bila na koncu 11.
Nekateri gledalci, ki so si ogledali turnir, se na podvodni hokej že dobro spoznajo, drugi so zgolj opazovali, kako vse skupaj izgle-
da. "Podvodni hokejisti imamo veliko manj opreme kot hokejisti na ledu, saj potrebujemo le masko s pihalko, plavutke, rokavico za zaščito roke palico in seveda ploš-ček. Igra se na globini 2,20 metra na 300 kvadratnih metrih igralne površine. Naenkrat je v vodi šest igralcev vsake ekipe, ki poskušajo plošček spraviti v nasprotnikov gol. Navadno za eno ekipo igrata dva centra, dva napadalca in dva branilca, za razliko od hokeja na ledu pa v golu ni vratarja. Seveda se pod vodo dogaja marsikaj, za red pa skrbijo trije sodniki: dva v
Loški župan čestital olimpijcem
Škofja Loka - "Ločani smo ponosni, da imamo športnike, ki so nas uspešno zastopali na letošnjih olimpijskih igrah v Salt Lake Ci-tyju. Ponosni smo, da je Nataša Bokal, kljub temu da je bila najstarejša v ekipi alpskih smučark, pokazala, kako se je treba boriti tudi v izredno težkih pogojih. Dokazala je, da se je nanjo moč zanesti. Nam je res v ponos, mladim pa je lahko za dober zgled. Tudi Spela Bračun nas ni razočarala, zelo pa smo bili veseli rezultatov Tomasa Globočnika. Treba je namreč vedeti, da športniki dolga leta garajo za nastop na olimpijskih igrah in da je v to vloženo veliko truda," je v pozdravu in čestitkah poudaril loški župan Igor Draksler, ki je v prostorih občine v Žigonovi hiši minuli petek v roke segel Nataši Bokal in Tamani Globočniku, Špela Bračun pa je bila že na novih tekmah. Oba športnika je pozdravil tudi direktor Zavoda za šport Aleš Murn, sprejema pa so se udeležili tudi ostaii predstavniki škofjeloških športnih klubov in društev.
ŠkofjeloČanki Nataša Bokal in Špela Bračun sta članici doma-
čega S K Alpetour. Nataša je bila na olimpijskem slalomu uvrščena na 9. mesto, Špela pa je bila v smuku 22., v superveieslalomu pa 24. Tržičan Tomas Globočnik jc sicer član kranjskega Tekaškega kluba Merkur, svojo življenjsko sopotnico Andrejo pa je našel v Škofji Loki, kjer z družino /ivi zadnja leta. Na olimpijskih igrah je na 20-kilometrski progi zasedel
18. mesto, na zasledovalni tekmi
19. mesto, v šprintu 23. mesto in s
štafeto 10. mesto. V petek sta bila Andreja in Tomas še posebej dobre volje, saj je najmlajši član družine Globočnik, Jernej, upih* nil svojo prvo svečko.
• Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
Gregor Kernc
vodi in eden ob bazenu. Sodnika, ki se potapljata, iz vode signalizirata dogajanje sodniku izven vode, ta pa odloči o prekršku, o prednostnem ploščku in podobno," pravi predsednik PH Kranj Gregor Kernc, ki ima z igranjem podvodnega hokeja že kar nekaj let izkušenj. "Ker se vse dogaja po vodo, saj nad vodo pridemo le toliko, da znova vdihnemo, je zelo pomembno, da je ekipa dobro uigrana in da se igralci med seboj poznamo. Pod vodo se namreč ne moremo dogovarjati, vsak mora poznati dolžnosti na svojem igralnem mestu. Zato ima naša kranjska ekipa trenutno doma, pa tudi na turnirjih v tujini že lepe rezultate, saj skupaj igramo že pet let in se dobro poznamo."
Kranjsko moštvo ima kot najboljša slovenska ekipa že pet zaporednih naslovov državnih prvakov, za kondicijo pa skrbijo z rednimi treningi, saj trenirajo kar štirikrat tedensko. Kranjski podvodni hokejisti so tudi nosilci igre slovenske reprezentance v podvodnem hokeju, saj sestavljajo več kot polovico moštva. Reprezentanca je namreč nastopila že na štirih evropskih prvenstvih, leta 2000 pa so na svetovnem prvenstvu v Avstraliji v skupini B zasedli odlično drugo mesto. "Na evropskih prvenstvih se zadnja leta za zmago navadno borita ekipi Francije in Nizozemske, sedaj so evropski prvaki Nizozemci. Na svetu trenutno največ pomeni ekipa Avstralije, ki je zmagala na zadnjem svetovnem prvenstvu pri njih doma na Tasmaniji, z drugim mestom v skupini B pa smo bili prav Slovenci najprijetnejše presenečenje in senzacija prvenstva," pravi Gregor Kernc, ki si želi, da bi se slovenska reprezentanca letos junija znova udeležila svetovnega prvenstva. Zal je tekmovanje precej daleč, v Kanadi, kar pomeni hud udarec po žepih repre-zentantov, ki si pot na tekmovanja morajo plačevati sami. "Nastopamo pod okriljem Potapljaške zveze Slovenije, vendar nam pri udeležbi na tekmovanjih povrnejo le stroške bivanja. Ostalo plačamo sami, zato imajo nekateri, zlasti študentje, pri udeležbi na tekmah veliko težav. K sreči imamo nekaj razumevanja pri Mestni občini Kranj," tudi pravi Gregor Kernc, ki ga veseli, da v kranjski klub (in tudi nekatere druge slovenske klube) prihajajo vedno novi fantje in dekleta, tako da za prihodnost in razvoj tega športa pri nas nimajo skrbi.
• Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
Pravico nastopa imajo-.
Cicibanke in cicibani rojeni leta
1996 in mlajši    kategorija A kategorija 6
1995 1994
kategorija C
Cicibanke in cicibani tekmujejo ločeno vsak vsvoji kategoriji
R   A   Z P
S   U   J   E   M 0
27. VELESLALOM CICIBANOV ZA POKAL O
ki bo v nedeljo, 10.3.2002 na smučišču Preseka v Kranjski gori
Vse podrobnosti o razpisu in prijavah dobite v trgovinah Hervit
Kolajne tudi našim športnikom vojakom
Bled - Z biatlonskima obračunoma moških in žensk na Pokljuki seje minuli petek končalo 44. svetovno vojaško prvenstvo, na katerem so se merili zaposleni v vojaških poklicih. Po uspešnih prvih dveh tekmovalnih dneh, ko so se športniki najprej pomerili v teki in veleslalomu, nato pa še v patruljnem teku, je bil najuspešnejši dan za slovenske športnike prav zadnji, saj je Andreja Grašič postala svetovna vojaška biatlonska prvakinja, tako moška kot ženska ekipa pa sta zmagali v ekipni konkurenci. Poleg Andreje se je odlično odrezal še Gorjan Matjaž Poklukar, ki je osvojil 2. mesto za Avstrijcem Pernerjem, Janez Ožbolt je bil 5., Jože Poklukar 25. in Janez Maric 36. Med dekleti je 4. mesto osvojila Tadeja Brankovič, 9. je bila Andreja Mali in 26. Lucija Larisi.
Že v četrtek so domačo progo na Rudnem polju naši športniki dobro izkoristili v patruljnem teku, kjer je naša ženska ekipa v postavi Andreja Mali, Lucija Larisi, Andreja Grašič in Tadeja Brankovič osvojila drugo mesto in zaostala le /a Irancijo, moška ekipa Slovenije v postavi Matjaž Poklukar, Jože Poklukar. Jane/ Maric in Jane/. Ožbolt pa je /a sedla četrto mesto. Zmagali so Norvežani pred Švicarji in binci.
Na sredini tekmi v smučarskem teku se je v moški konkurenci izkazal Janez. Maric, ki je osvojil 2. mesto /a Avstrijcem Hramom, Matjaž Poklukar je bil 18., Jože Poklukar pa 4l). V ženski konkuren-ei tekačic je /magala Francozinja PhilippOtOVa pred našo Petro Maj-dič. • V.S.
Svetovni rekord Čeplakove, Prezelj ob finale
Kranj - Velenjčanka Jolanda Čeplak je bila minuli konec tedna junakinja dvoranskega evropskega prvenstva na Dunaju. V teku na 800 metrov je postavila nov svetovni rekord in ugnala vse konkurentke.
Skakalec v višino Rožle Prezelj je kot edini predstavnik atletskega kluba Triglav v svojem prvem nastopu na evropskem članskem dvoranskem prvenstvu na Dunaju le za malo zgrešil finale. Po odličnem začetku, koje v prvem poskusu preskočil letvico na višini 213 in 217 centimetrov, mu je spodrsnilo na višini 222 centimetrov, kar bi že zadostovalo za finale. V atletskem klubu so kljub temu z Rožletovim nastopom povsem zadovoljni.
Od Gorenjcev je na Dunaju nastopil še Škofjeločan Matic Osov-nikar, ki pa je v teku na 200 metrov kot 21. izpadel že v kvalifikacijah.
V nedeljo je bilo v Kopru zimsko državno prvenstvo v metih za pionirke in pionirke ter za starejše mladinke in mladince. Metalci kranjskega Triglava, sicer varovanci trenerja Jožeta Satlerja, so osvojili pet medalj, od tega tri srebrne in dve bronasti. Med pionirkami je bila Sabina Baloh druga v metu kopja (26,98), prav tako pa tudi Primož Arhar v enaki disciplini pri pionirjih (32,82). Bronasto kolajno sta osvojila Grega Kavčič v metu kopja (25,71) in Grega Retelj v metu diska (31,59), Retelj pa je bil še sedmi v metu krogle (10,04). Med starejšimi mladinci se je z drugim mestom in srebrno medaljo izkazal Tomaž Satler, ki je disk vrgel 40,20 metra, še vedno pa ni povsem pozdravil poškodbe stopala. Kiti Korošec je bila peta v metu kladiva (31,75) in šesta v metu krogle (8,75), Tjaša Ovniček peta v metu krogle (9,75) in metu diska (31,28), Urška Anžič sedma v metu diska (28,81) in Miha Tušek sedmi prav tako v metu diska (35,05). • C.Z.
V Železnikih za naslove prvakov v krosu
Železniki - To soboto. 9. marca, bo v Železnikih - v Primčjem logu - tekmovanje najboljših mladih slovenskih atletov in atletinj za naslove državnih prvakov v krosu. Organizator tekmovanja, Atletsko društvo Železniki, bo to prireditev pripravilo že tretjič. Začela se bo s slovesnim odprtjem ob 10.50 uri. Deset minut kasneje se bodo na start najprej podali pionirji. "Proga je sicer ravninska, krog dolžine 1 km, vendar bi v primeru dežja in razmočenega terena postala zelo zahtevna. Tekmovalci in tekmovalke bodo morali - odvisno od starostne kategorije - preteči od 2 km (pionirji), do 8 km (člani). Organizatorji upamo na boljše vreme, kot je bili v preteklem letu. Ne glede na to pa bomo poskrbeli, da se bodo na tekmovanju dobro počutili tako tekmovalke in tekmovalci kot tudi gledalci," v imenu organizatorjev pravi Brane Cenčič.
Sicer pa so na prejšnjih dveh tekmovanjih v Železnikih domači atleti in atletinje dosegali odlične rezultate. Osvojili so tri naslove državnih prvakov. Tudi letos imajo v ognju kar nekaj odličnih predstavnikov in tako lahko računajo z osvojitvijo vsaj ene medalje. Zato vabijo gledalce, da pridejo v čim večjem številu vzpodbujati tako domače kot vse ostale udeležence tekmovanja. • V.S.
NOGOMET nM,,^.yo»_____0.
Usodne zadnje minute
Kranj - Na vrhu slovenske nogometne lige postaja vse bolj jasn^ Maribor Pivovarna Laško je premagal tudi Koper Sport Line inje točkami prvi na lestvici. Primorje je kljub drugemu zaporednemu p0' razu še vedno drugo s točko manj, tretji pa je z 39 točkami Kopef' Živila Triglav je igral pomembno tekmo za obstanek z neposrednin1 tekmecem za izpad, Korotanom na Prevaljah. Kranjčanom se je & nasmihala točka, vendar so domačini tri minute pred koncem zabil' zmagoviti gol. Domžale so doma z 1 : 2 zgubile z Muro. Domžale so tako zadnje s 13 točkami, na predzadnjem mestu pa so sedaj Kranjčan1 z 19 točkam, Korotan pa jih ima 22. V prihodnjem krogu gostujej0 Kranjčani pri Liri v Šmartnem.  • J.K.
HOKEJ _Jjf_
Danes derbi v Tivoliju
Kranj - Minuli petek so hokejisti v državnem prvenstvu odigrali *' kolo drugega dela. Na Jesenicah je ekipa Acronija 5:1 (0:1, 4:0, premagala Slavijo M Optimo, ekipa Bleda pa je v Tivoliju izgubil* . OlimpijO 5:3 (1:2, 3:1, 1:0). V Kranju je bil Triglav 4:2 (1:0, 0:2. 3:m boljši od HIT Casinoja Kranjska Gora, ekipa MARC Interieri pa Je Mariboru premagala domače moštvo 3:4 (1:2, 2:1, 0:1). Že danes je nJ
sporedu 2. krog. V Tivoliju bosta igrali ekipi Olimpije in Acroni
Je-
^nic (ob 19.15 uri), na Bledu Bled in Slavija, v Kranju Triglav jO Maribor (ob IS. uri), na Jesenicah pa HIT Casino Kranjska Gora >n Marc Interieri (ob 19. uri).
Zaključujejo se tudi tekmovanja v mlajših kategorijah. V finale P* venstva mladincev in kadetov sta se uvrstili ekipi Jesenic in Olimpu^*' za tretje mesto pa bodo pri mladincih igrali Bled in Triglav, pri kaptf tih pa Triglav in Slavija M Optima. Tudi dečki in malčki nadaljuje)0 ■ igranjem v drugem delu. Pri dečkih je minuli konec tedna c^ Olimpije 4:3 premagala Jesenice, Triglav in Slavija M Optima pa s' se razšla / rezultatom 2:2. Pri malčkih je ekipa Triglava 1:4 premaga' Olimpijo, Slavija M Optima pa 1:2 Ceije. • V.S.
SMUČARSKI SKOKI
Kranjec tretji, ekipa druga
Kranj - Naši smučarji skakalci so konec tedna odlično nastopili »a tekmah svetovnega pokala v finskem Lahliju. Kljub težavnim v,vl,£11j skim razmeram na veliki skakalnici (K 116), so že na petkovi teKP£
pokazali, da so še vedno v odlični formi, lakaje bil Robert Krampe
pO prvi seriji odličen četrti, v drugo pa je skočil najdlje in tako na K££ eu /aostal le /a odličnim Nemcem Schmiltom in Poljakom Mal>sA||)(i Tudi ostalim našim štirini je šlo dobro, saj so se vsi uvrstili v '"j;1,^ serijo, na koncu pa je bil Igor Medved II., Primož Peterka 13., ™
žonta 15., Damjan Prai pa 17. ,,.»rka
Tako so na sobotni ekipni tekmi nastopili Kranjec, Medved, |V>Kj(). in Žonta, ki so se /nova i/ka/ali kol odlična ekipa in zaostali te mačini, binci. Osvojili so drugo mesto pred olimpijskimi prvaki ci, Avstrijci, Norvežani in ostalimi ekipami. y^ Ta konce tedna se bodo najboljši "letalci" sveta pomerili JJ*^] lovnem prvenstvu v poletih v Harraehouu na reškem. Kot je pOJ* ^ trener naše reprezentance Matjaž Zupan, so zanesljivi nas,()p;^inKiii prven8tVU Robert Kranjce. Pumo/ Peterka in Igor Medved, OCe» M pa se bodo odločili DO treningu v Harrachovvu. ■ "* •
članu ekipe p
Mlada kranjska boksarja premagujeta vse tekmece
Boris Makarič in Erduan Braimi sta novi zlati odličji prejšnji teden prinesla tudi z mednarodne boksarske revije Zlata mimoza, vprašanje pa je, ali bo Boksarski zvezi in Boksarskemu klubu Kranj uspelo zbrati denar za njuna nastopa
na svetovnem prvenstvu
ROKOMET
Kranj - V kranjskem boksarskem klubu iz leta v leto vzgajajo tekmovalce, ki Slovenijo odlično zastopajo na domačih in mednarodnih tekmovanjih, žal pa se -zaradi pomanjkanja denarja - navadno njihova pot zaustavi, ko bi se lahko dokazali v svetovni eliti. Tako so se morali odpovedati nastopom že na marsikaterem tekmovanju, prejšnji teden pa se je ekipa šestih slovenskih boksarjev udeležila močnega mednarodnega tekmovanja v Herceg Novem, Kjer je potekala boksarska revija "Zlata mimoza". V moštvu sta bila tudi dva kranjska reprezen-tanta Boris Makarič in Erduan Braimi, ki sta vsak v svoji kategoriji premagala vse nasprotnike in domov prinesla zlati kolajni. Z njima na tekmovanju je bil tudi trener Dušan Čavič.
"Oba naša boksarja sta redna člana slovenske kadetske in mladinske reprezentance. Ker sta še dovolj mlada, lahko boksata tako za kadete do 17 let kot mladince do 19 let. V letošnji sezoni se je mlajši, Boris Makarič, kvalificiral za nastop na svetovnem kadetskem prvenstvu, ki bo maja na Madžarskem, Erduan Braimi pa se je kvalificiral za nastop na sve-
Boris Makarič in Erduan Barimi sta si z uvrstitvijo med osem najboljšim mladih boksarjev v Evropi priborila nastopa na svetovnem prvenstvu.
tovnem mladinskem prvenstvu, ki bo meseca avgusta na Kubi. V konkurenci več kot sedemdesetih boksarjev sta svojo odlično znanje in talent znova dokazala prejšnji teden v Herceg Novem, kjer sta prepričljivo ugnala vse konkurente. Tako je Boris na primer prepričljivo premagal prvaka Jugoslavije, Erduan pa je s predajo v prvi rundi premagal prvaka Albanije, ki je bil do tedaj nepremagljiv," je
o nastopu na zadnji boksarski reviji povedal trener kranjskega kluba Dušan Čavič, ki pa ob veselju nad zmagami svojih varovancev vedno znova obupuje nad možnostjo, kako se izkazati v hudi konkurenci na največjih tekmovanjih, saj jim za udeležbo na njih navadno zmanjka denarja. "Najbolj žalostno se mi zdi, da se naši boksarji uspejo kvalificirati na svetovna prvenstva, nato pa nam
za udeležbo na njih zmanjka denarja. Klub enostavno ne dobi resnega stalnega sponzorja, ki bi bil pripravljen podpreti naša prizadevanja, prav tako denarja nima Boksarska zveza Slovenije, ki trenutno nima niti sposobnega vodstva. Zavedamo se, da smo sposobni poseči tudi po kolajnah, vendar pa je naša udeležba na svetovnem prvenstvu še vedno vprašljiva, saj je del denarja, 80 dolarjev na osebo, treba nakazati že pred prvenstvom. Trenutno smo za delno pomoč prosili tudi na Mestno občino Kranj, vendar odgovora še nimamo. Upamo pa, da nam bodo pomagali vsaj v domačem okolju, pa tudi, da nam bo na pomoč priskočilo tudi kakšno podjetje. Veliko nam bi pomenilo, če bi lahko uspešno zastopali našo državno na svetovnih prvenstvih in če bi že maja na Madžarskem zaplapolala tudi slovenska zastava," pravi Dušan Čavič, ki s trenerjem Brankom Kušlakovičem v Kranju išče tudi direktorja kluba, ki bo znal in bo pripravljen "vnovčiti" vse boljše rezultate domačih kranjskih boksarjev.
• Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
DESKANJE
Prva olimpijada na slovenskih tleh Koširju že man
kristalni globus
, ^Mljana - Organizacijski odbor in komisija za medije 35. Šahovske olimpijade Bled 2002 sta Pretekli četrtek na tiskovni konfe-
renci spregovorili o pomenu šahovske olimpijade v Sloveniji, natančneje na Bledu. Na tiskovni konferenci so sodelovali direktor °limpiade in predsednik Mednarodne šahovske zveze ( FIDE) Boris Kutin, pobudnik komisije 'a marketing Janez Zemljarič, Miroslav Licul, - studio Zodiak, *t je oblikoval celostno grafično Podobo olimpijade, predsednik ^misije za medije Vlado Šlam-herger, župan občine Bled Boris Malaj in predsednik organizacijskega odbora Milan Kneževič. Prisoten pa je bil tudi predstavnik Junistrstva za šolstvo, znanost in »Port Marko Rajšter, ki je dejal, ^a je letošnja Šahovska olimpija-
a Oa Bledu izjemen dogodek jako / gospodarske, kot tudi turi-fpcne promocije države v svetu, ^ahovska /veza Slovenije je za
Njihovo" olimpijado pridobila ši-podporo številnih dejavni-
kov, parlamenta in vlade, zdaj pa je bil ustanovljen tudi poseben državni odbor, ki ga vodi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Da je Slovenija postala gostiteljica tako pomembnega dogodka so veliko pripomogli uspeh in sad večletnih vztrajnih in premišljenih prizadevanj šahovskih in turističnih delavcev, odlična slovenska šahovska tradicija, šahovski delavci in organizatorji in pa samo izbrano mesto dogajanja -Bled. Turistični kraj, ki je v Sloveniji gostil številne šahovske prireditve. Bled bo tako konec oktobra gostil 140 moških in 100 ženskih šahovskih reprezentanc iz vsega sveta.
Za potrebe izvedbe olimpijade morajo na Bledu prenoviti športno dvorano do te mere, da bodo pogoji, izgled in ponudba dvorane na kvalitetnem nivoju. Ravno pretekli teden so dobili gradbeno dovoljenje in pričeli s prenavljanjem garderob in prostorov pod vzhodno tribuno, kar je le en del investi-
cije. Celotna investicija pa znaša nekaj čez 500 milijonov tolarjev. Na Bledu pa je v aprilu predvidena tudi postavitev šahovskega spomenika avtorja Janeza Boljke. Lokacija spomenika ostaja še odprta.
Na letošnji olimpijadi se bo prvič zgodilo, da bodo vse šahovske partije prenašali v živo preko in-terneta in dodatna novost je uvedba "kontrola dopinga" - prvič v zgodovini olimpijad bodo izvajali dopinške teste. Sicer le na deset odstotkih udeležencih Šahovske olimpijade, kar pa je vseeno zanimivo.
• Alenka Brun
ODBOJKA
Kranj - Deskarji na snegu so minuli konec tedna tekmovali v Sapporu na Japonskem.
Znova se je odlično odrezal Kranjskogorec Dejan Košir, ki je v paralelnem veleslalomu osvojil 3. mesto in in si tako že zagotovil mali kristalni globus za skupno zmago v tej disciplini. Tomaž Knafelj je bil 23.
V soboto je bila še tekma v paralelnem slalomu, kjer je bil Košir 4., Knafelj pa 37. Košir je v paralelnem slalomu trenutno na 2. mestu.
Svetovni pokal se bo nadaljeval Konec tedna v nemškem Bisc-hofsvviesenu. • V.S.
Pomembna zmaga CHIA
Kranj - Najpomembnejši rezultat tega rokometnega vikenda je med gorenjskimi ligaši dosegel CHIO Kranj z zmago v Litiji. Točki sta osvojila tudi Termo in Sava v prvi moški in ženski ligi.
Rezultati: 1. liga - moški: V. Nedelja - Prevent 27-27; Mobitel Pru-le 67 - Izola 39 - 30; Trimo Trebnje - Sevnica 29 - 22; Inles Riko - Gorenje 26-32; Termo - Slovan 29-29; 1. liga - ženske: Krim Eta N.R. -Jelovica 46-24; Olimpija - Burja 38-22; Gramiz - Sava 24-24; Žalec -Škocjan 25-18; Izola Bori - M-Degro Malizia Piran 16 - 29; 1. B liga
- moški: Cimos - Novoles 25-20; Dol TKI Hrastnik - Ormož 23-25; Dobova - Gorica Leasing 27-22; Mitol Pro Mak Sežana - Mokerc KIG 30-21; Gorišnica - Pivka P. 29-23; Šmartno 99 - CHIO Kranj 30-38; 1. B liga - ženske: Tenzor - Planina Kranj 27:19; PIU Nivo Celje - Jadran 25-17; Branik - VIAS Šentjernej 30-37; Zagorje - Polje 26-26; 2. liga
- moški: Radovljica - Črnomelj 27-34; Radgona - Krim 36-24; Grosuplje - Atom 38-27; Ajdovščina - Sviš 31-24; Drava - Grča 24-23.
•M. D.
LOKOSTRELSKI BIATLON_
Zupan blizu kristalnemu globusu
Mošnje - Andrej Zupan se je z zmago na posamični tekmi, ter drugim mestom v zasledovanju, na nadaljevanju svetovnega pokala lokostrelskih biatloncev pod Karnijskimi Alpami v Italiji kot tretji približal vodilnima biatloncema iz Rusije in ima na finalu pokala konec marca v Franciji lepe možnosti za kristalni globus. Zupan je po svetovnem prvenstvu na Pokljuki, kjer je srebrno kolajno štafete pomagal osvojiti z žrtvovanjem svoja zdravja, začel normalo trenirati šele pretekli teden. Na njegovo srečo pa so vmesne tekme zaradi pomanjkanja snega v Italiji in Franciji prestavili na drug termin.
Poleg Zupana je^dve zmage dosegel tudi mladinec Rok Rant, mladinka Mirjam Černeje bila dvakrat druga. Kamničan Matej Krumpestar (Zdravilni gaj Tunjice) pa je med člani osvojil sedmo in osmo mesto, ter tako v skupnem seštevku svetovnega pokala drži 10. mesto.
• M.M.
TELEMARK_
Primožiču oba naslova
Maribor - Minuli konec tedna so na Mariborskem Pohorju pripravili državno prvenstvo v telemark smučanju. Tako v telemark veleslalomu kot sprintu je zmagal David Primožič. V veleslalomu je bil drugi Urban Simčič, tretji pa Darjan Čekon, v sprintu pa je bil drugi Iztok Kunstelj, tretji pa Urban Simčič (vsi Telemark klub Kranj). Med mladinci je v obeh disciplinah zmagal Sergej Primožič (Telemark klub Kranj), med mladinkami pa Dora Štuhec (Branik). Med članicami je bila v obeh disciplinah najboljša Darja Ažman (Telemark klub Kranj), med veterani pa v veleslalomu Robert Aleš (Telemark klub Kranj), v sprintu pa Peter Mikuljan (Branik). • V.S.
VATERPOLO_
Kranjčanom zagotovljeno prvo mesto
Ljubljana, Koper - Sedmi krog v prvem delu državnega vaterpolskega prvenstva naj bi že nekoliko odločal o končnem vrstnem redu v prvem delu. Kamnik s porazom proti Kokri nima nobenih izgledov več, da bi se uvrstil v drugi del. Bolj zanimivo pa bo postalo v boju za drugo mesto, saj je prvo že osvojil kranjski Triglav Živila. Zaradi izključitve brez pravice zamenjave vratar Olimpije ne bo mogel braniti na dveh izredno pomembnih srečanjih proti Kopru in Kokri. Zaradi prekinitve tekme v Kopru pa grozi, da bo moral Koper igrati svoje tekme v nadaljevanju brez publike, ali pa celo v drugem kraju. Rezultati: OLIMPIJA : TRIGLAV ŽIVILA 4:15 (0:5, 1:3, 3:5, 0:2), KAMNIK : KOKRA 2:14 (0:2, 2:5, 0:3, 0:4), KOPER : BRANIK 9:10 (1:1, 3:5, 2:2, 3:2) - prekinjeno 5 sekund pred koncem in bo Tekmovalna komisija pri Vaterpolski zvezi Slovenije najverjetneje srečanje registrirala s tem rezultatom. • Jože Marinček
KOŠARKA_
^aga Kranjčanom ni pomagala
Kranj - Minulo soboto so košarkarji v Hypo ligi odigrali zadnji krog T . ?P' dela tekmovanja. V Kranju je bil gorenjski derbi med ekipama od" a»Va m ^°^a ^avc TCG Srečanje je bilo. kot navadno, zanimivo Šel   C . ^° konca, saj sta se ekipi večina časa menjavali v vodstvu. e Proti koncu tekme so Triglavani Ločanom ušli za za več kot 10
točk, vendar so jim v razburljivi končnici /nova približali. Na koncu je zmaga z 84:79 (17:21,44:38, 61:57) ostala v Kranju. Žal pa Tri-glavanom tO ni pomagalo, da bi se v nadaljevanju tekmovanja merili Z najboljšimi osmimi slovenskimi ekipami, lako kot ekipa Loka kave se bodo od sobote naprej borili za uvrstitev od 9. do 14. mesta.
Za naslov prvaka pa bodo poleg
l iiiona Olimpije, Krke, Pivovarne Laško in Geoplina Slovan, ki ta konec ledna zaključujejo tekmovanje v ligi Goodvear, igrale še ekipe Savinjskih llopsov, Alpos
Kemoplasta, Zagorja BZ in domžalskega I leliosa.
V 24. krogu l.B SKL je ekipa Radovljice doma gostila Radensko ( reaiiv in izgubila / 61:7() (13:25, 26: W>, 40:52). V soboto Radovlji-čani gostujejo pri Fragmatu.
• V.S., foto: Aljoša Korenčan
ri9lavan zan
. 1 so v domači dvorani v s6rtp Vl iekmi vendarle ugnali so-e '* Škofje Loke.
Astec Triglav nov prvoligaš
Kranj - Tokrat za spremembo najprej začnimo z drugo ligo. Odbojkarji Astec Triglava so doma brez večjih težav ugnali igralce iz Črnuč - 3:0 (16, 14, 18) in si s tem ustvarili zadostno prednost pred zasledovalci, da lahko preostali tekmi tudi izgubijo pa jim prva liga ne more več uiti. No podvig pa je uspel tudi odbojkarjem Termo Lubnika, saj so na gostovanju v Šempetru ugnali vodilno ekipo: SIP Šempeter: Termo Lubnik 2:3 (19, -24, 22, -18, -17). Odbojkarji Termo Lubnika so trenutno na 5. mestu.
V prvi moški ligi pa se obleta zaplet. Blejci so sicer že med tednom ugnali Fužinar in si zagotovili najmanj tretje mesto, tudi odbojkarji Calcit Kamnika niso imeli prav velikih težav z Mariborčani in jih premagali s 3:0 (20, 22, 17). Zapletlo pa se je s tekmo Salonit Anhovo : Šoštanj Topolšica, katero je TK OZS na zahtevo prvih prestavila. V Šoštanju pa so smatrali, da prestavitev ni bila v skladu s pravili in so na tekmo odpotovali že v soboto, seveda pa v Kanalu takrat ni bilo nikogar. Kljub temu, da se končnica v moški konkurenci začne že v soboto, pa imamo trenutno samo en znan par in to je Calcit Kamnik : Šoštanj Topolšica, odbojkarje Merkur LIP Bleda pa čaka Pomurje Galex ali pa Granit, odvisno pač od razpleta edine še neodigrane tekme. V ženski konkuenci so se v končnico, ki pa se začne teden kasneje, uvrstile Nova KBM Branik, HIT Nova Gorica, Ljubljana in Formis Bell Miklavž, med drugoligaše pa se selita Spodnja Savinjska in Solkan.
V ženski konkurenci 2. DOL so se Kamničanke vrnile domov s pomembnima točkama z gostovanja v Mariboru: Purus Tabor Maribor : 3Š Kamnik 2:3 (18, -17, -24, 21, -4). Načrtovane točka pa so doma izgubile Blejke: Bled : Prevalje 2:3 (-18, -23, 23, 23, - 12). Odbojkarice Jesenic se niso mogle resneje upirati razigranim Ptujčankam in izgubile /0:3 (-13,-15, -19).
V 3. DOL SO odbojkarji Merkur LIP Bleda II izgubili doma s Krko i/ Novega mesta z. 2:3 in še naprej ostajajo na četrtem mestu. V ženski konkurenci pa so igralke Bohinja v Ljubljani premagale Šentvid z 1:3, Piz/eria Morena je doma izgubila s Koprom z 0:3, s 3:2 pa so izgubile tudi igralke Partizana Škofja Loka in sicer na gostovanju v Novi Gorici.
Mladinci Merkur LIP Bleda so uspešno začeli nastopanje v finalni ligi mladincev. Na gostovanju v Mariboru so premagali domačo ekipo z 1:3 in napovedali boj za medalje. V ligi sodelujejo štiri ekipe, končni vrstni red v ligi pa pomeni tudi končni vrstni red pri mladincih.
• Branko Maček
KEGLJANJE__
Rekord na kranjskem kegljišču
Kranj - Minulo soboto so kegljači in kegljačice odigrali 1. krog v evropski ligi. Na domačem kegljišču so se izkazale Triglavanke, ki so z ekipnim rekordom 2853 kegljev osvojile drugo mesto. Zmagala je ekipa Romunije iz Moresa z 2868 podrtimi keglji. tretje so bile Nemke z ekipe SKC Viktorije Bamberga z 2779 keglji, četrte pa Poljakinje z Leszna z 2738 keglji. Nov rekord kranjskega kegljišča je postavila Romunka Boina, ki je podrla kar 561 kegljev in za 34 kegljev izboljšala prejšnji rekord Marike Kardinar.
V moški konkurenci je ekipa kranjskega Iskraemeca gostovala v Os-jeku in prav tako osvojila 2. mesto za ekipo domačega Kandit Osjeka. Drugi krog evropske lige bo na sporedu 23. marca. • J.M.
ACiavTO
Mariborska 202, Celje Telefon: 03/425 50 11
Sodelujte v nagradnem žrebanju, dne 10.05.2002, za eno izmed dveh nagrad ki vam bodo omogočile ogled svetovnega prvenstva v nogometu KOREJA 2002.
HAfMtDK
na svetovno prvenstvo
Prinestite izpolnjen kupon k najbližjemu prodajalcu pnevmatik HANK00K. Nakup pnevmatih ni pogoj za sodelovanje v žrebanju.
Ime in priimek:				Telefon:			
Naslov:							
1—TI—I—1 Pošta:							
							
Tudi na smučiščih obstajajo splošna mednarodna pravila obnašanja
Pobeg po smučarski nezgodi je kot pobeg po prometni nesreči
Minuli mesec je Smučarska zveza Slovenije izdala priročnik splošnih mednarodnih pravil FIS z naslovom "Veselo in varno na sneg", z njim pa naj bi vse uporabnike smučišč
znova opozorili, da tudi na smučiščih obstajajo pravila, ki so jih dolžni spoštovati
Kranj - Na straneh črne kronike v zadnjih tednih skoraj ni dneva, ko ne bi bilo poročil o nesrečah na smučiščih. Nekatere reseda zakrivijo smučarji, ki pridejo na bele strmine neprimerno pripravljeni ali precenjujejo svoje znanje in spretnost, vedno več pa je tudi takšnih, ki nastanejo zaradi neupoštevanja pravil in navodil za smučarje in upravljalce smučišč, ki jih je sprejela Mednarodna smučarska zveza in nato tudi sodna praksa.
Prav zato so se na Smučarski zvezi Slovenije odločili, da izdajo prevod in priredbo splošnih mednarodnih pravil. Pri pripravi privlačne publikacije, ki jo je z imenitnimi ilustracijami opremil Miki Muster, so sodelovali tudi domači smučarski strokovnjaki iz Smučarske zveze Slovenije, Zveze učiteljev in trenerjev smučanja in Združenja slovenskih žičničar-jev. "Namen publikacije je, da se bomo na smučiščih obnašali tako, kot nam dovoljujejo smučarska pravila, predvsem pa s spoštovanjem do samega sebe in drugih," pravi predsednik SZS Stanislav Valant.
Nove tehnike, nova pravila
Priročnik tako obsega deset poglavij, poleg temeljnih pravil in splošnih načel pa je velik poudarek na vedenjskih pravilih. Treba je namreč vedeti, da že nekaj časa
niso na smučiščih zgolj alpski smučarji, ampak tudi deskarji, te-lemarkarji, aktobatski smučarji, mono - smučarji, pa tekači, car-varji... skratka, "promet" je tako razgiban kot na cestah, kjer so prav tako različni uporabniki, od peščev, kolesarjev, motoristov, av-tomobilistov...
"S pojavom novih načinov drsenja po snegu v obliki drugačnih tehnik in pripomočkov za nov način drsenja po smučiščih je z naraščanjem števila smučarjev, večjim številom poškodb in večjim številom odškodninskih zahtev-
V zadnjih letih so se alpskim smučarjem na smučiščih pridružili še deskarji, akrobati, telemarkarji... in ostali, zato je v "prometni" gneči upoštevanje pravil še pomembnejše.
Priročnik preprosto, a duhovito s
sliko in besedo opozarja na najpomembnejša pravila na smučišču.
kov še narasla potreba po redu in varnosti na smučišču, Žpravi vodja slovenskega projekta pri pripravi priročnika mednarodnih pravil Roman Šturm, ki opozarja na dejstvo, da nejasnosti in pomanjkljivosti pravil seveda povzročajo pravne probleme sodnikom za prekrške in sodiščem pri obravnavanju posameznih zadev, prav tako pa tudi upravljalcem smučišč pri urejanju smučišč in zagotav-
ljanju varnosti. Pri nadzoru imajo težave tudi policija in inšpekcijske službe.
Oznake z opozorili, obvestili in prepovedmi
"Po svetu so uveljavljena in uporabljena pravila in navodila za smučarje in upravljalce smučišč,
ki jih je sprejela Mednarodna smučarska zveza (FIS). Po teh
pravilih se ugotavlja odgovornost smučarjev in upravljalcev od nezgodah in poškodbah. Sprejela jih je tudi sodna praksa. Ta pravila so vključena v odloke in druge oblastne akte. Podobno kot v drugih državah, članicah FIS, veljajo ta pravila tudi v Sloveniji in se uporabljajo v zvezi z ustreznimi določili kazenskega in civilnega prva, ki se nanašajo na odgovornost za nezgode in škodo," tudi poudarja
Roman Šturm. Sicer pa se deset glavnih vedenjskih pravil na smučiščih opozarja na: obzirnost do drugih smučarjev, obvladovanje hitrosti in načina vožnje, izbira smeri vožnje - smučine, prehitevanje, vključevanje in vnovični spust, ustavljanje, vzpenjanje in spuščanje upoštevanje znakov in označb, pomoč pri nesreči in na dolžnost legitimiranja.
Za deskarje poleg teh desetih veljajo še nekatera dodatna pravila, posebna pravila pa veljajo tudi za hojo in tek na smučeh. Pomembna so tudi pravila za varnost na žičniških napravah, prav tako pa tudi tako imenovana okolje varstvena pravila.
Marsikatero nesrečo lahko preprečijo oznake na smučiščih, Pa naj gre za oznake težavnosti smučarskih prog, znake za prepoved ali znake za nevarnost ali znake za obveznost. Teh znakov je vsako leto več, vsi pa so tokrat objavljeni v novem priročniku Smučarske zveze Slovenije (dobiti ga je moč v domačih smučarskih klubih in SZS), kije izšel v nakladi 20 tisoč izvodov. Prav je, da se vsi, ki radi odhajate na smučišča dobro preberete. Ni sicer še "obvezno gradivo", kot je na primer poznavanje prometnih znakov pred šoferskim izpitom, dejstvo pa je, da poznavanje pravil in znakov lahko prepreči marsikatero ne/.godo.
• Vilma Stanovnik
Koroška je pela za Milko in Joška
Petnajst pevskih zborov z okrog 250 pevci je v nedeljo prepevalo na prireditvi Koroška poje. Dvorana celovškega Doma glasbe je bila nabito polna. Koroška je pela v čast
treh jubilejev.
Ko je predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zer-
zer odpiral nedeljski koncert v polni dvorani Doma glasbe v Celovcu, je dejal, da naj bodo tragični dogodki iz preteklosti opomin za današnji čas, zlasti za tiste, za katere so Slovenci na Koroškem moteči in jih je treba zato čim bolj in čim prej utišati. Nedeljska prireditev pa pravi, da so Slovenci še naprej trdoživi in narodno zavedni.
Nedeljska revija pevskih zborov Koroška poje je bila posvečena trem jubilejem: 60-letnici pregnanstva prvih slovenskih družin s Koroške in 100-letnici rojstva dveh velikih Slovencev, Milke Hartman in dr. Joška Tišlerja. Spomladi leta 1942 so nacisti prognali s Koroškega prvih 200 najbolj zavednih družin. Očete so iztrgali iz objema mater in otrok ter jih poslali na fronto v boj za tistega, ki ga niso marali, je dejal dr.
Gosta na prireditvi. Jože Partl (levo), predsednik Zveze koroških izseljencev, in ljubljanski pomožni škof msgr. Lojze Uran.
Janko Zerzer. Pregnane so tolažili molitev, domača beseda in upanje za varnitev v domače kraje. Vanje so se vrnili, čeprav so bile marsikje sprejeti neprijazno, grobo.
Zgodovinski posnetek dveh pomembnih koroških Slovencev dr. Joška Tischlerja in Milke Hartman. Pevci so prepevali v njun spomin
celo z nasiljem. Milka Hartman, pesnica Podjune, doma v Libu-čah, je bil vzgojiteljica koroške mladine. Njeni znameniti gospodinjski tečaji so bili več kot to. Ob kuhanju in drugih veščinah je znala Milka mlade učiti slovenskega jezika in jih vzgajati v zavednem slovenskem duhu. Bila je čudovita pesnica. Pisala je i/ srca in kar 35 priznanih slovenskih glasbenikov je uglasbilo njene pesmi. Med njimi so taka imena kot Radovan Gobec, Franci Cigan, Pavel Kernjak in Jane/ IV i jak. Po njenih besedilih posegajo tudi mlajši koroški slovenski glasbeniki kot Roman Verdcl, Bruno Pelrischek. Danilo Kat/ in Slelan Thaler. Nekatere so ponaiodele Postale so last naroda, iz katerega je izšla.
Dr. Joško Tišler, prav tako kot Milka rojen pred sto leti, je bil v svojem obdobju eden nespornih
Nad 200 pevcev na odru Doma glasbe v Celovcu.
političnih voditeljev Slovencev na Koroškem. Že leta 1937, ko so na cisti osvojili Avstrijo, so dr. Tišlerja, ki je bil takrat /e predsednik Slovenske prosvetne zveze, izgnali v Bregenz, l )r. .loško Tischlei je
/aslu/en, da koroških Slovencev maja leta 1945 niso /nova vrnili
nazaj v pregnanstvo v Nemčijo. S
pogumnim nastopom preti lakta!
nun koroškim glavarjem iu poveljnikom angleških sil na Koroškem so 23, julija koroškim pre* gnancem dovolili oditi i/ Beljaka v Celovec. V Beljak so prišli kot del transporta jugoslovanskih be guncev. Po vojni je bil dr. Tischlei ustanovitelj in prvi predsednik Narodnega sveta koroških Slo vencev, ene od dveh osrednjih
Organizacij Slovencev na Koroškem, v nedeljo so združenj koroški pevski /bori z okrog 250 pevci Milki in .loški v čast zapeli dve pesmi: Milki njeno O Podju na, Jošku pa Sirota ja/ okrog blodim, ki jo je pokojni voditelj Slovencev na Koroškem najraje prepeval in poslušal. Prireditev pa je bila zaključena s skupnim prepC vanjem /borov na odru in občin siva v dvorani Milkine pesmi Nate   mislim, ki jo je uglasbil Marko Bajuk. Nedeljska prireditev Koroška
poje je bila podme\ na v javnosti. Morda bo povzročila nekatere ne
strpne reakcije. Med gosti je bil namreč tudi krški \kol dr. Alois Sehvvar/. veliki prijatelj in zago-
vornik Slovencev na Koroškci^ Med drugim je dejal: 'TToV^ nima samo vrednosti. Ima P'^j
vsem dostojanstvo. S predsOj ne kaže zakrivali ste. Vsakci človeku je treba izreči spoStOVanj do njegovega je/ika in do "b"^,;, vere. Zato se i/ogibajmo dej**) ki bi ranila druge \e
lartmafl J.
Spominu na Milko
Plt-
bil posvečen llic 11 simpozij v
berku, ki so ga skupno organi*^ li Slovenska prosvetna zveza, ^ šeanska kulturna/ve/;i, Slove".
• ( ' i * IO V
znanstveni institut v v c■ v ( Slovenski naropdopisni ,l,s „. Urban .larnik in družine I term -Milkini potomci namre* g
slovensko pesem in slovensk('. k sedo .Jože Koli«1
Torek, 5. marca 2002
•••••••
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 15. STRAN
"Najboljši sosed" veliko pričakuje od Kranja
Za dobro četrtino večja ustvarjena akumulacija Skupine Mercator opogumlja največjega slovenskega trgovca k nadaljnjemu razvoju doma in v tujini. Doma bodo odprli pet trgovskih centrov, največja pa v Splitu in Beogradu.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Ljubljana - Skupina Mercator je z lani doseženimi rezultati postala največje podjetje v Sloveniji, saj je ustvarila 284 milijard tolarjev celotnega prihodka, imajo skoraj 14 tisoč zaposlenih, po dobičku v vrednosti 4,8 milijarde tolarjev pa dosegajo 4. do 5. mesto. Poleg obvladujoče družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., združuje skupina še 26 odvisnih družb, 23 doma in 3 v tujini. Doma so dosegli 40 odstotni tržni delež, na trgih Hrvaške, BiH in Srbije pa želijo postati druga največja tržna mreža.
Kar s precejšnjim ponosom so člani uprave Mercatorja s predsednikom Zoranom Jankovičem na čelu v sredo razlagali lani dosežene poslovne rezultate, za katere trdijo, da so izjemni in dobra osnova za nadaljnji smeli razvoj. To nenavsezadnje kažejo tudi številke, saj znaša lani ustvarjena akumulacija (čisti dobiček, amortizacija in dolgoročne rezervacije) 15,6 milijarde tolarjev, ali za dobro četrtino več, kot v letu 2000. Za letošnje leto namreč načrtujejo 306 milijard čistih prihodkov in 6,5 milijarde čistega dobička, če bi tega obračunali po enakih računovodskih standardih, kot lani. Dobrih 18 odstotkov višji celotni Prihodek glede na leto 2000 so dosegli s 72 odstotki v maloprodaji, ostalo pa iz veleprodajnih in drugih aktivnosti.
Za investicije so lani v Merca-torju namenili 30 milijard tolarjev, od tega 12,5 milijarde za investicije v tujini. Doma so odprli štiri Mercator centre (med njimi tudi na Jesenicah in v Kamniku) ter kupih pravice ter ustanovili druž-za izgradnjo centra v Beogra-
bo
du' v letošnjem letu, ko bodo investirali 24 milijard tolarjev, pa naJ bi izgradili v Sloveniji pet centrov (prvi med njimi je Mercator center Kranj) in dva v tujini (Beograd, Split). Tri četrtine potrebnih investicijskih sredstev zagotavljajo v sistemu Mercator, če-
trtino pa financirajo s posojili, pri čemer so posebej poudarili, da brez zavarovanja s hipotekami, saj
Predsednika uprave Zorana Jankovića smo posebej za Gorenjski glas vprašali, zakaj velika pričakovanja ob izgradnji centra v Kranju. Odgovoril nam je: "Težko opišem svoj občutek, zakaj sem prepričan, da bo trgovski center v Kranju eden najuspešnejših. Vsekakor je izjemna lokacija, imamo izjemnega izvajalca Gradiš Jesenice, ki bo gradnjo zaključil celo predčasno. Že danes imamo veliko potrošnikov z Gorenjskega in pričakujem, da jih bo še več. Nenazadnje bo to izredno lep objekt na vhodu v Kranj, vsa čast arhitektki Mrakovi, dopolnjeval ga bo tudi izredno lep center Merkurja, to bo zbirališče Kranjčanov in Gorenjcev."
In kaj meni o družbi Mercator Gorenjska?
"Izjemna družba! Dosegajo izjemne rezultate, hitro so se vklopili v našo filozofijo, kar ni nič čudnega, saj so pravi trgovci. Gospod Ludvik Leben je eden mojih najbolj cenjenih kolegov. Moje globoko spoštovanje!"
da imajo s svojo finančno močjo tudi velik ugled. Med 26 družbami v skupini je imelo lani pet družb izgubo: Mesnine dežele Kranjske, Eta, Mercator Sremič, Mercator Hrvaška in Mercator Sarajevo, slednji dve zaradi začetka dejavnosti in visokih zagonskih stroškov. Lani je bil sistem obremenjen s skoraj 83 milijardami kreditov, od tega je bilo 46 odstotkov dolgoročnih. Pohvalijo pa se lahko tudi z dobro likvidnostjo in sprotnim plačevanjem svojim dobaviteljem, kar kaže tudi koriščenje ugodnosti predčasnega plačevanja (cassa sconte) v trgovinskem delu skupine.
Posebej zanimiv je bil seveda pogled predsednika uprave Mercatorja na razvoj trgovine pri nas in trgih nekdanjih republik Jugoslavije. V Sloveniji je Mercator dosegel 40-odstotni tržni delež, po Jankovičevem mnenju pa je pri nas prostora za štiri trgovske verige. Lani so dokončali notranje prestrukturiranje s športno, pohi-
štveno in tekstilno ponudbo, letos naj bi se dopolnili še s tehnično trgovino, pri čemer povezave s tehničnim trgovcem, ki naj bi zaživela še pred polletjem, še niso hoteli izdati. V tujini je vsa pričakovanja presegel trgovski center v Puli - kot da bi tam imeli kar tri nakupovalne decembre, sicer pa na   Hrvaškem   dosegajo 2,5-odstotni in v BiH enoodstotni tržni delež. V tujini so lani iztržili dobrih 14 odstotkov prometa, njihov cilj pa je, da postanejo druga najmočnejša trgovinska veriga. V Sloveniji prodajo 76 odstotkov domačega blaga, v trgovski mreži v tujini, pa naj bi bilo najmanj 40 odstotkov blaga iz Slovenije. Ta delež je sedaj celo precej večji, saj domačega blaga, ustrezne kvalitete primanjkuje. Poleg odprtja centrov v Splitu in Beogradu, pripravljajo investiranje tudi v Novem Sadu, raziskujejo možnosti v Makedoniji, o razširitvi v druge države proti vzhodu, pa direktor ni hotel govoriti.
Ob naštetih poslovnih uspehih pa je tekla beseda tudi o kadrih. Predvsem o njihovem izobraževanju, ki naj bi utrdilo ugled prijaznega trgovca ne glede na lokacijo trgovine, o blagovnih znamkah ter oglaševanju, za katerega se Mercator ponaša z naslovom "Oglaševalec leta". V zvezi z nedeljskim delom v trgovinah smo slišali zagotovilo, da v celoti spoštujejo delovnopravno zakonodajo in da imajo prav zaradi tega 8 odstotkov več zaposlenih. "V po-pulistični dialog s sindikati se ne bomo spuščali", je še dejal Janko-vič, če bi nedeljsko delo ukinili, bi brez dela ostalo približno tisoč delavcev oziroma delavk.
• Štefan Žargi
La Banca Koper in die Krekbank
Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Počasno, a vztrajno preseljevanje slovenskih bank v naročje tujcev se Žal nadaljuje. Pretekli petek je svet slovenske centralne banke sprejel odločitev o prodaji večinskega lastninskega deleža Banke Koper italijanski banki Sao Paolo IMI. Očitno pa je centralne bankirje le nekoliko zapekla vest, saj so Italijanom, kljub temu da imajo le-ti v svoji lasti nekaj manj kot dve tretjini delnic Banke Koper, za štiri leta odobrili le tretjinsko upravljalsko pravico. Kot da bi to kaj pomenilo.
Banka Koper je v prvi vrsti zasebna banka in načeloma je njena usoda povsem v rokah njenih lastnikov, do pred kratkim v glavnem treh velikih primorskih podjetij. Ali se torej potrjuje sum predsednika vlade, da naj bi slovenski zasebni lastniki njim prodane (državne) banke kmalu prodali naprej tujcem ? Odgovor pa ni tako preprost. Koprska podjetja, lastnike Banke Koper, je po članku v Delu, oblast dobesedno pehala v prodajo Italijanom, saj je bila država do pred kratkim še trdno odločena, da bo prodajo bank tujcem branila na vsej črti. Lastniki, ki so se o prodaji pogajali tudi z NLB, so tako banko prodali italijanski banki, kije, da bo ironija še večja, deloma v lasti italijanske države. Če bi torej tako politična kakor tudi denarna oblast ukrepali drugače, Italijani banke zagotovo ne bi dobili.
V podobnem položaju se je znašla tudi druga zasebna bančna kandidatka za prodajo tujcem, tokrat Avstrijcem, Krekova banka. Je pa med Banko Koper in Krekovo banko tudi precejšnja razlika. Lastniki prve so bila zasebna podjetja oziroma delniške družbe, lastnik druge pa je predvsem cerkev. Ce predpostavimo, da je osnovni cilj ali poslanstvo podjetnikov, da podjetje dobro posluje in iz svojega poslovanja kuje dobiček, so koprska podjetja v skladu s tem tudi ravnala. Kot Že rečeno, pa je odločujoči lastnik Krekove banke slovenska cerkev, ki naj bi za svojo lastnino skrbela kot dober gospodar. Vsi pa vemo, da osnovno poslanstvo cerkve ni obračanje denarja, čeprav se včasih zdi ravno nasprotno. Pri tem pa ne gre pozabiti tudi dejstva, da gre za banko, delujočo na območju, ki je tako kot v koprskem primeru, v političnem in gospodarskem interesu sosednje države in zato še posebej občutljivo. Tako slovenski cerkveni lastniki, ki, povedano mimogrede, kupcev za svojo banko v Sloveniji sploh niso iskali, Avstrijcem odpirajo še ena vrata vplivanja.
Verjetno je pisanje o lastništvu bank precej občutljiva zadeva, vendar izhajajoč iz povsem racionalnega prepričanja lahko rečemo, da je pretežno slovensko lastništvo bančnega sistema izjemnega pomena za dolgoročno gospodarsko in družbeno uspešnost ter tudi za ohranitev državne in narodne samozavesti, ki ju bomo ob vstopu v EU še kako potrebovali.
Argument vlade za prodajo slovenskih bank tujim bankam naj bi bilo povečanje učinkovitosti naših bank, zniževanje obrestnih mer in uvajanje novih finančnih instrumentov oziroma storitev. No, če upoštevamo latinski rek "usus magister", ki prosto po domače pomeni "izkušnja je učiteljica ", lahko o morebitnem obnašanju tujih bančnih lastnikov pri nas sklepamo iz njihove dosedanje prakse. Kot je prepričljivo ugotovil dr. Franjo Štiblar z EIPF v svoji primerjalni analizi vpliva lastninske strukture na učinkovitost bank, so bile tuje banke pri nas učinkovite le pri izogibanju plačila davka na dobiček. Pa naj še kdo kaj reče.
V centru BSC "po balkansko"
Večina predstavnikov ustanoviteljev BSC z Gorenjskega meni, da so si predstavniki državnih institucij zaradi osebnih interesov vzeli pravice, ki jih nimajo.
retekla dva tedna sta bila v BSC - Poslovno podpornem centru *TranJ zelo burna. Nadzorni svet je namreč odstavil direktorja, ^kiipščTna družbenikov pa nadzorni svet in razveljavila njegove
K,epe. Sicer neenotni gorenjski ustanovitelji so se očitno odločili
spraviti konec posegom iz Ljubljane, saj menijo, da mora razvojih a^encUa delovati v njihovi pristojnosti in za njihove - regijske
terese. Regijski razvojni načrt naj bi bil k^jub temu pripravljen u° konca marca.
nic, Gospodarska zbornica Slovenije, v začetku sta bila med njimi tudi Pospeševalni center za malo gospodarstvo Slovenije, sedaj Republika Slovenija, in Tehnološko razvojni sklad (kasneje je ta prešel v Slovensko razvojno družbo -SRD). Svoj delež je SRD decem-
BSC - Poslovno podporni center Kranj je nosilna organizacija v re-^onalni razvojni agenciji Gorenj* s^e in ena najuspešnejših razvoj "ih agencij v Sloveniji / zelo dolini strokovno usposobljenim ka-dr°ni, nam je dejal njen direktor maR. Bogo Filipič. Osnovna de javnov '
Jaynost je torej razvijanje podpor-   bra lani na dražbi prodal družbi za ,n institucij in podpornih instru-   upravljanje LB Maksima
Jentov za hitrejši in boljši gospo .irski ter širše regionalni razvoj, ma reference z velikega števila Pr°)ektov, ki jih je financirala Ev-j^Pjka unija. Ustanovitelji BSC je 1 17 občin na Gorenjskem Pet območnih obrtnih zbor-
Oscbno ocenjujem, da je šlo za poteze iz osebnega interesa predsednika nadzornega sveta Saša Sedmaka, ki je kot podsekretar zaposlen na Ministrstvu za delo, predstavnika SRD Igorja Tiefen-graberja ter predstavnika Pospe -
Predsednik nadzornega sveta Mohor Bogataj je dejal:
orenjci smo že znani po tem, da se ne znamo nič dogovoriti. UstTesto ene imamo tri razvojne agencije in vloga BSC je predvsem q0 a,evanie razvojnih načrtov, ki so nastali v Ragorju za Zgornjo Q0^en!sk°' S°ri za škofjeloško območje in samem BSC za osrednjo onjsko. To delo je teklo zadovoljivo, v občinah so neprestano le s-. °mDe. da je pridobljenih sredstev države in iz mednarodnih ■ adov premalo. Zadnji dogodki v BSC pa so se sprožili znotraj, ko Je nadzorni svet vzel pravice, ki jih nima. Skupaj z direktorjem Fil-^   oi sva šla do glavnega družbenika v Ljubljano - na Pospeševak dri!>,n*er Za ma'° 9°sP°c'arstvo, kjer smo se dogovorili za sklic cenikov, ko bodo znani rezultati poslovanja v letu 2001. V času 2o  9a d°pusta pa so predstavniki iz Ljubljane, ki so imeli v nad-tju z m SVetu ve^'no- v nasprotju z mnenji v regiji, pa tudi v naspro-ctirektrinen-em več'nske9a družbenika v Ljubljani, izpeljali odstavitev Svet       'n pra^tično onemogočili normalno delo. Novi nadzorni 1 m<J predsedujem, bo skušal normalizirati razmere in delo."
sevalnega centra za malo gospodarstvo Boža Marota, ki so izkoristili svojo večino v nadzornem svetu. Ker sem se uprl politiki nadzornega sveta, ki bi pri zahtevani pretvorbi nekaterih vložkov države v kapital podjetja, za katere sploh ni bilo pravnih podlag, oškodovala ustanovitelje v regiji, in z njihove strani narekovanim kadrovskim rešitvam, čeprav nadzorni svet zanje nima pristojnosti, so me ustno razrešili, kot formalni razlog /a mojo razrešitev pa navedli neizpeljano dokapi-talizacijo podjetja v vrednosti 64 tisoč tolarjev," nam je v opis nedavnih dogodkov dejal direktor Filipič. Čeprav SRD v BSC že ni imela svojega deleža (prenos njihovega deleža na LB Maksimo je bil 11. februarja), je njen predstavnik 14. februarja v nadzornem svetu glasoval za razrešitev direktorja (v njegovi odsotnosti), pri čemer so direktorja o sklepih obvestili le ustno. Ker tudi v desetih dneh ni bilo sklepa o imenovanju namestnice za direku>rja, se je ta uprla takšnemu ravnanju, ki so jih vodili ti trije člani nadzornega sveta, zato je tudi ona bila razrešena - spet le ustno - imenovan pa je bil že tretji nov direktor, to je dotedanji vodja inkubatorja na Jesenicah v zaposlitev v BSC vsiljeni mag. Davor Noč. Na svoj prvi delovni dan na tej funkciji je v ponedeljek zamenjal ključavnice, zahteval prekinitev elektronske pošte za dosedanjega direktorja, izpeljal je prekinitev njegove mobilne telefonske /veze. s svojimi dejanji pa ohromil delo tudi drugim v podjetju. Ker je že s prvo
"razrešitvijo" nastal pravno nevzdržen položaj, se je mag. Bogo Filipič odločil sklicati skupščino družbenikov, ki je bila v sredo, 27. februarja.
Skupščina družbenikov je bila ob izredno dobri udeleženi, praktično soglasna, da je bilo ravnanje nadzornega sveta nevzdržno in v nasprotju z interesi regije, ali rešeno bolj sočno: označili so ga kar kot balkansko ravnanje. Zato je skupščina razrešila nadzorni svet in imenovala novega. Ta se je že konstituiral in za predsednika imenoval župana Mestne občine Kranj Mohorja Bogataja. Povedal nam je, da so se odločili razveljaviti vse sporne sklepe prejšnjega nadzornega sveta, sprejete v februarju, za katere tudi ne obstaja kakršnakoli pisna dokumentacija, ker ni poznana tudi vsebina poslovnika nadzornega sveta in morebitni drugi akti, pa so razveljavili tudi te. Direktorju so naročili, da naj v enem tednu pripravi oceno stanja v podjetju, ker pa je tudi čas za zaključni račun, tudi poslovno poročilo za lansko leto in plan za leto 2002. V kratkem naj bi se zaradi tega sestala tudi skupščina družbenikov. Posebej pomembno je omeniti, da se je pooblaščenec slovenske vlade Bojan Dejak na skupščini družbenikov BSC ogradil od ravnanj in sklepov nekdanjega nadzornega sveta in pojasnil namero vlade, da država izstopi iz regionalnih razvojnih institucij ter odločanje prepusti lokalnim skupnostim.
O nastalem položaju smo se pogovarjali tudi s škofjeloškim žu-
panom Igorjem Drakslerjem, ki
je poudaril, da je priprava Regijskega razvojnega programa do leta 2006, ki ga koordinira BSC, nadvse nujna naloga. Bogo Filipič pravi, da je strateški del že pripravljen, izvedbeni (kjer gre za zahtevno usklajevanje načrtovanih investicij) pa bo, po štirinajstdnevni prekinitvi dela, pripravljen do sredine meseca marca, sprejet pa do konca tega meseca. Ker državni razpisi šele sledi-
jo (od 12 regij sta program doslej pripravili dve), je mag. Bogo Filipič prepričan, da Gorenjska teh razpisov ne bo zamudila. So pa ti dogodki nedvomno BSC-ju povzročili poslovno škodo in z nekaterimi se bodo morali zaradi zamud ponovno dogovarjati za izpolnjevanje zapadlih pogodbenih obveznosti. Žal je bila, kot pri nas še marsikje, v ozadju tudi strankarska politika.
• Štefan Žargi
Simobil zmanjšuje izgubo
Tržni delež Simobila se je v enem letu, ko so v lasti avstrijskega Mobilkoma, podvojil.
Ljubljana - Prav v teh dneh mineva eno leto, odkar je drugi največji slovenski operater mobilne telefonije Simobil član skupine avstrijskega Mobilkoma. Predsednik uprave Simobila Bojan Dre-melj je poročal, da so v tem letu več kot podvojili število aktivnih uporabnikov, saj je naraslo njihovo število od 130 na 270 tisoč, to pa pomeni, da so svoj tržni delež dvignili iz 14 na več kot 21 odstotkov. To so dosegli, kot je dejal, z jasno vizijo, dosledno usmeritvijo k uporabniku, pa tudi z inovativ-nostjo ter sinergijskimi učinki skupine Mobilkom. Pokritost prebivalstva so povečali z 92 na 97 odstotkov, nova inteligentna platforma mreže pa je omogočila delo na dveh frekvenca z manj kot enim odstotkom izpadlih zve/ in blokad, paketni prenos podatkov
GRPS in tovrstno gostovanje v tujini. V preteklem letu so ustvarili za 11,6 milijarde tolarjev prometa (v letu 2000 ga je bilo za 5,3 milijarde) v omrežje pa so investirali 7 milijard tolarjev. Po ameriških računovodskih standardih GAAP so izgubo, ki je leta 2000 znašala 5 milijard, zmanjšali na 4,1 milijarde tolarjev. Kot je povedal član uprave za trg VVolfgang Krebs, bodo še naprej sledili cilju, da mora postati Simobil najpriljub-ljenejši operater mobilne telefonije. Član uprave Mobilkoma in član nadzornega sveta Simobila dr. Hannes Ametstreiter pa je poudaril, da so nad doseženimi rezultati Simobila zadovoljni, "zadovoljni z upravo, saj je to ekipa, ki zmaguje", ponosni na napredek in uspeh, ki je tudi v zadovoljstvo delničarjev. • Š. Ž.
Zmaga Laškega na sodišču
Višje sodišče je razveljavilo odredbo okrožnega sodišča, s katero je Pivovarni Laško prepovedalo razpolaganje z delnicami Uniona, kupljenimi od Slovenske odškodninske družbe.
Ljubljana - Slovenski pivovarski aferi, v kateri naj bi slovenska pi-vovarja vodili zgolj ekonomski interesi, ni videti konca. Pivovarna Laško je 17. januarja vložila na višje sodišče v Ljubljani pritožbo zoper začasno odredbo okrožnega sodišča. Višje sodišče pa je s preklicem začasne odredbe, s katero je ljubljansko okrožno sodišče Pivovarni Laško prepovedalo razpolaganje z več kot 54.000 delnicami Pivovarne Union, ki so jih odkupili od Slovenske odškodninske družbe, dalo prav Pivovarni Laško, kar pomeni, da omenjena pivovarna lahko posluje in razpolaga s svojim lastninskim deležem.
Odredba okrožnega sodišča sega v lansko leto, ko je to sodišče 24. decembra Laškemu z odločbo prepovedalo razpolagati z Unionovimi delnicami. Za ta korak se je sodišče odločilo na pobudo belgijske pivovarne Inter-brew, ki je konec lanskega leta nameravala odkupiti vse delnice ljubljanske Pivovarne Union. Pivovarna Laško se je sicer na začasno odredbo sodišča pritožila, saj so menili, da zanjo ni bilo ma-terialno-pravne podlage, vendar je okrožno sodišče njeno tožbo
zavrnilo. Višje sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da pogodba med Slovensko odškodninsko družbo (Sod) in Pivovarno Laško ni nična in je bil pravno zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča o interesu Interbrevva. V primeru ničnosti pogodbe za omenjenega belgijskega pivovarja bi moral zakon dopuščati možnost, da bi upnik, v tem primeru Interbrevv, uveljavil zahtevek, po katerem bi Pivovarna Laško morala vrniti kupljene delnice Sodu, vendar zakon tega ne dopušča.
Nižje obrestne mere za kredite
Kranj - Gorenjska banka je s 1. marcem znižala obrestno mero za stanovanjske kredite najete za dobo nad 10 do 15 let. Nova letna obrestna mera je T + 5,5 odstotka. Kreditojemalec lahko kredit najame brez predhodnega varčevanja in brez vezave denarnih sredstev. Vsi komitenti, ki se bodo odločili za predhodno varčevanje, bodo lahko najeli kredit po ugodnejših obrestnih merah. Stanovanjski kredit lahko najamejo tako komitenti kot tudi nekomitenti banke za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, gradnjo stanovanjske hiše, prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, nakup zemljišč, plačilo prispevkov pri gradnji, izplačilo ali odkup dednih deležev, nakup počitniških objektov ter za nakup in gradnjo garaž. Kredit lahko zavarujejo pri zavarovalnici, s poroki ali z nepremičnino. Mesečni obrok lahko znaša do 55 odstotkov plače ali pokojnine. Nepremičnina mora biti zemljiškoknjižno urejena, izjema so stanovanja v stanovanjskih blokih, ki večinoma zemljiškoknjižno še niso urejena. Kreditojemalci lahko kot garancijo zastavijo tudi nepremičnino, ki jo s kreditom šele kupujejo. Pri najemu kredita je treba predložiti overjeno kupoprodajno pogodbo in zemljiškoknjižni izpisek, pri gradnji hiše pa še gradbeno dovoljenje. Pri najemu stanovanjskega kredita 5 milijonov tolarjev in odplačilni dobi 15 let mora kreditojemalec mesečno odplačevati dobrih 46.000 tolarjev, plača ali pokojnina pa mora biti najmanj 103.878 tolarjev.      • R. Š.
Višje sodišče v svoji obrazložitvi tudi meni, da v tem primeru sklepanja posla ni bilo kršitve po zakonu o preprečevanju in omejevanju konkurence, kar pomeni, da sklenitev sporne pogodbe ni dejanje nelojalne konkurence. Poleg tega je višje sodišče še zapisalo, da je prvostopenjsko sodišče odločilo prek zahtevka Interbrewa in je šlo za kršitev določb postopka. Vodstva Pivovarne Laško razsodba višjega sodišča ni presenetila, saj so pričakovali, da bo upoštevalo njihovo pritožbo, kljub temu pa nekaj časa niso mogli kupovati delnic Pivovarne Union, kar naj bi jim povzročilo veliko poslovno škodo, zaradi katere obstaja celo možnost, da bi tožili državo. V Laškem pravijo, da se bodo za odkup Unionovih delnic odločili šele potem, ko bodo končane vse tožbe zoper Pivovarno Laško.
Pravni zastopniki omenjene pivovarne so minuli teden na ljubljanskem okrožnem sodišču vložili tudi odgovor na tožbo belgijske
pivovarne Interbrevv, ki je s tožbo proti Pivovarni Laško in Sodu opravičil decembrsko začasno odredbo, s katero je okrožno sodišče Laškemu prepovedalo razpolaganje z delnicami Uniona.
V odgovoru so med drugim zapisali, da Interbrevv ni predložil nobenih dokazov za svoje trditve, da naj bi Pivovarna Laško ustvarjala lažne upe imetnikov Unionovih delnic. Po preklicu začasne odredbe višjega sodišča pravni zastopniki pričakujejo tudi ugoden tožbeni postopek. Laško ima z drugimi domačimi delničarji 55 odstotkov Uniona, belgijski Interbrevv pa 41. Borzni strokovnjaki do poletja ne napovedujejo večjih lastniških sprememb, med možnostmi, ki jih ima Laško pa omenjajo odkup 41 -odstotnega deleža Interbrevva ali ustanovitev holdinga, ki bi združil slovensko industrijo pijač in kjer bi bila poleg ljubljanskega in laškega pivovarja tudi Radenska in Fructal.
• Renata Škrjanc
KOLIKO JE VREDEN TOLAR				
KRANJ, 5. 03. 2002				
	nakupni/prodajni	nakupni/prodajni	nakupni/prodajni	
MENJALNICA	1 CHF	1 USD	1 EUR	
HRANILNICA L0N, d.d. Kranj	151,00 152,30	257,50 259,00	223,80	224,30.
HIDA - tržnica Ljubljana	151,50 152,30	258,00 258,60	224,15	224,35
HRAM R0ŽCE Mengeš	151,50 153,00	252,00 256,00	223,90	224,59
ILIRIKA Jesenice	15070 152,00	257,50 259,50	223,70	224,35
ILIRIKA Kranj	15070 152,20	256,70 258,90	223,50	224,50
ILIRIKA Medvode	150,50 152,00	256,50 259,00	223,70	224,40.
INVEST Škofja Loka	151,00 152,30	257,00 258,00	223,50	224,50
KREKOVA BANKA Kranj, Sk. loka	150,97 15277	256,75 259,81	223,17	224,32
KOVAČ (na Radovljiški tržnici)	150,90 152,20	257,20 259,40	223,50	224,50
ŠUM Kranj		236 26 00		
VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d.Kranj	151,30 152,77	256,79 259,57	223„19	224,57.
PBS D.D. (na vseh poštah)	150,96 152,75	256,74 259,85	223,16	224,35.
SZKB Blag. mesto Ziri	151,12 152,56	256,99 259,45	223,39	224J34
TAL0N Škofja Loka	151,00 152,50	258,00 259,90	223,70	224,20
VVILFAN Jesenice supermarket Union		586 26 96		
VVILFAN Kranj		236 02 60		
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor	530 40 40 (8.h - 13.h. 13.45h - 18.h)			
VVILFAN Tržič		596 38 16		
povprečni tečaj	150,99 152,43	2 56,74 2 58,99	223,57	224,43
Neprodana stanovanja še cenejša
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih.
Avkcije zakladnih menic
Ljubljana - Stanovanjski sklad RS je konec lanskega leta z javnim razpisom odkupil 266 stanovanj v Ljubljani in njeni okolici ter v Mariboru, skupaj vrednih okoli 4 milijarde tolarjev. Z njimi naj bi znižal visoke cene stanovanj na trgu. Ponujena stanovanja so bila tudi do 30 odstotkov cenejša od stanovanj na trgu. Januarja je stanovanjski sklad kupcem ponudil prvih 78 stanovanj, vendar zanje ni bilo povpraševanja. Prodanih je bilo le 18 stanovanj. Zato je vodstvo sklada še izboljšalo razpisne pogoje in pripravilo novo ponudbo za prodajo stanovanj v
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
DELAVEC BREZ POKLICA
ČISTILEC ZUNANJIH POVRŠIN NA POSTAJALIŠČU V KRANJU IN RADOV.; d. č. 1 mes.; 20 ur/teden; kat.B; do 20.03.02; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ POMOŽNI DELAVEC V PROIZVODNJI; d. č. 3 mes.; do 08.03.02; LEPENKA D.D., SLAP 8, TRŽIČ; št. del. mest: 3
POMOŽNI DELAVEC
POMOŽNA DELA V KAMNOSEŠKI DELAVNICI IN NA TERENU; ned. č.; do 08.03.02; KAMNOSEŠTVO D.O.O., STRUŽEVO 3B, KRANJ
SNAŽILKA
ČISTILEC; d. č. 3 mes.; do 05.03.02; VARNOST D.D., BLEIVVEISOVA C. 20, KRANJ
VRTNAR CVETLIČAR
CVETLIČAR; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; samostojna izdel. cvetlic, aranžmajev; do 30.03.02; ZALAZNIK BENEDIČIČ KLAVDIJA S.P, STUDENO 22C, ŽELEZNIKI CVETLIČAR - PRODAJALEC V VRT. CENTRU AURA JESENICE; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; potrebna prekvalif. Za poklic prodajalec; do 19.03.02; MERCATOR-KMETIJSTVO D.O.O., VRTNARSKI CENTER AURA JESENICE, SPODNJI PLAVŽ 5, JESENICE
OPTIK
OPTIK; ned. č.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; delo z bazami podatkov - osn.; do 14.03.02; SMOLIČ FRANC-OPTIKA SMOLIČ BRANE-OPTI-KA, KRANJSKA C. 3, ŠENČUR
KAMNOSEK
KAMNOSEK; ned. č.; do 08.03.02; KAMNOSEŠTVO
D.O.O. KRANJ
STRUŽEVO 3B,
STROJNIK GRADB. MEH. ZA ZEMELJSKA DELA
ŽERJAVIST; ned. č.; 3 I. del. izk.; do 08.03.02; SUUKANO-VIĆ RASIM S.P, JAVORNIŠKI ROVT 35C, JESENICE
POLAGALEC PODOV IN TLAKOV
POLAGALEC NARAVNEGA KAMNA; ned. č.; do 08.03.02; KAMNOSEŠTVO D.O.O., STRUŽEVO 3B, KRANJ
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA; ned. č.; kat.D,C,E; do 08.03.02; KOLI ŠPED D.O.O., GORE-NJESAVSKA C. 9, KRANJ VOZNIK TOVORNJAKA; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; kat. C,E; 3 mes. poskus doba; do 12.03.02; GABERC FRANC, AVTOPREVOZNIŠTVO, TRŽIČ, DOLINA 10, TRŽIČ
SKLADIŠČNIK
DELO V SKLADIŠČU-SKLA-DIŠČNI MANIPULANT,KOMISI-ONAR; ned. č.; 5 I. del. izk.; kat. B; do 05.03.02; EURO-COM D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ
PRODAJALEC
PRODAJALEC - PRODAJA RIB IN RIBJIH IZD. V POTUJOČI RIBARNICI; d. č. 6 mes.; kat.B; do 11.03.02; TITANIC D.O.O., STRAHINJ 72, NAKLO
PRODAJALEC ŽIVILSKIH-PREHRAMB. ARTIKLOV
PRODAJALKA; d. č. 3 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 23.03.02; LESTRA D.O.O., NA PLAVŽU 49, ŽELEZNIKI
KUHAR
KUHAR; d. č. 6 mes.; do 05.03.02; KARLIN ANDREJ S.P, KIDRIČEVA C. 16, ŠKOFJA LOKA
KUHAR; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; 20 ur/teden; B kat.; do 12.03.02; JERNEJ ANKELE S.P, OKREPČEVALNICA "NA MRZLK", DOLENJA DOBRAVA 24, GORENJA VAS KUHAR; ned. č.; angl. j. - gov.; B kat.; do 05.03.02; KOPAV-NIK JANEZ S.P,GOSTILNA MOJMIR, RATEČE 88, RATEČE - PLANICA
NATAKAR
NATAKARICA, STREŽBA PIJAČ IN HRANE; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; 20 ur/teden; kat.B; do 12.03.02; JERNEJ ANKELE S.P, OKREPČEVALNICA "NA MRZLK", DOLENJA DOBRAVA 24, GORENJA VAS NATAKAR; ned. č; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. - gov.; kat.B; do 05.03.02; KOPAVNIK JANEZ S.P,GOSTILNA MOJMIR, RATEČE 88, RATEČE -PLANICA
STROJNI TEHNIK
UPRAVLJALEC/PROGRA-MER/CNC KOORDINATNEGA BRUSILNEGA STROJA; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. - pis.; urej. besedil - zahb; do 13.03.02; KAVČIČ LUDVIK S.P, PŠEVSKAC. 10, KRANJ
RAČUNALNIŠKI TEHNIK
PROGRAMER; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; programiranje - zaht., poznavanje operac. sistemov -zaht.; kat.B; do 13.03.02; BA-SING D.O.O., ŽELEŠKA C. 11 A, BLED; št. del. mest: 3
delna obiava
Domžalah, Ljubljani, Kamniku in v Mariboru. Kupci stanovanj naj bi tako plačali le 10 odstotkov kupnine v gotovini, ostalo bi bilo posojilo sklada. Posojilo na 10 let bo obrestovano s T + 2,45-odstotni obrestni meri, posojilo na 20 let pa s T + 3,8-odstotni obrestni meri ter zavarovano z zastavo kreditirane nepremičnine. Razpis bo objavljen sredi marca letos. Na stanovanjskem skladu so povedali, da bodo v primeru, če bo kupcev več kot stanovanj, imeli prednost tisti, ki jim je sklad že odobril posojilo ali pa varčujejo v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Med njimi bodo imele prednost mlade družine. V januarskem razpisu je bila varščina za nakup stanovanja 1 milijon tolarjev, v razpisu marca pa bo polovico manjša. • R. Š.
Ljubljana - V torek, 26. februarja, je bila 46. avkcija trimesečnih in 15. avkcija šestmesečnih zakladnih menic. Razpisana emisija 46. serije trimesečnih zakladnih menic je znašala 5.000.000.000 tolarjev oziroma 500.000 lotov v apoenih po 10.000 tolarjev. Na avkciji trimesečnih zakladnih menic je bilo preko pooblaščenih vpisnikov prodanih 1.175.400 lotov naročil investitorjev, od tega je ministrstvo za finance sprejelo 500.000 lotov naročil v vrednosti 5.000.000.000 tolarjev po enotni ceni 98,074. Nominalna letna obrestna mera za vpisane trimesečne zakladne menice je 7,77 odstotka. Republika Slovenija jamči za izplačilo 46. serije trimesečnih zakladnih menic, ki bo 3. 5. 2002.
Razpisana emisija 15. serije šestmesečnih zakladnih menic je znašala 3.500.000.000 tolarjev oziroma 350.000 lotov v apoenih po 10.000. Na avkciji je bilo preko pooblaščenih vpisnikov prodanih 756.474 lotov naročil investi-
RAZMIŠLJAŠ O LASTNEM PODJETJU?
Youngbusiness.net je evropska mreža uspešnih mladih podjetij. Ali se jim želiš pridružiti?
KAKO se jim pridružiš, lahko ugotoviš na BREZPLAČNIH predstavitvenih
delavnicah, ki so ob četrtkih na Jesenicah ali v Kranju.
Ali imaš poslovno zamisel?
Si starosti med 18 in 30 let in ne veš, kako jo realizirati?
Youngbusiness.net in BSC Kranj sta tu zato, da ti pri tem ali pri iskanju
poslovne zamisli pomagata.
Svoj prostor na BREZPLAČNI predstavitveni delavnici si zagotoviš tako, da TAKOJ pokličeš po tel.: 04 5835 890
BSC Kranj
Podjetniški inkubator Jesenice Spodnji plavž 24 e
C MMUNITY PCMC__________ rVfZ^^
k~~^e' youngbusiness.net
th» young antrept*n*un n«twoft
Občina Bled Občinska uprava
razpisuje prosta delovna mesta
OBČINSKIH REDARJEV
v času poletne sezone 2002
Pogoji:
- V. stopnja strokovne izobrazbe
- vozniški izpit A in B kategorije
- znanje enega svetovnega jezika
- znanje programov za delo z osebnim računalnikom
- državljanstvo Republike Slovenije
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s polovičnim oz. polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati
pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
OBČINA BLED, CESTA SVOBODE 13, 4260 BLED
torjev, od tega je ministrstvo za finance sprejelo 350.000 lotov naročil v skupni vrednosti 3.500.000.000 tolarjev po enotni ceni 95,862. Nominalna letna obrestna mera za vpisane šestmesečne zakladne menice je 8,54 odstotna. Izplačilo 15. serije šestmesečnih zakladnih menic bo 29.8.2002. Naslednja avkcija trimesečnih in dvanajstmesečnih zakladnih menic bo 26.3.2002, šestmesečnih zakladnih menic pa 23. 4. 2002.
V sredo, 27. februarja, je bila 43. avkcija enomesečnih zakladnih menic. Razpisana vrednost je znašala 5.000.000.000 tolarjev oziroma 500 lotov v apoenih p° 10.000.000 tolarjev. Vplačilo W avkciji sprejetih naročil enomesečnih zakladnih menic je 28.2* 2002, zapadlost 28.3.2002. • R>
Žepni vodnik po dohodnini
Kranj - Leta 1991 je Slovenija obdavčila osebne prejemke drŽtf^ Ijanov, ki morajo vsako leto d° konca marca oddati dohodninske napovedi. Letos jih je treba odua' ti do 2. aprila, ker je 31. majjl nedelja, 1. april pa praznik. D°" hodnina se obračunava od dohOM* kov prejetih od 1. 1. 2001 do « 12. 2001. Tretje leto pa dohodW sko napoved spremlja Žepni vi,cJ' nik po dohodnini, letos ima 0»! lov Žepni vodnik po dohodBM* 2001, ki sta ga napisala dipk'J11' rana ekonomista Darko Konča0 in Dušan Jeraj. V priročni knj1'"' ci so opisane vrste davkov in d jatev državi ter obdavčljivi hodki, olajšave, sledijo navodil za i/polnitev dohodninske ,u»pj> vedi in opozorilo na najpoineni nejše napake pri izpolnjevanja-Eno od poglavij je namenjen izogibanju plačevanja in uta-J davkov ter posledicam, v zadnje' poglavju pa avtor Dušan Jeraj(K govarja na vprašanja, kijih je p*jj jel na spletni strani www.doho nina.com Knjižici sta pri
ložo*
obrazca napovedi za odmer*' hodnine. jj V knjigarnah so na voljo ftOT diskete z. navodili /a izpolnjevafJJ dohodninske napovedi.    • "
Digitalni tisk
■ Media Art
Studi0 Internet
M» 1.1 Alt l»o 1>.i,*'k.i(f*i!i?.Ki,
Vozila, oprema, nepremičnine: posojilo, leasing.
Komenskega 12, 1000 Ljubljana
BKS-leasing d. o. o.
Informacije:
01/ 3000 920
www. bks-leasingsi
Trg spodbuja inovativnost
Podjetje Lastratech, d.o.o., sestrsko podjetje Lastracompanv, že desetletje izdeluje izdelke in proizvode za kemično, prehrambeno in procesno industrijo,
ki so rezultat lastnega znanja.
Rakovica pri Kranju - Gregor Rakovec kljub svoji mladosti že več kot pol življenja uspešno krmari v podjetniških vodah. Je lastnik in možganski 'software' podjetja Lastratech. Proizvodi so rezultat njegova znanja. Njegove inovacije so bile že večkrat nagrajene. Za samosesalno črpalko je pred šestimi leti v Ženevi prejel srebrno medaljo. Ustvarjalni izziv so črpalke in vodne naprave za čiščenje odpadnih voda in če bi se odločal še enkrat, bi brez vsakršnega dvoma izbral enako pot. Podjetništvo zanj ni nastopaštvo, ampak možnost za udejanjanje inovativnih zamisli in rešitev.
Rakovec pravi, da vzgib za inovacijo rodi povpraševanje na trgu, ko izdelka, ki ga iščeš, ni ali pa je zelo drag. Za razvoj enega izdelka porabi približno 150 ur. "Testiranje je lahko precej dolgotrajno, poleg tega razvoj novega izdelka ni poceni. Trgu moraš ponuditi gotov izdelek, ki ne sme biti predrag. Cena je v današnjih časih zelo pomembna. Poleg tega se mora inovator prilago-
diti naročniku in upoštevati njegove želje. Trg zahteva nov, kakovosten izdelek. V mojem primeru je do inovacij prišlo pravzaprav iz nuje, ko sem ugotovil, da nekega izdelka ni ali pa je bil zelo drag uvožen izdelek. Delovnega časa kot inovator nimam, zato mi status podjetnika povsem ustreza, saj nudi ustvarjalno svobodo," je povedal Rakovec.
Gregor Rakovec, lastnik podjetja Lastratech in inovator
Dosedaj je v njegovi delavnici nastalo že več kot 30 lastnih ino-
Kolektivno zavarovanje prednost za delodajalca
Kranj - Po novem zakonu, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, ima premija kolektivnega zavarovanja, ki jo v celoti ali delno plača delodajalec, prednost v davčnih olajšavah pred premijo individualnega zavarovanja, ki jo plača
zavarovanec, kar pomeni, da bo lahko delodajalec uveljavljal davčno olajšavo tudi za tiste zaposlene, ki bodo del premije plačali sami. Po novem bodo slednji lahko pri dohodnini uveljavljali olajšavo le za razliko do najvišjega
Transakcijski računi tudi za obrtnike
Kranj - Podjetja imajo že nekaj časa namesto žiro računa lahko Vec transakcijskih računov, ta novost plačilnega prometa pa bo s *• Julijem začela veljati tudi za obrtnike in samostojne podjetnike te^ za občane.
oanke bodo po tem roku začele postopno zapirati sedanje tekoče, lkL • ^evi/ne mčune ter tolarske in devizne vloge. Posameznik bo anko imej namesto naštetih računov pri eni banki le en transakcijski fcun, ki bo omogočal vsa vplačila in izplačila. Transakcijski račun fi-nin oseb bo enak kot račun za podjetja in tudi banke bodo fizične osebe in podjetja obravnavale enako. Občan bo lahko imel več transakcijskih računov, vendar pri vsaki banki le enega. Oblika tega računa oo poenotena, kar bo olajšalo nakazovanje denarja med slovenskimi bankami, omogočal pa bo tudi prilive in odlive iz tujine. Uvedba transakcijskih računov ne pomeni ukinitve vseh hranilnih vlog, tolarske in devizne vezave bodo posamezniki še vedno lahko vodili na posebnem Računu in tudi strah pred ukinitvijo deviznih vlog je odveč, tuje valute bodo varčevalci v prihodnje lahko hranili tudi na transakcijskem raču-£u- Na posebenem plačilnem nalogu bo označena šifra banke, številka bančne enote, kjer je račun odprt, kontrolna številka in osemmestna številka računa." • R. Š.
zneska premije, ki je določen z zakonom. Delodajalcu od premije, ki jo plača zaposlenim v kolektivnem zavarovanju, ni treba plačati prispevkov za socialno zavarovanje, in lahko v višini te premije uveljavi olajšavo pri plačilu davka od dobička.
Delodajalci bodo lahko v kolektivno zavarovanje vključili tudi zaposlene v zadrugah in pri samostojnih podjetnikih, v javnih zavodih z več kot 1000 zaposlenimi pa bodo lahko oblikovali lasten pokojninski načrt. Samostojni podjetniki lahko v okviru kolektivnega zavarovanja svoje zaposlene vključijo v pokojninske načrte zavarovalnic, bank, pokojninskih skladov in družb. Sebe pa samostojni podjetniki tudi po novem ne bodo mogli vključiti v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, saj gre v njihovem primeru za sa-mozaposlitev. Merilo za uveljavitev davčne olajšave je letna premija za dodatno pokojninsko zavarovanje. Za uveljavljanje davčnih olajšav v okviru kolektivnega zavarovanja zadošča, če delodajalec vanj vključi vsaj 51 odstotkov zaposlenih. • R. Š.
vativnih izdelkov, letno pa izdela več kot 60 specializiranih izdelkov. Z obrtjo se ukvarja že od svojega osemnajstega leta. Najprej je delal v kovinski galanteriji, zdaj pa v svojem podjetju proizvaja in projektira procesno opremo za kemično predelovalno industrijo oziroma izdelke, ki se uporabljajo v proizvodnih procesih, kjer so prisotni kisline, lugi in ostale nevarne snovi, sisteme galvanike in čistilne naprave. Svoje izdelke (od zamisli do končne izdelave) prodaja v glavnem na slovenskem trgu, med večjimi kupci pa so Ste-
klarna Hrastnik, Cinkarna Celje, Iskra ISD, Kovinoplastika Lož, Helios in mariborski zapori. "Ekologija je še vedno za večino slovenskih podjetij nujno zlo in le redki se zavedajo, da vlaganje v čistilne naprave ni stran vržen denar. Pogosto uvažamo drago tehnologijo, potem pa se izkaže, da znamo Slovenci narediti enake ali še boljše naprave za precej nižjo ceno."
V podjetju Lastratech izdelujejo samosesalne ročne črpalke namenjene prečrpavanju agresivnih tekočin, olj, emulzij,1 centrifugalne črpalke z magnetno sklopko, kar omogoča najvarnejše tesnenje in centrifugalne brezležajne črpalke, ki jih izdelujejo edini v Sloveniji, galvanske kadi in plastično opremo, dozirne in vijačne črpalke, naprave za izločanje olja in emulzij, mešala, plastične ventilatorje, lovilce olja in ADR kontejnerje za
Prototip dozirne črpalke.
shranjevanje nevarnih snovi. Na patentiranje v Rakovčevi delavnici čakajo in se medijo vsaj tri inovacije. Izdelal je specialno mešalo za čistilno napravo, ki se lahko uporablja v steklarnah, kjer so v vodi tudi stekleni drobci, avtomatizirano dozirno črpalko ter števec pretoka za kisline in luge, ki samodejno uravnava pretok. "Za naše brezležajne črpalke je značilno, da nimajo drsnega ležaja in nosilno konstrukcijo drži elektromotor, delajo pa lahko tudi v izrazito umazanih pogojih, ko ostale ne delajo. Črpalka lahko prečrpa v 1 minuti tudi 600 litrov vode. Poleg naštetih izdelkov montiramo tudi sisteme za kemično, tekstilno in prehrambeno industrijo." Gregorju Rakovcu načrtov ne manjka. Sedanjo strojno opremo bi rad nadomestil z računalniško vodenimi stroji, saj bo vstop Slovenije v Evropsko unijo odprl nov, večji trg, ki se mu bo treba prilagoditi. Rakovec meni, da bosta na novem trgu zelo pomembna cena in rok dobave. Tudi v prihodnje ostaja zvest inovacijam, saj je ustvarjalnost že postala stalnica njegovega dela. Dela, ki je izziv in službe, ki ni napor, ampak užitek. Oboje pa je tudi formula za uspeh. • Renata Škrjanc,
foto: arhiv Lastratech, R. Š.
Novosti vodenja poslovnih knjig
Kranj - V začetku letošnjega leta je začel veljati nov pravilnik o vodenju poslovnih knjig za samostojne podjetnike za leto 2002. Pravilnik je med drugim odpravil revalorizacije osnovnih sredstev in zalog.
Podjetnik bi tako za posamezno vrsto zalog na začetku in na koncu poslovnega obdobja ugotovil vrednost porabe in porabo ovrednotil po zadnjih nakupnih cenah. Stroške porabe materiala bi tako lahko ugotavljali tudi podjetniki, ki ne vodijo evidenc materialnega knjigovodstva. Register osnovnih sredstev je po novem dopolnjen z datumom začetka uporabe posameznega osnovnega sredstva, kar je pomembno za obračunavanje amortizacije. Kot drobni inventarbodo lahko podjetniki vpisali osnovna sredstva, ki ne presegajo vrednosti 500 evrov, če pa bo
nakupna cena nižja od 100 evrov, ga lahko razporedijo med material. Novosti je deležen tudi obračun amortizacije, ki je po novem obračunan šele po prenosu osnovnega sredstva v uporabo.
Podjetniki, ki so v minulih letih presegali kriterije za uvrstitev v kategorijo majhnih podjetnikov, po spremenjenih kriterijih pa se uvrščajo v to kategorijo, lahko tudi letos vodijo poslovne knjige in pripravijo letna poročila kot za gospodarske družbe. Pravilnik velja le za letošnje leto, samostojni podjetniki pa bodo lahko vodili poslovne knjige z enostavnim knjigovodstvom še do začetka leta 2005. Prihodnje leto ga bodo lahko vodili le tisti podjetniki, ki v od-merni odločbi za leto 2001 ne presegajo dveh od naštetih kriterijev npr. letnega prihodka 10 milijonov tolarjev, povprečne vrednosti aktive 6 milijonov tolarjev in trije zaposleni. • R. S.
o praznični šopek ...
... zavijte v kranjski Si.mobil center!
19.900 SIT +
V kranjskem Si.mobil centru smo za uporabnike predplačniškega sistema Si mobil Halo pripravili cvetoči Siemens M35, idealen za esemes-flirtanje in prijazne poljube ... telefonček, ki se ga bo razveselila vsaka žena in mama. Najhitrejše pa čaka še darilo: kozmetična torbica s čokoladnimi bonboni. Ponudba velja do 31 marca 2002 oz. do razprodaje zalog. Za dodatne informacije pokličite 080 40 40 ali obiščite www.simobil.si.
vedno zame.
www simobil.si    080 40 40
simobil
Kranj, Koroška 4 Icenter Globus)
halo
Kaj pa me, kmečke žene!?
Germana Pivk, splošna kmetijska svetovalka pri Kmetijski zadrugi v Škofji Loki se z življenjem na kmetiji srečuje najpogosteje takrat, ko se le-ti odločijo za investicijo.
"Ker poslovni načrt vključuje vse prihodke in odhodke kmetije, skupaj ugotovimo, da kmetija velikokrat ni kreditno sposobna. Še več: investicije zahtevajo tudi žrtve in ponavadi je ženska tista, ki se mora odpovedati marsikateri ugodnosti."
Kako se potem počutijo te ženske?
"Tako v strokovni javnosti, politiki, naši službi, še bolj pa na kmetijah, je prisotna apatičnost. Ne vemo. kako bi rešili kmetijstvo, denarja je toliko, kot ga je. Dovolj le zato, da gasimo požare, za kaj več ga pa zmanjka."
Ali je na kmetiji sploh kakšna možnost za postranski zaslužek, s katerim bi si ženske "kupile" vsaj malo neodvisnosti?
"Možnosti za dodaten zaslužek je vse manj. Najrazličnejši predpisi, po katerih se morajo ravnati vsi, ki se poslužujejo teh dejavnosti, izključujejo tiste, ki niso strokovno usposobljeni. Kratko spet potegnejo ženske, ki so že dopolnile petdeseto leto ali več in so bile že do sedaj prikrajšane. Med dodatnimi dejavnostmi prevladu-
jejo kmetije odprtih vrat, peka peciva in podobno. Velikokrat me vprašajo, česa naj se lotijo, da bodo dobili še kakšen tolar. Do ideje pridite sami, jim odgovorim, izpeljati pa vam jo bom že pomagala."
Ženske, ki ponavadi na kmetiji trdo delajo, so prikrajšane za lastne prihodke in pokojnino. Kako sploh pridejo iz tega začaranega kroga?
"Zelo spustijo osebnostna merila, saj že tako ali tako ne rabijo veliko za svoje lastne potrebe. Kmečka družina je celota, kjer se več pogovarjajo, skupaj delajo, načrtujejo opravke in čas ni tak gospodar, kot se to dogaja v ostalih družinah. Če so odnosi med starši in otroki zdravi, potem ni bojazni, da ti ne bi poskrbeli za svoje starše, ko hišo obišče bolezen."
Kdo je potemtakem glava družine?
"Kakor kje. Če je ženska pametna, je lahko ona. /smeh/ življenje ni več strogo patriarhalno. Tudi če se kmečke žene srečajo na najrazličnejših sestankih med njimi
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, d.d.
Predilniška cesta 16 - 4290 Tržič - SLOVENIJA Tel.: (+386)4 5971-100, fax: (+386)4 5971-149, Tr. račun: 05100-8000083024
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN IN
NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV
Predmet prodaje so naslednje nepremičnine:
1. Enosobno stanovanje v pritličju stanovanjske hiše, na naslovu Pot na Pilarno 8, Tržič, v skupni izmeri 34,73 m2. Pričakovana prodajna cena je 2.425 500,00 SIT.
2. Enosobno stanovanje v drugem nadstropju stanovanjske hiše, na naslovu Koroška 36, Tržič, v skupni izmeri 48,64 m2, pare. št. 112, k.o. Tržič. Pričakovana prodajna cena je 3.550.000,00 SIT.
3. Poslovni prostori v trgovskem centru Tržič objekt skupne površine, do 870 m2, stoječi na pare. št. 111/20, k.o. Bistrica, z možnostjo nakupa manjših kvadratur po etažah, s pričakovano prodajno ceno 307 EUR/m2.
Pogoji:
Ponudniki so lahko pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične osebe, državljani Republike Slovenije. Ponudniki morajo, do dneva določenega za zbiranje ponudb, vplačati na transakcijski račun št.: 05100-8000083024, pri A banki Ljubljana, 10% pričakovanje prodajne cene predmeta nepremičnine kot varščino Vplačana varščina bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 15-ih dneh po odpiranju ponudb. Varščina se ne obrestuje.
Vse stroške s prodajo nepremičnin, prenosom pravic na kupca in zemljiškoknjižne ureditve plača kupec. Nakup nepremičnin poteka po načelu "videno-kupljeno", kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali.
Prednost pn nakupu ima ponudnik, ki ponudi višjo ceno in boljše plačilne pogoje. Ta objava ne zsavezuje prodajalca, da z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklene pogodbo o prodaji.
Pisna ponudba mora vsebovati predmet nakupa, ponujeno ceno, plačilne pogoje, dokazilo o plačani varščini, izpisek iz registra za pravne osebe ali fotokopijo potrdila o državljanstvu Republike Slovenije za fizične osebe Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v 8-ih dneh po končanem zbiranju ponudb.
Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 8-ih dneh po prejemu obvestila o izbiri, celotno kupnino mora plačati v roku določenem v kupoprodajni pogodbi. Če kupec v predpisanem roku ne sklene pogodbe ali ne plača preostale kupnine v določenem pogodbenem roku, velja pogodba za razdrto, vplačana varščina pa ostane prodajalcu.
Lastništvo nepremičnine se prenese na kupca, ko je plačana celotna kupnina in ostale pogodbene obveznosti. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi razpisa. Ponudbe morajo biti poslane s pnporočeno pošto na naslov BPT Tržič, d.d., Predilniška c. 16, 4290 Tržič, v ovojnici z oznako Nepremičnine-ne odpiraj"
Možnost najema naslednjih poslovnih prostorov:
1. Objekt obrata Predilnice, skupne površine do 5 286 m', stoječi na parceli 599/12, k.o. Tržič, z možnostjo najema manjših kvadratur po dogovoru.
2. Objekt obrata Tkalnice, skupne površine do 4 000 m\ stoječi na parceli št. 599/11, ko. Tržič, z možnostjo najema manjših kvadratur po dogovoru.
3 Upravno poslopje-pisarne, skupne površine 50 m', stoječi na pare. št. 604/2, ko. Tržič, z možnostjo najema manjših kvadratur po dogovoru.
Ponudniki za nakup nepremičnin in interesenti za najem poslovnih prostorov, lahko dobijo dodatna pojasnila in si ogledajo nepremičnine po predhodnem telefonskem dogovoru (Tel.: 04/597-11-03, ga Habjan)
ni kakšnih osebnih pogovorov. Govorijo bolj o drugih kot o samih. Prepričana sem, da s seboj prinesejo tudi kopico problemov. Ženski, ki mora za vsak najmanjši strošek prositi moža za denar, ni lahko. Odvisnost, pa če je še tako zavita v celofan, ni prijetna."
Dobra volja premaga vse
Marija Kavčič s Koprivnika je prišla k hiši za ta mlado, ko je bilo tašči najhuje. Otepali so se z revščino in šest otrok je čakalo, da bo mama pomolzla kravo, ki jim je reševala življenja. Poti do hiše še ni bilo in z možem sta morala pošteno zavihati rokave, da sta vsaj za silo uredila dom, ki je bil do tedaj pokrit še s slamo. V sodelovanju s KŽK-jem iz Kranja so začeli rediti plemenske telice.
Niste nikoli plačevali pokojninskega zavarovanja tudi zase?
"Moj oče je bil v letih po vojni poslanec v odboru za zdravstvo. Vsi so poznali Vodičarja, saj se je boril za to, da bi bili tudi kmetje upravičeni do minimalne pokojnine. Ko smo postali kooperantje, so nas pregovorili, da smo se tudi zavarovali in smo plačevali toliko kot ostali delavci. Vendar se je s sprejetjem zakona v letu 1983 to plačevanje izničilo in za naše razmere velike vsote so šle v nič. Niti na kraj pameti mi ni padlo, da nas bo država "ociganila" za tisto, kar smo že vplačali. Ko bi morali dokupiti leta, smo bili bolj "cagavi". In tako smo za prodanih 8 telic vplačali pokojninsko zavarovanje le za moža. Rekli so mu, naj to stori še zame, pa ni bilo denarja. Ko je pozneje visoke dajatve izničila inflacija, nam je bilo /al, toda nič več nismo mogli pomagati."
Če pa vseeno pade kakšen tolar v vaš žep?
"Piske so moje in prašički. Poleti borovnice in jeseni gobe. Da potem lahko vsak vnukom kupim kakšno drobnarijo. Lasten denar da človeku samozavest, vse je drugače, neodvisnega se počutiš, laže dihaš. Sploh si ne morem predstavljati, kako bi živela, če bi bil moj mož skopuh. Potem bi bilo moje življenje podobno peklu. Tašča je bila škrta pri hrani. Nič nismo smeli vreči stran. Toda z denarjem ni nikoli tako ravnala. In prav je imela.
Na kmetiji, ki leži visoko v hribih, je bilo potrebno poprijeti za vsako delo. Najprej ste si uredili pot, da ste s traktorjem vsaj lah-
ko pripeljali do hiše, potem ste dozidali hlev, popravili hišo in dokupili stroje. Ste bili zmeraj zraven pri delu tako kot mož?
"Edino traktorja nisem vozila, ostalo pa vse. Če samo pomislim na ves beton, ki sem ga premešala! Dela ni nikoli zmanjkalo. Ko smo uredili hlev, so se pokazale potrebe drugje. Zmeraj je bilo potrebno stiskat in varčevat, če smo hoteli napredovati. Koje bila trava na tleh, sem imela v rokah grablje od jutra do večera. V naših hribih se da bolj malo opraviti s stroji. Marija se rada pošali zlasti še, ko zaide v družbo drugih kmečkih žensk. Včasih je veliko pisala pesmi, članke v časopise in še danes jo zamika, da bi sestavila kaj ostrega in polemičnega, ko prebira o vseh neumnostih, ki jih počnejo na hrbtih kmetov."
Toda zmeraj je še druga plat
Stanka Homec iz Studora je bila kuharica v Marmorju na Hotavljah, ko je ostala doma, ker je zbolela stara mama, na katero je bila zelo navezana, saj ji je že od šestega leta, ko ji je umrla mama, dajala vso ljubezen in skrb. Zato ji, potem koje obležala v postelji, ni niti na kraj pameti padlo, da bi jo dala v dom. Na žalost je zbolel še oče. Dolgo časa je bil odvisen od aparatov za dihanje. Stanku je bila še mlada, ko se je tudi poročila, rodila dva otroka, hkrati pa je imela ves čas polne
roke dela ne samo z bolnikoma, dvema majhnima otrokoma, temveč tudi s kmetijo."
Niste nikoli razmišljali, da bi se rešili vsaj dela bremena in dali staro mamo v dom?
"Tega nisem mogla. Stara mama me je vzgajala in skrbela zame, čutila sem veliko ljubezen do nje. In ne samo to. Zapustila mi je kmetijo, kar naenkrat se je toliko stvari znašlo na mojih ramenih. Odgovornosti me je bilo zelo strah. Ko sem še hodila v službo, sem imela svoj denar, potem pa kar naenkrat nič. Bala sem se negotove prihodnosti, ker nisem vedela, če bom sploh še lahko šla nazaj v službo. Vsega me je bilo strah, toda kljub temu sem se odločila po svoji vesti."
Tedaj ste veliko zidali, tudi gospodarsko poslopje. Mož je bil v službi, željo ste imeli, da si uredite osnovno eksistenco?
"Redila sva živino, prašiče, vso hrano sem sama pridelala. Kdo bi rekel, da sem se hitro prilagajala. Vlagala sem sadje in zelenjavo, veliko sem prodajala po men/ah. Začela sem saditi več solate, zelja, nekoč je bil v tem zelo dober zaslužek. Redila sem piščanec, purane.
Začela sem peči še pecivo, tudi za prijatelje. Ti so ponesli glas o moji peki naprej... Zmeraj me je veselilo, ko sem videla, da so bili z dobrotami zadovoljni."
Kaj pa čas?
"Dela je bilo če/ glavo. Skrbeti sem morala za dva otroka, bolni-
Predavanja in posvetovanja
Kmetijska svetovalna služba občine Radovljica organi/ira /animi-vo predavanje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov, ki bo danes, v torek, 5. marca, ob 9. uri v prostorih Kmetijske in gozdarske zadruge Sava v Lescah, Rožna dolina 50. Predavala bo Cilka Močnik i/ Škofje Loke.
Kmetijska svetovalna služba Škofja Loka in občini Škofja loka in Železniki vabita na prikaz obrezovanja sadnega drevja, ki bo
v četrtek, 7. marca: najprej ob 9.30 v sadovnjaku Janeza Benedi-ka v Studenem 8 in ob 15.30 v sadovnjaku Jožeta Bernika v Vestni
5 (nasproti Podlubnika II). Prikaz, ki bo organiziran v vsakem vremenu, bo vodil priznani sadjarski strokovnjak inž. Jam (iačnik iz
Kmetijskega gozdarskega zavoda Novo mesto. Jani Gačnik bo prikazal obrezovanje vseh glavnih sadnih vrst, ki so pomembne za naše območje, razen tega pa še druga glavna spomladanska dela v sadovnjakih.
Obrezovanje sadnega drevja -oživitvena re/. je naslov predava nja in praktičnega prikaza, ki ho \ torek, 5. marca, na kmetiji Pr' Matic. Danilo Je/.eršek, Hotavlje 3 v Poljanski dolini, nasproti gos-
Rodovitnost tal
Hotavlje - Kmetijska svetovalna služba Škofja Loka vabi na preda vanje Skrb za rodovitnost tal - temelj sonaravnega kmetovanja, ki
bo jutri (v sredo), 6. marca, ob 16. uri v dvorani zadružnega doma na Hotavljah. Predavala bo inž. agr. Marija Kalan, specialistka za rastlinsko proizvodnjo pri Kmetijskem gozdarskem zavodu Kranj. Tla si lahko predstavljamo kot sive kmečkega gospodarstva. So središče obtoka snovi in energije. Omogočajo rast rastlinam, ki so hrana ljudem in /ivalim. obenem pa lahko predelajo rastlinske ostanke ter živinska gnojila. Delujejo kot filter /a čiščenje vode, je med drugim /apisano na vabilu /a predavanje, Razen tega bodo na predavanju govorili se o uveljavljanju trošarin na pogonska gnojila, o evidenci proizvodnje
mleka, o sonaiavni reji in občinskih intervencijah. Enako predavanje bo V četrtek 7. marca ob l). uri v Osnovni šoli Ivan Tavčar v Gorenji vasi. • J.K.
tilne Lipan. Prikaz bo vodil in/. Jani Gačnik. Na srečanje so vabljeni vsi, ki so vključeni v pro-gram SKOP - visokodebelnj travniški sadovnjaki, in drugi pridelovalci sadja. Predavatelj bo de monsliiral prikaz o/ivitvenc rezi
visokodebelnih dreves in predstavil oskrbo travniških sadovnjakov. Udeležba bo Štela /a del obvezne
ga izobraževanja za leto 2002 po
programu SKOP. Slabo vreme ne bo ovira /a srečanje.
Darja Mavrin s Srednje bioteh mske sole Kranj, Tehniška založba Slovenije in Štefan Oštir iz Kranja vabijo na predstavitev učbenika Darje Mavrin in Štefana Oštirja Tehnologija mleka in mlečnih izdelkov. Predstavitev bo v četrtek, 7. marca, ob 11. uri v dvorani B Gospodarske zbornice
Slovenije na i hrnče\ i 13 v 1 jUb
Ijani. Predstavitev bo popestrena z
nekaterimi zanimivimi predava
nji. Prof. dr. Irena Rogelj bo govo rila 0 pomenu mlečnih izdelkov v
sodobni prehrani, Gregor Cerar o
problematiki odpadne embalaže, Marko Oberč O filtrunih tehnikah \ mlekarstvu m bana Valjavcc o razmerah v slovenskem mlekar stvu. Parkiranje je /agoto\Jjeno \ kletni etaži zbornične sla\ bc
• J.K.
ka, toda že sama misel, da nam bo šlo pošteno za nohte, če ne bom našla kakšnega novega vira zaslužka, mi je dala moč in energijo, da sem delala in delala. Kupila sem nesnice, 200 jih je bilo-Dobila sem stranke, nekatere imam že 12iet, ki jih oskrbujem i jajci. Nabirala sem gobe, borovnice, začela sama z odkupno postajo. Ko sem imela kaj časa, sem poskusila z novimi stvarmi. Vse to sem lahko počela takrat, ko je bilo potrebno biti v pomoč zidarjem ali ob bolnikih. Pred štirimi leti so na občini začeli zbirati interesente, ki bi bili pripravljeni organizirat dopolnilno dejavnost. Začeli so razmišljati, da bi ustvarili blagovno znamko za podeželje. Pospeševalna služba iz Školjf Loke, upravna enota in neka*" posamezni strokovni delavci so nam priskočili na pomoč, da so & ustanovile razne interesne skup1' ne za pridelovanje mleka, sp*1' minkov. predelovanje sadja. Imel1 smo predavanja, izobraževalci tečaje, analize izdelkov, predlag3' li smo. kaj bi še želeli."
Bili ste zelo prodorni, na kme^' ji, od katere se ne bi dalo iivdh niste čakali križem rok?
"Nisem človek, ki bi sedel dom" in čakal, da kdo drug najde pa' metno in pravo rešitev. DoVOfl hudo je bilo /e to, da sem v te/k'11 trenutkih i/gubila samozaV*** stare prijatelje, da sem čutila pra/' nino, bala sem se, strah me je b^S prihodnosti. Toda bila sem dovoli močna, da sem naredila korak prej. začela osebnostno rasti. •,c izobraževati, šla sem med lju°|' obiskovala številne tečaje in sre' ca, ko vidiš, da te ljudje cemjo Samo zaradi dela. temveč W<jj zato. kar si. je tako velika, O* vedno znova daje moč in i)0V° energijo, da greš naprej in ai*° več nazaj." • Milena MiklavčU
Dajatev pri uvozu prašičev
Kranj - Vlada je 08 P,v ministrstva za kmetijstvo m .-■
darstvo  dopolnila uredbo
dlog
o/-
določitvi kmetijskih in /|Vlls^ll proizvodov, za katere se ob llV°p0
plačuje  posebna dajatev, novem bo za sveže svinjske trUR
in polovice plačali 50 tolai>'N J kilogram. Za ta Čas je /"•'L'll',|1
običajen pritisk na zmžanic^ prašičem zaradi manjšega lH * praševanja doma in na tuK"1.^' problemom manjšega povpra vanja po prašičih in svinjsK**? mesu in hkratnimi pritiski Kj
znižanju cen se srečujejo 11 drugje po Evropi Takšna gib*jg na trgu naj bi se nadaljevala,^ m dober obet. Namen P0^^^ iai\e pri uvozu prašičjega "^L-jj omejen anje prehitrega naras« ^ uvoza, ko je doma dovolj il,"'''""sl. prašičev. Zaradi tega naj *>i^ povečalo po> praševanje po SL. maeih prašičih. < 'ene naj 1 zvišale, k.,, bo /bodalo gpsi
darski položaj rejcev.
Ji^ML marca 2002
TURIZEM / ursa.peternel@g-glas.si
GORENJSKI GLAS «19. STRAN
Zemljišče za vodni park v Bohinjski Bistrici je zagotovljeno
Vodni park Bohinj bodo začeli graditi maja
Po besedah direktorja podjetja Bohinj Boštjana Cokla je izdelovanje projektne dokumentacije v zaključni fazi. Upajo, da bodo vsa potrebna dovoljenja pridobili do konca aprila in nato takoj začeli z gradnjo.
Bohinjska Bistrica - V Bohinju so naredili še en odločilen korak k izgradnji vodnega parka. Občinski svet je prižgal zeleno luč k prenosu zemljišča za domom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici na podjetje Bohinj, d.o.o., ki ga je občina ustanovila skupaj z ljubljanskim podjetjem MPM Inženiring. To je bil še zadnji pogoj, da bo največji turistični razvojni projekt v Bohinju stekel. V Bohinju računajo, da bodo z gradbenimi deli začeli v začetku maja, do konca leta pa naj bi bil objekt postavljen.
Po besedah direktorja podjetja Bohinj Boštjana Cokla je izdelovanje projektne dokumentacije v zaključni fazi, končano naj bi bilo do konca tega tedna, prav tako pa že tečejo postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja. Upajo, da bodo vsa potrebna dovoljenja pridobili do konca aprila jn nato takoj začeli z gradnjo. Projekt je Boštjan Čoki prejšnji teden Predstavil tudi bohinjskim občinskim svetnikom. Kot je povedal, bo
vodni park v prvi fazi stal na okrog tri tisoč kvadratnih metrov zemljišča za domom Joža Ažmana ob potoku Belca. Objekt bo imel tri etaže: klet, pritličje in medetažo. Ob glavnem vhodu bosta manjša prodajalna, kjer bo mogoče kupiti časopise, pripomočke za kopanje in podobno, ter recepcija, kjer bodo vsi obiskovalci dobili magnetne kartice v obliki zapestnic. Z njimi bodo nato 'ahko uporabljali vse storitve vod-nega parka, stroški se bodo elektronsko beležili na kartico, račun
pa bodo obiskovalci plačali ob izhodu. Kopalci se bodo nato po stopnicah spustili v klet, kjer bodo garderobe in omarice, nato pa se bodo po stopnicah spet dvignili v kopalno etažo (za invalide načrtujejo posebno dvigalo). Med bazeni bo osrednji imel 350 kvadratnih metrov, v sredini bo otok, okrog in okrog pa bo tekla umetna reka. Otok bo dostopen s tremi mostički, zato bodo na njem lahko pripravljali tudi različne prireditve. Nad otokom bodo zgradili 'vvhirlpool', okoli katerega bodo ležalniki, na podiju pa bo tudi posebna hiška, namenjena glasbi. Spodaj bodo trije zalivi z masažnimi šobami in gejzirji. V enem od zalivov bodo nameščene podvodne klopi, načrtujejo pa tudi dve votlini, od katerih bo ena zvočna. Novost pri nas bo plezalna stena iz umetnega kamna, ki bo posebna atrakcija. Vsake toliko časa se bo z vrha spustil slap. V srednjem delu bazena bodo navdušeni plavalci lahko nemoteno plavali na dolžini kakih 25 metrov. Po Čoklovih besedah bo v zadnjem delu bazenskega dela posebna soba za sprostitev z ležal-
nimi klopmi in še en večji 'vvhirl-pool'. Poseben prbstor bo namenjen otrokom, v njem bo manjši bazen in več čofotalnikov. Po stopnicah se bodo kopalci lahko povzpeli na dva tobogana, eden bo dolg sto, drugi 75 metrov, vsak od njiju pa bo imel posebne adrenalinske efekte. V zgornji etaži oziroma galeriji bo bife. V etaži bodo tudi savne, ob njih pa manjši bazenček in odprta terasa z ležalniki.
Bazenski del bo obdan s stekleno steno, arhitekturo bodo prilagodili okolju, med materiali pa bo prevladoval les. Ob izhodu iz vodnega parka bo blagajna, kjer bodo obiskovalci plačali za vse, kar so si privoščili na 'odprt račun', ter dnevni bar. Klet bo namenjena pomožnim prostorom (za vzdrževalce, pralnico...). Zvečer, ko se bo bazen zaprl, pa bo v kleti zaživel tudi nočni klub. Boštjan Čoki je povedal, da bo vodni park namenjen tako mladim kot srednji generaciji in starejšim. Glede na številne atrakcije pričakujejo, da bo obiskovalcev dovolj.
Po Čoklovih besedah bodo z gradbenimi deli začeli v začetku maja, do konca leta bi bil objekt zgrajen in zaprt, dokončan pa prihodnje leto. V podjetju Bohinj, d.o.o, sta Občina Bohinj in podjetje MPM Inženiring iz Ljubljane enakovredna partnerja. Zemljišče, ki ga je prispevala občina, je bilo ocenjeno na dobrih 42,8 milijona tolarjev, prav toliko pa je v denar-
Tudi v Bohinju bodo dobili vlakec
Vozil naj bi preko celega leta, zato naj bi imel celo ogrevanje.
Bohinj - Za popestritev turistične ponudbe so se tud> v Bohinju odločili, da bodo uvedli poseben ^»"»stični vlakec. Po besedah župana Franca jamarja si želijo, da bi bil vlakec boljši kot tisti, kl vozi na Bledu, saj naj bi v Bohinju vozil preko ?e,ega leta. Zato naj bi bil vlakec zaprt in naj bi ,n^l celo ogrevanje.
v ta namen bodo organizirali posebno gospodarno javno službo, izvajalca pa izbrali na javnem raz-P«8u. Podelili mu bodo koncesijo za obdobje petih j.1' možnostjo podaljšanja. Na občini so že določi-
traso, po kateri naj bi vozil vlakec: od Ukanca do , .aPa Savica, od Ribčcvega Laza do Ukanca, od Bonske Bistrice do Ribčcvega Laza ter od Bohinjske
'strice skozi Srednjo vas do Ribčcvega Laza in ^ratno. Vlakec naj bi ne vozil le poleti, ampak pre-£°£elega leta, vozni red pa naj bi prilagajali obisku ^.oninja v posameznem letnem času. Izbrani konce-^oriar bo moral poskrbeti za ureditev postajališč in
Javo voznih redov, vlakec pa bo moral biti ozna-7 logotipom bohinjskega turizma ter pobarvan v ' aeilne barve Bohinja. Po besedah direktorja ob-
Blejski cestni vlakec: v Bohinju si želijo boljšega, z ogrevanjem, saj bo vozil tudi pozimi.
činske uprave Simona Veličkija bi bili na občini veseli, če bi se na javni razpis za izbiro koncesionarja prijavil tudi kdo od domačinov, ki bi tako lahko v tej dejavnosti našel svoj kos kruha. • U. P.
ju prispevalo podjetje MPM. Vendar pa so se v Bohinju odločili, da ne bodo nadaljevali s finančnimi vložki, kajti občina sama denarja nima, tako da bo v bodoče partner MPM povečal svoj kapitalski delež, kolikor bo pač potrebno za gradnjo. Po besedah Boštjana Cokla naj bi letos investirali vsaj 100 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa še enkrat toliko. Medtem bodo skušali najti tudi strateškega partnerja. "A čeprav ga ne bomo, bomo projekt zaključili sami, s pomočjo kredita," je povedal Cokl. Na pozive nekaterih občinskih svetnikov, da bi v projekt morali pritegniti domače, bohinjske strateške partnerje, je Čoki odgovoril, da so ponudbo za investiranje v vodni park poslali kar na tristo naslovov v Bohinju, vendar se ni pojavil nihče, ki bi lahko investiral toliko denarja.
• Urša Peternel
Mednarodni turizem po 11. septembru
Prestrašeni turisti so ostajali doma
Po 11. septembru se je število turistov v svetu zmanjšalo
kar za enajst odstotkov. Najbolj prizadeti so Bližnji vzhod, obe Ameriki in južna Azija. Konec krize v drugi polovici letošnjega leta?
Kranj - Teroristični napadi 11. septembra so korenito spremenili podobo svetovnega turizma. V vseh najpomembnejših turističnih državah so tako lani zabeležili upad števila turistov. Po podatkih, ki so nam jih posredovali na Združenju za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, je lani dejavnost mednarodnega turizma upadla za 1,3 odstotka (merjeno s številom turistov). Najbolj prizadete regije so Bližnji vzhod, obe Ameriki in južna Azija.
Lani so tako v svetu našteli 689 milijonov mednarodnih turističnih prihodov, kar je za osem milijonov manj kot leto prej. Samo v zadnjih štirih mesecih lanskega leta, torej po 11. septembru, je mednarodni turizem v svetu upadel za enajst odstotkov. Nazadovale so vse svetovne turistične regije, še največ Bližnji vzhod, kjer so našteli kar za 30 odstotkov manj turistov, v obeh Amerikah za 24 odstotkov, v južni Aziji za 24 odstotkov, vzhodni Aziji in Pacifiku pa za deset odstotkov. Najmanj sta bili prizadeti Evropa in Afrika, prva je zabeležila za 6,5 odstotka manj turistov, druga pa
Kljub krizi več italijanskih gostov?
Kranj - V Milanu se je prejšnji teden končala 22. Mednarodna turistična borza BIT (Borsa Internationale del Turismo), na kateri se je ponovno predstavil tudi slovenski turizem. Po ocenah Slovenske turistične organizacije (STO) lahko tudi letos pričakujemo stabilno število italijanskih turistov, sicer pa je borza pokazala, da je kriza, v kateri se je lani znašel svetovni, predvsem pa ameriški turizem, prizadela tudi Evropo.
Slovenska turistična ponudba se je predstavila na 130 kvadratnih metrih razstavne površine, osrednja tema pa so bile vinske ceste, s simpatično predstavitvijo Prleki-je, zlasti Jeruzalema. Tokrat po nekaj letih na stojnici STO prvič ni bilo predstavitve slovenskih igralnic, saj se je HIT odločil za samostojni nastop. Med sorazstav-ljavci so bili tudi letos predstavniki hotelov in turističnih agencij z obale, Ljubljane in Maribora, Lipice, Postojne, Kranjske Gore, Posočja, skupaj 14 podjetij iz zahodne, osrednje Slovenije in Štajerske s Prlekijo. Organizatorji in sorazstavljavci na slovenski stojnici so po prvih treh poslovnih dneh borze ugotovili, daje število obiskovalcev glede na lani nekoliko upadlo. Tudi obiskovalcev tako imenovane splošne javnosti v za javnost odprtih dneh ob koncu tedna je bilo nekoliko manj kot lani, spraševali pa so predvsem po zdraviliščih, obali, Triglavskem narodnem parku ter vinskih cestah. Manjše število obiskovalcev je mogoče povezati s krizo sve-
tovnega turizma, ki se je začela lani. Po mnenju Borisa Bajžlja,
slovenskega turističnega predstavnika v Milanu, bo Slovenija letos gostila približno tri odstotke več italijanskih turistov. Lani je Slovenijo obiskalo 269 tisoč italijanskih turistov, ki so ustvarili 687 tisoč prenočitev, so sporočili z STO. • Urša Peternel
za 3,5 odstotka. Podatki tudi kažejo, da so se v zadnjih mesecih lanskega leta močno zmanjšala potovanja z letali. Ljudje so se preusmerili na ceste in železnice. Zato so raje izbirali turistične des-tinacije bližje domu, ki so jim imeli za varnejše. Tako seje povečal obisk podeželskih območij, smučarskih središč, kampov in gostišč s prenočišči. Turisti so mednarodna potovanja zamenjali za potovanja po domači državi -domači turizem je pridobil na račun tujskega.
Napadi 11. septembra pa niso edini dogodki, ki so slabo vplivali na turizem v letu 2001. Na zmanjšanje števila turistov so vplivali tudi bolezni slinavka in parkljevka v Veliki Britaniji, na Irskem in na Nizozemskem. Na upad prihodov tujih turistov v ZDA je vplivala tudi rastoča moč dolarja, vse leto trajajoči izrael-sko-palestinski konflikt je zaviral potovanja po vsem Bližnjem vzhodu, gospodarska kriza v Argentini pa je vplivala na upad turizma v državah južnega dela Južne Amerike.
In kako kaže letos? Svetovna turistična organizacija napoveduje, da si bo mednarodni turizem opomogel v drugi polovici leta. Izgledi za velikonočna potovanja in poletno sezono so dobri, vpliv 11. septembra pa naj bi popustil.
• Urša Peternel
\vwvv aorcniskaoniine com
Na Straži skoraj 18 tisoč smučarjev
Bled - Na smučišču Straža na Bledu je bilo minulo nedeljo mogoče zadnjič letos smučati. Kot so sporočili s Straže, so letos kljub pomanjkanju naravnega snega našteli kar 79 obratovalnih dni. Posebej zanimiva je bila nočna smuka, zlasti v prazničnih decembrskih in januarskih dneh. V sezoni je bilo le pet dni slabega vremena, prodali pa so 17.700 vstopnic. Na smučišču je potekalo tudi več tekmovanj, med drugim medklubsko tekmovanje alpskih smučarjev in smučark do deset in do petnajst let, v nočni tekmi se je pomerila podeželska mladina, v času šolskih počitnic je Smučarski klub Bled organiziral tečaj za otroke. Kot pravijo na Straži, so v danih pogojih, kojih zima ni bogato obdarila z naravnim snegom, s končano zimsko sezono lahko zadovoljni. Ozirajo pa se že v prihodnjo sezono, ko bo na Straži med drugim potekala tekma v paralelnem slalomu evropskega olimpijskega festivala mladih. Do januarja 2003 zato načrtujejo dodatno osvetlitev in ureditev smučišča. • U. P.
Enkratnost podzemnih doživetij
V Sloveniji doživite enega najbolj atraktivnih in poučnih ogledov v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju. V podzemnem delu, do koder se pripeljete z dvigalom, vas prevzame zgodba o nastanku in odkritju premoga, težkem delu nekoč in rudarski solidarnosti. S pomočjo zvočnih in svetlobnih efektov se vrnete stoletja nazaj, vidite "pravo" eksplozijo metana v jami, vodič pa vam pričara pravo rudarsko vzdušje. Med potjo pojeste rudarsko malico, spoznate sedanje odkopavanje premoga in se popeljete s prevoznim trakom ter podzemno železnico. V podzemni del se lahko spustijo tudi invalidi na vozičkih, saj so pohodne poti lepo urejene, prostori pa veliki in dobro osvetljeni. Muzej je zaradi svoje izjemnosti dobil že množico evropskih in slovenskih priznanj, od odprtja (3. julij 1999) pa do sedaj, ga je obiskalo več kot 65 000 obiskovalcev, multivizijska zgodba pa je na voljo tudi v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku.
Muzej skupaj s Termami Topolšica, Savinjskim gajem v Mozirju in Gozdarskim muzejem v Nazarjah predstavlja čudovit izlet, ki vam bo za vedno ostal v spominu.
Srečno!
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
KAŽIPOT / info@g-glas.si
Torek, 5. marca 2002
1 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00	
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.	
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87	Trst 20.3.; Madžarske toplice od 4.4. do 7.4., od 20.6. do 26.6., in od 27.6. do 7.7. 2002; Lenti 16.3.in 23.3.; Palmanova in tovarna čokolade 19.3.; Medžigorje - romanje od 15.3 do 17.3. 2002; Lidl 21.3.2002;
prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253	TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590
METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje	Lenti 9. 3. in 16.3.; Tel.: 252-62-10, 041/660-658
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.	Trst 7.3.2002; Nakupovanje v Veliki Kladuši 16.3.2002. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
	NOVO!        NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem
A,B,CS,H	vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
DISPANZER ZA ŽENE tel.: 04/20-82-813; 20-82-845	V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38/a, se lahko naročite za ginekološki pregled vsak delovnik od 7. - 9. ure.
pq Prešernovo VS/*'Cdal«e„| Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81	Conor McPherson: JEZ, SNG DRAMA Ljubljana torek, 5. marca, ob 16.00 uri za ABONMA DIJAŠKI, IZVEN IN KONTO, torek, 5. marca, ob 19.30 uri za ABONMA MODRI, IZVEN IN KONTO, sreda, 6. marca, ob 19.00 uri. 32. TEDEN SLOVENSKE DRAME, Slavnostna otvoritev ob 19.00 uri, Otvoritev razstve scenografov, Sreda, 6. marca, ob 19.30 uri, A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICKA, PG Kranj, za IZVEN, Četrtek, 7. marca, ob 19.30 uri, Le Theatre d'Esch, Luksembrug, Matjaž Zupančič: VLADIMIR, za IZVEN. Po predstavi pogovor s tujimi gosti.
TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ Janez Zg. Gorje 15	vabi na praznovanje materinskega dne v Zdravilišču Radenci 23. marca. Cena izleta je 6.000 SIT. Prijave: tel.: 572-54-27 ali 031/666-516
C| LOŠKI ODER \» ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka	V petek, 8.3., ob 19.30. uri C. Goldoni: ZDRAHE (komedija), režija: Vito Taufer (ŽLAHTNI REŽISER 2002), gostuje PDG NOVA GORICA, (Radoš Bolčina ŽLAHTNI KOMEDIJANT 2002), za abonma MODRI in IZVEN v soboto, 9.3., ob 10. uri MOJCA IN KALIČOPKO (glasbeno - animacijska predstava), sobotna matineja za IZVEN. Tel./Fax.: 04/51 20 850, GSM: 041/730 982
center kulturnih dejavnosti
JSKD Območna izpostava Kranj Zveza kulturnih organizacij Kranj Sejmišče 4, 4000 Kranj
OBMOČNO SREČANJE PEVSKIH ZBOROV
v petek 8. in v soboto, 9. marca 2002, ob 19. uri, v Gimnaziji Kranj. Nastopilo bo 23 zborov iz občin: Šenčur, Cerklje, Naklo in MO Kranj. Organizator prireditve: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ol Kranj. Vstopnina je 700,00 sit; informacije po tel.: 04/201 37 31.
GLASOV KAŽIPOT
Šolsko državno prvenstvo
Gorje - OŠ Gorje vas vabi na šolsko državno prvenstvo v smučarskih tekih, biatlonu in lokostrelskem biatlonu, ki bo v soboto, 9. marca, od 11. ure dalje na Rudnem polju na Pokljuki.
Praznovanje ob 8. marcu
Kamna Gorica - Svet KS Kamna Gorica vabi vse krajanke in krajane še posebej pa starše mladih družin iz Kamne Gorice in okolice v petek, 8. marca, ob 19. uri v Dom krajanov na počastitev praznika dneva žena. V kulturnem progarmu nastopila vokalno instrumentalna skupina Strune. Državna sekretarka Alenka Kovšca pa bo predstavila novi zakon o starševstvu.
Pri rdeči ostrigi
Škofja Loka - Klub škofjeloških študentov vas vabi jutri, v soboto, 6. marca, ob 21. uri na potopisno predavanje o Madagaskarju. V četrtek, 7. marca, ob 21. uri bo začetek Ostrigine igralnice. V petek, 8. marca, bo ob 22. uri nastopila skupina Panda, ki praznuje 15 let igranja.
Ure pravljic
Škofja Loka - Trije kmečki sinovi in tri zaklete kraljične je naslov ljudske pravljice, ki jo bo pripravila Mojca Kalan v Knjižnici Škofja Loka, in sicer danes, v torek, 5. marca, ob 17. uri. Trata - Danes, v torek, 5. marca, ob 16. uri si lahko v Knjižnici Trata lahko ogledate pravljico V kraljestvu pravljic, ki jo bo pripravila Mateja Mullner.
Žiri - Tina Oman bo jutri, 6. marca, ob 18. uri v Knjižnici Žiri pripravila uro pravljic z naslovom Leteča ladja.
Reteče - Ljudsko pravljico Deklica in palčki bo pripravila Mija Sto-par v Knjižnici Reteče, in sicer v četrtek, 7. marca, ob 16. uri.
Gorenja vas-V četrtek, 7. marca, ob 18. uri pa vas Stanka Perne vabi v Knjižnico Gorenja vas, kjer bo za najmlajše pripravila uro pravljic z naslovom Prihaja pomlad.
Predstavitev diplomske naloge
Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka vas vabita na predstavitev diplomske naloge Mojce Pečnik - Stanovanjsko naselje "Nova Loka" (Kamnitnik), ki bo v četrtek, 7. marca, ob 19. uri v prostorih knjižnice.
Na Snežnik
Kranj - Planinska sekcija Sava organizira zimski pohod na Snežnik, ki bo v soboto, 9. marca. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred glavne vratarnice tovarne Sava. Prijavite se lahko po tel.: 232-64-01, 206-55-71, 20-24-275, 041 /807-599 ali 031 /407-854.
Na izlet z DU Naklo
Naklo - DU Naklo organizira v torek, 12. marca, zanimiv izlet v Postojno, Predjamski grad in Cerkniško jezero. Prijavite se pri svojih poverjenikih.
Planinski izlet ob hrvaški meji
škofja Loka - PD Škofja Loka vabi v soboto, 9. marca, na planinski izlet, na spomladansko potepanje po hribih okoli Movroža od Kuka do Badina, ob hrvaški meji. Tura je lahka in primerna za vse planince. Izlet bo ob vsakem vremenu. Prijavite se po tel.: 512-06-67.
Na Šmarno goro
Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira tradicionalni planinski izlet ob praznovanju Dneva žena na Šmarno goro. Izlet bo v četrtek, 7. marca. Odhod rednega avtobusa za Ljubljano bo ob
8.25 uri, zbor pa je 10 minut
prej. Prijave v društveni pisarni niso potrebne.
Na Babji zob
Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi v soboto, 9. marca, na planinski izlet na Babji zob. Odhod izpred trgovine Dvor bo ob 7. uri. Prijave in dodatne informacije: Janez Planine, tel.: 255-15-65 do četrtka, 7. marca.
Pohod na Snežnik
Radovljica - PD Radovljica vabi na pohod na Snežnik, ki bo v soboto, 9. marca. Hoje je za približno 5 ur. Prijave in dodatne informacije: v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure, na tel.: 531-55-44.
Turistični izlet
Kranj - DU Kranj vabi na turistični izlet, ki bo v torek, 12. marca, v Šaleško dolino z ogledom Velenjskega podzemlja in naprej na Štajersko. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v pisarni društva, do zasedbe avtobusa.
Nakupovalni izlet v Palmanovo Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi svoje člane in druge zainteresirane na nakupovalni izlet v Palmanovo v Italiji, ki bo v četrtek, 14. marca, z odhodom avtobusa ob 11.30 uri iz vseh postajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva do vključno 7. marca.
Po krožni planinski poti
Žabnica - Bitnje - DU Žabica -Bitnje, Sekcija za pohodništvo vabi pristaše planinskih pohodov, da se udeležite krožne planinske poti Lačna - Mlini - Lačna, ki bo v sredo, 20. marca, ob 7. uri izpred hotela Creina in s postanki na vseh avtobusnih postajališčih od Stražišča do Virmaš. Prijave z obveznim vplačilom sprejema Meta Pečnik po tel.: 231-22-88.
Kopalni izlet v Laško
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Zdravi-
lišče Laško, ki bo v sredo, 13. marca. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo v društveni pisarni.
Na Bohor
Jesenice - PD Jesenice organizira v soboto, 9. marca, planinski izlet na Bohor z ogledom Bohorskih slapov. Odhod bo ob 6. uri iz srednje postaje na Hrušici. Prijave z vplačilom sprejemajo na upravi društva do 7. marca. V primeru slabega vremena bodo izlet prestavili.
Letovanje v Istri
Vabljeni na počitnikovanje, od 22. do 31. marca, v Zdravilišču Istarske terme. Zdravilišče je priporočljivo predvsem za revmati-ke, ljudi z bolečinami v hrbtenici, s problemi dihal ali s kožnimi obolenji. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionovin kopanje. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031/460-297 ter 04/204-55-23.
src
Občni zbor PD Križe
Križe - UO PD Križe vabi vse svoje člane in ostale ljubitelje gora na občni zbor, ki bo v soboto, 9. marca, ob 18. uri v prostorih OŠ v Krizah.
Literarni natečaj
Ljubljana - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti razpisuje literarni natečaj za 24. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji - "Sosed tvojega brega". Sodelujejo lahko avtorji, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojem materinem jeziku (ne slovenščini). Na razpis lahko pošljete prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramatiko, in to do 15. marca v treh izvodih na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, Ljubljana, s pripisom "za 24. srečanje". Dodatne informacije po tel.: 01/24-10-516.
Dojenje
Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje LLL vabi na srečanje, ki bo danes, v torek, 5. marca, ob 16.30 uri v prostorih ZD Škofja Loka: Tema bo Dojenčkove potrebe se spreminjajo. Vabljene bodoče, doječe in druge matere, dobrodošli tudi dojenčki in malčki. Informacije o srečapjih in brezplačno svetovanje pri vprašanjih v zvezi z dojenjem po tel.: 510-8001 (Irena).
Letna konferenca DU Preddvor
Preddvor ■• DU Preddvor vabi svoje člane na letno konferenco, ki bo v soboto, 9. marca, ob 15.30 uri v dvorani Doma krajanov Preddvor. Na konferenco vabijo tudi upokojence, ki še niso člani njihovega društva, pa si želijo včlaniti vanj.
Velika narava
Radovljica - V Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici bo v petek, 8. marca, ob 18. uri otvoritev razstave Velika narava akademske slikarke Brigite Požegar Mulej. V glasbenem programu bo nastopila violinistka Natalija Š. Cilenšek. Razstava bo na ogled do 7. aprila.
Odmaknjena bližina
Ljubljana - Kozjanski park - Pod-sreda in Mestni muzej Ljubljana vas vabita na odprtje in ogled razstave Odmaknjena bližina - naravna in kulturna dediščina Kozjanskega parka, ki bo v četrtek, 7. marca, ob 18. uri, v Kulturno informacijskem centru, Mestnega muzeja Ljubljana, Trg francoske revolucije 7. Razstava bo odprta do 13. aprila.
IZDELAVA VSEH VREST FASAD, NOTRANJIH in BETONSKIH ŠKARF, SANACIJA STARIH FASAD in POLAGANJE TLAKOVCEV, NOVOGRADNJE - OD TEMELJA DO STREHE.
Babic Miloš, s.p.. Begunjska 9,
Lesce, tel.: 041/622-946
Pariz
Kranj - Jutri, v sredo, 6. marca, ob 20. uri vas Društvo Pungert vabi v Cafe galerijo Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, na otvoritev razstave fotografij z naslovom Pariz avtorja Jožeta Jenšterleta. Razstava bo na ogled do 20. marca.
Razstava barvnih fotografij
Cerkno - Cerkljanski muzej in Muzejski klub Cerkno vabita na predstavitev Triglavskega narodnega parka in otvoritev razstave barvnih fotografij članov Foto kluba Triglavski narodni park Bled, ki bo v petek, 8. marca, ob 18. uri v prostorih Cerkljanskega muzeja. Razstava bo odprta do 22. marca.
Fotografije Cirila Velkovrha
Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita na razstavo fotografij "Veliko lepega sem videl ob slovenski planinski poti". Razstavlja Ciril Vel-kovrh. Odprtje razstave bo jutri, v sredo, 6. marca, ob 18. uri v hotelu Astoria. Razstava bo na ogled do 10. aprila.
Romunija & Sicilija
Medvode - Knjižnica Šiška, enota Knjižnica Medvode - Na sotočju vas vabi, da se jim pridružite na predavanju ob diapozitivih in avtentični glasbi, kjer bo o svojem potovanju po Romuniji spregovoril Brane Kobal. Najprej pa bo pokazal nekaj prizorov posnetih na področju podivjanega vulkana Etne na Siciliji. Predavanje bo danes, v torek, 5. marca, ob 19.30 uri, v prostorih knjižnice.
Etika partnerskega sožitja
Radovljica - KD Sotočje iz Radovljice vas vabi na predavanje dr. Jožeta Ramovša: Etika partnerskega sožitja. Predavanje bo v četrtek, 7. marca, ob 19. uri v Slomškovi dvorani v Župnijskem domu v Radovljici.
Filipini
Kranj - V okviru popotniških večerov vam bo danes, v torek, 5. marca, ob 20. uri, v kavami Potepuh na Reginčevi 3 v Kranju, Rok Kofol v besedi in sliki predstavil Filipine.
Izrael, Sinaj in delfini
Škofja Loka - Jutri, v sredo, 6. marca, ob 18. uri bo v Knjižnici Škofja Loka predavanje z diapozitivi o lz|feelu, Sinaju in delfinih. Predavala bo Urša Podvršič.
Vanuatu
Radovljica - O malo znanem pacifiškem biseru in srečanju s čudovitimi plemenskimi ljudmi bo ob diapozitivih predaval Matjaž Nemanič, in sicer danes, v torek, 5. marca, ob 19.30 uri v Knjižnici A.T Linharta v Radovljici.
Muzejski večeri
Idrija - Mestni muzej Idrija vas vabi na predavanje iz ciklusa Muzejski večeri, ki bo danes, v torek, 5. marca, ob 18. uri v OŠ Idrija. Predaval bo zgodovinar dr. Zdenko Cepič.
Blaženost bivanja
Kranj - Vabljeni ste na predavanje z naslovom Blaženost bivanja, v okviru predstavitve knjižne novosti izredne avtorice Nerine Darman, ki bo v četrtek, 7. mar-
ca, ob 17. uri, na OS Matije Copa v Kranju. Vsi, ki bi radi spoznali temelje skrivnosti našega obstoja in želite dvigniti na višjo raven svojo življenjsko energijo in jo tudi uporabiti v vsakdanjem življenju, prisrčno vabljeni.
Gore Kirgizije
Tržič - PD Tržič vabi na predavanje z diapozitivi Gore Kirgizije Irene Mrak, ki bo danes, v torek, 5. marca, ob 19. uri v Glasbeni šoli Tržič.
O bučah
Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi ljubitelje buc na pomladansko srečanje. V p©" tek, 8. marca, ob 17. uri vas bo Ruth Podgornik Reš s pomočjo diapozitivov popeljala novi bučar-ski sezoni naproti. Predavanje bo v Vrtnariji Reš.
Predstave t
Dva zmerjavca
Bohinjska Bistrica, Radovljica
- Lutkar Boštjan Sever iz Kranja bo jutri, v sredo, 6. marca, ob Izuri v Knjižnici Bohinjska Bistrica pripravil lutkovno predstavo za otroke, stare vsaj 4 leta. Naslov pravljice bo Dva zmerjavca. Z isto pravljico bo Boštjan sever gostoval tudi v Knjižnici A.T. Linhartav Radovljici, in sicer v četrtek, A marca, ob 17. uri.
Loški oder
Škofja Loka - V petek, 8. marca, ob 19.30 uri na Loškem odru gostuje PDG Nova Gorica s KO; medijo Zdrahe, za abonma modn in izven. V soboto, 9. marca, ob 10. uri si naši najmlajši lahko ogledajo glasbeno - animacijsko predstavo Mojca in Kaličopko.
Zgodba o uspehu Kranj - DU Kranj organizira ogled dramske predstave v Mestnem gledališču ljubljanskem, ki bo danes, v torek, 5. marca, ob 17. l"7. Na Mali sceni bodo pripravi.* za vas posebno predstavo, in sic^ igro Donalda Marguliesa Zgod^. o uspehu. Prijavite se v pisa^' društva. Odhod avtobusa bo 0 16. uri izpred hotela Creina.
Pr' Matičku
VABIMO VAS TUDI NA NEDELJSKA KOSILA
Za zaključene družbe Imamo POSEBNO SOBO
(do 25 oseb), za razna praznovanja (obletnice, rojstn«
dneve, obhajila, birme...)
Gostilna plzzerija PR'
MATIČKU
(za zadružnim domom na Prtmsko^ Jezerska c. 41,4000 Kranj
tel.: 04/234-33-60 e-mall: pr.matlckuttemall-s1
DELOVNI ČAS: 4(v od pon. - osL 10 h - 23 h, pet: 10> * W)to.:12h-24r%r¥XLljj!3^
x!%S Et5^(;(STILNA
^Y      RESTAVRACIJA "PriJožovcu" Beguni9'
k GALERIJA Avsenik Gregor s.p.
w Glasbeni progres
I plesni večer z ansamblom
"Lojzeta Slaka"
majski vikend z
1 "Zemejskim kvintetom.
IX * 10. mareC restavracijo Krizman ./ Velikaga fleP"8
začetek Ob 19. uri v Italiji in občino Zgonik
INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.:04/ 5333-402
nek • i
začetek ob 20. uri
*
MALI OGLASI
«201-42-47 «^01-42-48
« 201-42-49
APARTMA -PRIKOLICE
Nudim APARTMA za letni dopust na otoku Pagu - Novalja za 4 ali 5 člansko družino, g 51-91-676,041/223-789 3049
APARATI STROJI
STROJ za sekanje usnja, prodam, g 51-
91-503__296,
Prodam nov PUHILNIK brez nožev in cevi. O 533-88-92__2997
Prodam TRAKTORSKO ŠKROPILNICO 340 I. »041/270-915 3013
UGODNO. TRAKTORJI UNIVERSAL ter IMT pogon 4x4, motokultivatorji snežne freze Muta, motorne žage DOLMAR, gume BARUM in TIGAR, CEPILCI DRV, akumulatorji, rezervni deli, rabljena kmetijska mehanizacija. Sprejemamo rabljene traktorje v komisijsko prodajo. Vršimo popravilo traktorjev, kosilnic, motokultivatorjev in motornih vozil. SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN MOTORNIH VOZIL. Langus Jože s.p., Ljubno 29, g 533-1009, 031 /309-753
PUHALNIK Grič kompletni, ugodno prodam, g 25-21-866_3035
MIZARSKO DELOVNO MIZO, prodam. g 518-51-89 3060
GLASBILA
Prodam PIANINO "Etude". g 040/223-
703 2966
GR. MATERIAL
Prodam GRADBENI OPAŽ: deske colarice 5m3, bankine. punte. g 514-65 20 2899
Prodam suhe LIPOVE DESKE 40 mm. g 2551-334, 041/965-112_2992
Prodam 4 stare HRASTOVE stebre za kozolec. IT 031/245-415_2999
Prodam JELŠEVE HLODE in suhe JELKOVE PLOHE, g 041/841-632 3025
Prodam jekleni profil U 200, dolžine 6 m in kotni profil 20x20 mm, dolžine 5m ter NOV PRUAŽNIK za Megan(6000 SIT), g 574-
01-28 3059
GARAŽA
v Kranju - Šorlijevo naselje, oddamo 9araŽQ. |qa nepremičnine, 04/2361 880,
041 331 886, 031 635 387
HIŠE PRODAMO
MLAKA prodamo enonadstropno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, primerna tudi za poslovne dejavnosti. KRANJ Stražišče del hiše z vrtom, 110 m2 stan. Površine + 174 m2 vrta, vse obnovljeno,
22.8 mio SIT, BAŠEU nedokončano vis.priti hišo, 330 m2 uporabne površine na Parceli 781 m2, 29,6 mio SIT, Senica obnovljena vis.priti, hiša, 240 m2 uporabne Povr. CK olje, 2 balkona, na parceli 321 m2, 28,5 mio SIT, LESCE prodamo del dvojčka, lastne parcele 670 m2, biv.povr. 198 m2,
27.9 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 202-^00, _me
GORICE 2 ss obnovljeno stanovanje v hiši 2 lastnim vhodom in vrtom, 80 m2 biv. povr., 17.1 mio SIT, KOVOR hišo v izgradnji na Parceli 575 m2, 120 m2 v etaži x 2, 22,8 m,o SIT, CERKLJE novejšo vis.pritl. hišo na Parceli cca 425 m2, opor. povr. 3x 100 m2, 31,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-
P^PO__
V centru Kopra prodam STANOVANJSKO ^'SO s 180 m2 bivalne površine (skupno
10m2) Centralno ogrevanje, kabelska TV, telefon, nova streha in fasada, 2 vhoda. ^gna^po dogovoru g 040/632-370 29et
ŽELEZNIKI prodamo starejšo delno lesono stanovovanjsko hišo cca 60 m2 |,an_Površine z vrtom. LOKA neprem. 50-
SELCA prodamo stan hišo dvojček 160 ™< Površine vel. zeljišča 425 m2 hiša je na
SSanr?'In sonćni legi L0KA neprem- 5°-
--z22_____3018
Prodam visoko pritlično noveišo HIŠO. g ^/209-277__30*,
hi^n'č prodamo kvalitetno dvodružinsko R5c c o mio FRAST- nepremičnine 041/ ^i^g1__04/ 25 15 490 _
afJ^^'SčE poslovno hišo, urejene pis-nfirT' 32°m2, več parkirišč FRAST-4«Premičnine 041/ 626 581  04/ 25 15
KRANJ- prodamo luksuzno hišo, urejen vrt, ne£!lax 1°00m2, 49 mio. FRAST-,(),,'"'" "">'>k.i hr„i :>', V, 4!-»(). 041/ !M
Parcel"^' prodamo nadstandardno hišo, k'i f'rjl "Kl()m:', lahko |)i.',loviic)st;inov;iii|'. 4Qn T^ST-nepremičninska hiša 04/25 15 ^2^11/_^34_198_
500nto   prodarr,o atnisko hišo, parcela hi*,     ,60 rnio FRAST-nopromičninska ^L^£2_5 15 490. 041/ 626 581 12* qKLJE Prodamo kvalitetno novo hišo
neDr«^AUreiena okolica. 41 1 734 61^Čninska hiša 04/25 1
9D5xUq aVKA prodamo novo družinsko hišo, 2518*2?' cena41 mioFras». d.o.o. 04/ ~^^2__041/ 626 581_
k£nLNJSKA BIS™CA 1/2 dvojčka, pod-stanov V pr"llćiu' 1 11 nadstropju po eno rri2 hi 10' velika Podstreha, parcela 500 Hadovr smucisca Kobla ALPDOM, d d S****. Tel 04 537 45 00, 04 537 45
HLEBCE: hiša v izmeri 9 x 12 m, parcela 550 m2, stan. površina 270 m2 (klet, pritličje, mansarda, podstreha), garaža. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
BEGUNJE: hiša v dvojčku, pritličje in nadstropje, 2 balkona, podkletena, parcela 600 m2, velik vrt, CK na olje. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
Begunje bližina, starejšo meščansko vilo 400 m2, parcela 2600 m2, potrebna obnove, primerno tudi za namensko gradnjo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Jezersko, novejšo tristanovanjsko hišo, 228 m2, parcela 400 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Ljubljana okolica, dvojček 195 m2 v gradnji, dobra povezava s centrom, zelo ugodno, možna tudi izgradnja na ključ, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Naklo, večjo družinsko hišo, lahko 3 stan.. TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj, bližina, 2 stan. hišo 340 m2 na parceli 1.400 m2, prenovljena, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj, bližina, prodam hišo v gradnji, 130 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Bled, prodam meščansko vilo potrebno obnove na večji parceli, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Radovljica, bližina, dvojček, lepo naselje, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Naklo okolica, enodružinsko hišo na večji parceli, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Preddvor, dvodružinsko lepo hišo na odprti lokaciji, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
PALOVĆE pri BEGUNJAH, prodamo starejšo hišo, delno obnovljeno, na izredno lepi lokaciji, zemljišča 1500 m2, cena je 19,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
CERKLJE - prodamo enostanovanjsko hišo, na parceli 420 m2, cena je 41,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 386 930
NAKLO, prodamo 1/2 hiše, s svojim vhodom, 100 m2 bivalne površine, z vrtom in garažo, cena je 18,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
VRBNJE pri RADOVLJICI, prodamo hišo (dvojček), 250 m2 bivalne površine, na zemljišču 500 m2, nova, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_
STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 bivalne površine in 75 m2 kletni prostori (tudi bivalni) in 300 m2 zemljišča z garažo, cena je 22 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - ČIRČE, prodamo zelo lepo hišo, na parceli 922 m2, bivalne površine 250 m2, vredno ogleda, cena je 48,2 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331
NAKLO, prodamo dvostanovanjsko hišo, z manjšo delavnico,, ki stoji na zemljišču 724 m2, cena je 45,9 mio. SIT. IDA nepremič-nine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
KOKRICA. prodamo enostanovanjsko hišo
na manjši parceli., cena je 34,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
ŠMARJEŠKE TOPLICE, prodamo novejšo, bivalno stanovanjsko hišo, 190 m2 bivalne površine. 70 m2 teras, na parceli 890 m2, opremljena, nadstandardna, vredna ogleda, cena je 34,4 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_
PODČETRTEK - prodamo manjšo, popolnoma obnovljeno hišo, na zemljišču 700 m2, cena je 12,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - PREBACEVO, prodamo hišo v IV gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 33,3 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
DOB pri DOMŽALAH, prodamo novo, zelo lepo nad-standardno enostanovanjsko hišo, lahko tudi dvostanovanjsko, ki stoji na parceli 927 m2, bivalne površine 458 m2. Cena je 80,4 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
ndomplan j družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20*8-701 GSM: 041/647-433
mio FRAST-5 490.041/
HISE KUPIMO
ŠENČUR, BITNJE, STRAŽIŠČE: kupimo MANJŠO HIŠO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
Kranj z okolico: kupimo novejšo hišo, do 60 mio. FRAST-nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 734 198
RADOVLJICA - BLED, NAKLO - KRIŽE, ŠENČUR - CERKLJE, KRANJ, kupimo hišo, do 68,0 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
BLED - okolica, kupimo hišo od 33,9 mio. do 56,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
IZOBRAŽEVANJE
NEMŠČINO TALK TO ME prodam po polovični ceni. g 5864-535 ali 040/504-
166 2969
Prodam jesensko pridelan SEMENSKI KROMPIR sorte desiree, carlingord, ulster sceptra. g 041/60-70-50 aon
Prodam KIFELČAR za nadalne sajenje in ORAČALNIK SIP 220. g 040/209-308
PODARIM
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, na zemljišču 1300 m2, cena je 83,75 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - CEGELNICA, prodamo enos-tanovanisko hišo, bivalne površine 168 m2, na zemljišču 1067 m2, lepa, vzdrževana, cena je 30.1 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. Cena UGODNA MOŽNA RAZLIČNA PLAČILA PO dogovoru, v račun vzamemo tudi stanovanje v okolici Kranja Radovljice, ali v ljubljani. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tol (04) 5745 444.
BLED enodružinsko hišo v izmen 120m2 in 500m2 zemljišča Hiša je 1 km iz centra Bleda Bled Ribno enodružinsko hišo in 1650m2 vrta Bled Dobe na robu nasloj prodamo hišo v izmeri 250m2 in cca 500m2 zemljišča cena 40 mil sit NEPREMIČNINE, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
LESCE prodamo hišo in 1200m2 zeml|išča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta Lokacija je ob glavni costi ob robu nove poslovne cono v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel. :(04)5745 444.__
Bled okolica prodamo hišo z manjšim gostiščem cena 55 mil sit. V BEGUNJAH prodamo renovirano hišo in 1200m2 zemliišča 33 5 mil sit NEPREMIČNINE, TRG BLED, Tel (04)5745 444
KUPIM
Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO in celulozni les, ostale vrste lesa po dogovoru. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda, d.o.o., Poljšica 6, Podnart, 53-06-555, 041/680-925, 041/721-637_1937
Kupim TROSILEC za gnoj. g 51-81-415
Kupim 0,7 m3 suhih SMREKOVIH PLOHOV, debeline 5 cm. g 2326-845 2974
ŽAGA ŠVELC Kokrica do 15. marca ODKUPUJE HLODOVINO bora, bukve, hrasta, javora, jesena, bresta, breze, jelše, lipe, akacije, maklena, češnje, hruške, kostanja, oreha in orehove korenine, hlodovino smreke in macesna pa CELO LETO. g 031/637-100,04/204-54-53 3039
LOKAL ODDAM
BREG OB SAVI oddamo cca 180 m2 delavnice, tel., CK, 115.000 SIT/mes, KRANJ Primskovo oddamo TRGOVSKI LOKAL za živilsko in drugo dejavnost, 80-100 m2, KRANJ Kokrica ugodno oddamo manjši trgovski lokal z izložbo, cca 30 m2, KRANJ ODDAMO več pisarn na različnih lokacijah, CERKLJE oddamo ali prodamo del hiše potreben obnove, cca 70 m2. KRANJ okolica oddamo DELAVNICO cca 80 m2 z uporabnim dovoljenjem, primerno za avtomehanično ali kleparsko dejavnsot. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 23-69-333 167
STRAŽIŠČE PRI KRANJU prodamo večji stanovanjsko poslovni objekt 800 m2 na parceli 1100 m2, okvirna cena 66 mio SIT. g 041/626-810 2542
Na relaciji Žirovnica-Begunje, ODDAM POSLOVNI PROSTOR, trgovino, lahko tudi druga dejavnost, ugodno, g 031/204-763
2972
ODDAM opremljen freizerski salon v centru Kranja, g 041/501-803, 031/546-938
Šk. Loka posl. prostor, primeren za salon, 130 m2, parkirišče in pisarne različnih izmer, zelo dobra lokacija Kranj, gostinski lokal, 78 m2, upor. dov. je, ni odkupa inventarja, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
KRANJ, ob vpadnici v mesto - posl.prostor 90 m2 v 1nad. in 120 m2 v 2.nad., cena z ogrevanjem ■ 1.700,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - več pisarn in poslovnih prostorov, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ODDAM SKLADIŠČNI PROSTOR 50 m2, okolica Kranja, g 041 /643-949 2993
ŠKOFJA LOKA prodamo novogradnjo -poslovno stanovanjski objekt dimenzij 10x15 m2 K+P+M s prizidkom 6x4x6 m velikost zemljišča 570 m2. LOKA nepremičnine, 50-60-300 3016
LOKAL PRODAMO
Kranj, nebotičnik, pisarne različnih izmer, lahko posamezno ali skupaj TRIDA 041 860 938, 04 513 75 901. KRIZE - prodamo trgovino 64 m2 in zemljišče 205 m2 Cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ, Planina III - poslovni prostor v pritličju objekta 49,5 m2 za 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, okolica - večja stan.hiša z gostiščem v pritličju (180 m2) na parceli 385 m2, cena - na 42,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA, center - gostinski lokal cca 100 m2 na parceli 400 m2, cena brez opreme - 22,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
OBLAČILA
Prodam NOGAVICE iz domače volne g 031/240-927,57-67-690 i9e,
Prodam novo AVBO za narodno nošo. Bertoncelj, Klobovsova 7a, Škofja Loka .iosb
Prodam fantovsko BIRMANSKO OBLEKO za starost 12-13 let. g 518-81-27 3061
OSTALO
Večjo količino prsti prodam, lOm -15.000 SIT. Info.: 041/629-033
PODARIMO 4 nlade KUZKE mešančke OVČARKA-labradorec. g 031/259-730
Podarim RABLJENO ZAMRZOVALNO SKRINJO, g 231-29-84 3002
Podarim 2 MAJHNI, MLADI MUCKI, stari 3 mesece, g 2522-876 3029
Prodam celotno zbirko zbrana dela Naša beseda 92 knjig v platno vezanih lepo ohranjena g 513-71-41 2967
POSESTI
PRIDELKI
Prodam SADIKE JABOLKA, hruške, češnje, ribeza in slive, 2 letna JABOLKA in HRUŠKE, OREHE g 513-16-29 2857
Prodani jedilni FIŽOL, jedilni KROMPIR do sire Volesovo 12, Cerklje 297$
BRNIK zazidljivo parcelo 692 m2, elek. voda na parceli, 10 mio SIT, BRITOF zazidljivo parcelo ob robu naselja, 486 m2, cena po dogovoru. ČERNIVEC okolica prodamo zazidljivo, ravno, sončno parcelo ob zelenem pasu, cca 900 m2, POD DOBRČO prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 6300 Srr/m2, PARCELE KUPIMO več parcel za znane kupce. Plačilo takoj. ŠK. LOKA Poljanska dolina za domačina in njegovo družino iz okolic kupimo zazidljivo parcelo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 170
RETNJE prodamo zaz. parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 700 m2, 6,4 mio SIT, BUKOVICA Selška dolina prodamo ravno zaz. parcelo, 20x50 m, cca 1000 m2 ob gozdu, 8 mio SIT, DRAGOĆAJNA ugodno prodamo sončno, ravno zaz. parcelo ob zelenem pasu, 2000 ali 5000 m2 za gradnjo več stanovanjskih hiš, CERKLJE okolica prodamo ravno, sončno, zaz. parcelo ob zelenem pasu z lok. dovoljenjem, 700 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 1912
BLED center, Bled na izredni lokaciji 100m od jezera prodamo stavbno parcelo v izmeri 2550m2 namenjeno za gradnjo dveh vil, prodamo tudi polovico cca 1300m2. Bled Ribno prodamo parcelo v izmeri 1024m2 8.5 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444.
V Hrašah prodamo gradbeno parcelo v izmeri 570m2. Lokacijsko urejeno. Blejska Dobrava prodamo zazidjivo parcelo v izmeri 2000m2. cena po dogovoru. TRG Bled Tel..'(04) 5 745 444
Na JESENICAH na sončni legi 300m IZ CENTRA ugodno prodamo 1000m2 veliko parcelo z veljavnim lok. dovol., parcela ima izvir čiste vode, pridobivamo grad. dovol. za enodružinsko hišo., NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444.
MOSTE Žirovnica PRODAMO urejeno hišo, je takoj vseljiva. Cena ZELO UGODNA 25.7 MIL SIT. (115.000 EUR) V račun se vzame tudi manjše stanovanje, možno tudi delno kreditiranje. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
V okolici Kranja prodamo obnovljeno gostilno z dolgoletno tradicijo 70 sedežev + 80 sedeže na terasi, poleg se proda tudi hiša (lahko posebej) v izmeri 400m2 Vse stoji na kompleksu zemljišč v izmeri 1500m2. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
V KRANJU okolica ODDAMO za daljši čas novo v celoti zelo lepo opremljeno restavracijo (gostinski družini), (malice, kosila, po naročilu, pizzerija) v izmeri 250m2, veliko parkirišče, prijeten ambient. delni odkup inventarja možen dolgoročni najem po dogovoru, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
v Bohinjski Bistrici Oddamo bife z odkupom inventarja. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
V Miljah pri Kranju oddamo luksuzno stanovanje v hiši. Cena po dogovoru. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
LANCOVO pri Radovljici: 1057 m2, ravna sončna lega v urejenem naselju, gradbeno dovoljenje. ALPDOM, d.d Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Radovljica, zaz. parcelo, 2.400 m2, na njej že nov ob-jektzvsemi priklj., zelo ugodno, možna posl. stan. namembnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Šenturška gora, zazid. parcelo, 800 m2, lahko za vikend ali hišo, tudi posl. stan. namembnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Jezersko, zazidljivo parcelo 1.300 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Bitnje, zazidljivo parcelo cca. 1.000 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Hotemaže, prodam zazidljivo parcelo, cca. 600 m2, Kranj, prodam gostinski lokal, 78 m2, upor. dov. je, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
LESCE - HRAŠE, prodamo, zelo lepo zazidljivo parcelo 566 m2, s pripravljenim lokacijskem dovoljenjem, cena je 11.500.00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 9,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - bližina Vodovodnega stolpa, prodamo zazidljivo parcelo, 1092 m2, cena je 30.000,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
ŽELEZNIKI - DAŠNICA, prodamo zazidljivo parcelo, komunalno urejeno, 504 m2, cena je 13.300, 00 SIT/m2 IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJSKA GORA, prodamo zazidljivo parcelo z dokumentacijo, 2550 m2, cena 6900,00 SIT / m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - Kokrica, Stražišče, Drulovka, Šenčur, Bitnje, Naklo, Čirče, Primskovo, za znano stranko takoj kupimo zazidljivo parcelo. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_
GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stanovanjskih hiš. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
ŠKOFJA LOKA - okolica, kupimo zazidljivo parcelo, plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
Med KRANJEM in MEDVODAMI, kupimo 2.000 - 3.000 m2 zazidljivega zemljišča. Plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880,041 331 886
Kupimo obdelovalno zemljo večjih površin, na relaciji KRANJ - KRIŽE in KRANJ -GORICE. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
BRNIK - okolica, oddamo skladiščne prostore, lahko tudi kot garaže za tovornjake, avtobuse..., večji hlev (lahko za konje) in 1 ha travnika (primemo za konje). Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 STRAŽIŠČE - poslovno-stan.hišo vel. 13 x 11 m z delavnico 21 x 7 m na parceli 1540 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KOKRICA - pritlična hiša z mansardo stara 15 let, na sončni lokaciji z razgledom, vel. 12 x 9 m na parceli 951 m2, cena = 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA, center - večja starejša stan.hiša primerna za posl-stan., 3 etaže, cena - 22,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PREDDVOR - pritličje hiše primerno tudi za poslovno dejavnost 150 m2 za 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena = 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
CERKLJE - obnovljena starejša stan.hiša v naselju, 3 etaže po cca.130 m2, CK na plin, parcela 632 m2, cena - 21,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
MAVČIČE - starejša stan.hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansarda, na parceli 550 m2, cena ■ 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BLED, Gorje - zazidljiva parcela 480 m2 z lokacijsko odločbo, cena - 7,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66^_
PODUUBEU: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali kmetijo kupim, g 23-68-001_2598
V najem vzamem TRAVNIK-NJIVO. g 041 /760-789 2977
Bukovica prodamo parcelo 1170 m2 od tega 610 m2 zazidljive ostalo kmetijska-parcela je ravna vsi priključki so ob parceli. LOKA neprem. 50-60-300 3015
RAZNO PRODAM
Prodam novo železno, mehansko ZAPORNICO in novi Recorder Sony ter električni pisalni STROJ, g 041/602-395 2778
Prodam VLEČNO KLJUKO za Škodo Favorit, kupim tehtnico za panje, g 031/578-
840 2980
Prodam suha drva. g 2311-7 9 7 2984
Prodam KUHINJSKO NAPO Gorenje 3000 SIT, pnevmatski OLJNI FILTER z man. 12 at. nov. g 041/271-515 2990
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA NAJEMEMO KRANJ z okolico opremljeno 1-2 ss za par brez otrok. KRANJ Huje oddamo nadstandardno meščansko stanovanje z vrtom in lastnim parkiriščem, cca 130 m2, 4ss+k, vsi priključki, 136.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333
SP.GORJE ODDAM 2 ss opremljeno, centralna kurjava, satelit in parkirno mesto g 0041/786591-232 2927
ZLATO POLJE več dvosobnih stanovanj, ugodno ODDAM, g 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 3005
PORTOROŽ ODDAMO novo 2 ss, za krajši čas. g 031 /858-987 3010
ODDAMO: Visoko-3 ss, Britof-1,5 ss, Planina 2- 2ss, Murgle-hišo. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
ODDAMO PISARNE: Primskovo - 2 x 20m2. 50m2, pri sodišču 2 x 20m2, FRAST. d.o.o. 04/25 15 490 041/ 734 198
BOHINJSKA BISTRICA: 80 m2, 3ss v pritličju stanovanjske hiše, lasten vhod, neopremljeno, CK na lasten števec, najem za dalj časa ALPDOM, d d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
RADOVLJICA - oddamo garsonjero, 25 m2, v 1, nad, opremljeno, najemnina znaša 46.000,00 SIT/mesečno + stroški + enomesečna varščina IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - PLANINA, oddamo 2ss, 70 m2, preurejeno v trosobno, zelo lepo, opremljeno, v 1. nad., najemnina je 74.500,00 SIT mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, nas pokličite. Posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/2361 880, 031 635 387
Kranj, Planina - 1 G 27 m2 v 5.nad. z vso opremo, 2 SS 54 m2 v 1 .nad. z delno opremo, Zlato polje - 2 SS 49 m2 v 2.nad. z delno opremo, 2 SS 48 m2 pri Vodovodnem stolpu z vso opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STAN. OPREMA
Poceni prodam ohranjeno PREDSOBO in šest notranjih vrat. g 51-22-098, 51-21-
850 2978
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g 595Š-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 5% POPUST! U4
PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE-notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, ul. Janeza Šmida 15, g 580-60-26 n87
BELJENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno! g 031/508-168, Roman Nahtigal, Šorlijeva 19, Kranj 1289
TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije, g 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 1306
Q\ Rigips
PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA, VELUX OKNA, SLIKOPLESKARSKA DELA
HRASTJE 29, PE SAVSKA C. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396, e-mail:sumont@orpo.si
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. g 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakol 15, Stahovica 1381
Izdelava PODSTREŠNIH STANOVANJ, polaganje vseh vrst lesenih oblog in montaža pohštva. Planinšek, s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 031/751-474 1487
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelav betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, g 01/839-46-14, 041/680-751, Adovic in comp., Jelovška 10, Kamnik 1503
ASFALTIRANJE dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, izkopi in odvozi, prevzem komplet zidarskih del, novogradnje in adaptacije, steklarska, keramičarska dela in fasade, g 01/831-72-85, 031/369-520, Gradbeni inženiring,d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik 1539
Popravila vseh vrst TV VIDEO APARATOV. TV Gorenje tudi na domu! Sinko Marko s.p., C. na Klanec 53, Kranj g 233-11-99 2157
Lesene VRTNE UTE, garaže ter sedežne garniture izdelamo in postavimo, g 041/714-781, ŠOŠTARIČ & CO., d.n.o., Krakovska ul.26, Šenčur 2243
Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3/a, Kranj, 031/442-779 2537
OBREZOVANJE DREVJA IN GRMOVJA, NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIH, SVETOVANJE. Larix, Matajčeva ulica 1, Kranj, g 23-12-7 2 2 2685
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi ter odvoz in dovoz materiala na deponijo. Adrovič & Comp., Jelovška 10, Kamnik, g 01/839-4614,041/680-751 2726
Zidarstvo in fasaderstvo izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrste fasad, z materialom ali brez. g 2027-031, 041/760-614, Bytyqi Halim.s.p., Glavni trg 14, Kranj
MONTAŽA NOTRANJE OPREME - splan-ice, otroške sobe itd., predelne stene,opaž, SERVIS POHIŠTVA. DL Montaža pohištva, Gradnikova ul. 7, Kranj, g 031/797-676 2
Nudim FRIZERSKE STORITVE na domu, lahko tudi starejšim in obolelim ljudem, g 041/909-632, Moško frizerstvo, Podbrdo 41, Podbrdo 2989
VZDRŽEVANJE STANOVANJ, MANJŠE ADAPTACIJE, POLAGANJE LAMINATA, PLUTE, VSEH STENSIH, TALNIH IN STROPNIH OBLOG, MONTAŽA POHIŠTVA TER PLESKARSKA DELA, VAM OPRAVIMO HITRO IN SOLIDNO. JB, Splošna zaključna dela, Zlato polje 3 c, Kranj, 031/379-256 3
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ Vodovodni stolp 2 ss, 54,70 m2/PR, popolnoma obnovljeno, CK lastna (olje), opremljena kuhinja, 14,8 mio SIT, TRŽIČ Center 2SS+K, 56,85 m2/l., balkon, vsi priklj., JV-SZ, 8,5 mio SIT, Kranj Planina I 2 ss+2 k, 88,70 m2/l, 2 balkona, 18,2 mio SIT, KRANJ Planina III, 2 ss+k, 76 m2/lll, zast. balkon, 17 mio SIT, KRANJ Stražišče 3 ss v hiši z lastnim vhodom, parkiriščem in vrtom, 110 m2 stan površine! 174 m2 vrta, 3 balkoni, cena 22,8 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,23-69-333
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
LEPI DOM / info@g-glas.si
Torek, 5. marca 2002
KOVINOSTRUGARSTVO KUUČAVNIČARSTVO KAJZER, d.o.o.,
Prebačevo 58 a, Kranj
Izdelava vseh vrst kovanih ograj, eno in dvokrilnih drsnih vrat, zaščitnih okenskih mrež.
Prvi sejem Dom v Ljubljani
Vrata sejma Dom odprta
Letošnji sejem Dom, ki so ga odprli včeraj, ponuja obiskovalcem in podjetnikom veliko možnosti ter priložnosti za gradnjo in obnovo doma - Strokovna posvetovanja v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenija
04/23-23-291, 041/375-441
Ljubljana - Sejem sta včeraj svečano odprla direktorica Ljubljanskega sejma Ljuba Kofler in podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milic, poleg njiju so bili na odprtju še veleposlanik ZDA v Sloveniji Johnnv Young in dr. Ivo Viskovič veleposlanik Jugoslavije v Sloveniji. V uvodnem nagovoru je Ljuba Kofler poudarila namen sejma, ki naj bi odgovoril na vsa vprašanja o začetkih gradnje ali obnove doma, saj se na 8000 kvadratnih metrih razstaviščnih prostorov, predstavljajo praktično vsi izdelki 400 podjetij iz 24 držav. "Sejem Dom je največji te vrste v Sloveniji, kjer s posebnim poudarkom predstavljamo stavbno pohištvo, seveda pa tudi vse izdelke s področja gradnje ali obno-
ve. Na skoraj vseh prodajnih mestih bodo potekale demonstracije, kjer bodo obiskovalci spoznali veliko novosti na enem mestu," je zaključila direktorica Ljubljanskega sejma.
Sejem ni zanimiv le za obiskovalce, ampak tudi za spletanje novih poslovnih vezi, s tem pa posledično novih priložnosti za vse, ki jih področje opreme za dom zanima. O pomenu sejmarstva se je vprašal mag. Samo Hribar Milic: "Ob sodobnih informacijskih storitvah, predvsem interneta, in s tem povezane dostopnosti gospodarstva po svetu moramo vedeti, da pomen sejma še vedno ostaja takšen kot pred nekaj desetletji. Tu se srečujejo poslovni partnerji iz Slovenije in sosednjih držav, ki so za naše gospodarstvo zelo po-
Britof 152, 4000 Kranj tel.: 04/23 41 660
DELAMO ZA VAS
GROBO IN FINO: •
DVORIŠČA VSEH VRST IMAMO NAJVEČJO IZBIRO TLAKOVCEV •
izkopi, odvozi, rušitvena dela, urejamo greznice in meteorne vode, ograje, oporne okrasne zidove, travne brežine, asfaltiranje dovoznih poti in parkirišč...
prodaja vseh vrst tlakovcev
e-mail: info@juhant.com http: www.juhant-sp.si
J0ZE JUHANT
Moste 93, Komenda
tel.: 01/8343-085, fax.:01 /8341-082
IZDELAVA TLAKOVCEV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV
LIP Bled na sejmu DOM v Ljubljani hala A2 in v prodajnih salonih UP Bled: Bled, Kranj, BTC Ljubljana
KAKOVOST • TRDNOST ODPORNOST • ESTETSKA OBLIKA
10% POPUST
vrata ter
za vhodna m notranja 4. do 16. marca 2002
LIP Bled dobitnik znaka kakov za montažo Stavbnega pohištv
Pesem gozda v vašem domu.
Prednost tlakovcev
- možnost odkopa in popravilo inštalacij
- pri usedanju ali vožnji s težkimi tovornjaki
Lahko popravimo in vrnemo tlakovce v prvotno stanje. Lahko jih celo dokupimo in povečamo površino tlakovanja. Tlakovci so različnih barv in velikosti, zato so prilagodljivi za vse površine, le pravilno mora biti pripravljeno zemljišče. 40 cm globine, položiti inštalacije, odvod-navanje, položiti robnike. Tlakovce lahko pripravimo sami ali pa vsaj pripravimo zemljišče. Vsaka gradbena skupina prevzame izvedbo polaganja in urejanje površine. Gradbene skupine uporabljajo posebne stroje za utrjevanje zemljišč.
Vsem izdelkom iz cementa je skupna kakovost, trdnost in estetska oblika. Izdelani so iz najboljših materialov na novih kvalitetnih strojih.
Ameriški veleposlanik v RS Johnnv Voung z direktorico Ljubljanskega sejma Ljubo Kofler ob ogledu razstavnih prostorov.
membni, saj lahko tako primerjamo naše in njihovo delo. Upam, da bo v tem pogledu sejem še ras-tel v kvalitetnem smislu in bo izpolnil tako naša pričakovanja kot tudi obiskovalcev."
Sejem bo odprt do 10. marca, vsak dan od 9. do 19. ure. Neposredno se bo predstavljalo 249 domačih in 27 tujih podjetij, skupno pa kar 253 domačih in 134 tujih. Razstavljavci bodo dogajanja po-
pestrili z raznimi predstavitvami ter ugodnimi sejemskimi popusti. Zvrstilo se bo tudi več strokovnih srečanj, med njimi naj omenimo 4. posvet o montažnih hišah, ki ga pripravlja Združenje za lesarstvo pri GZS v četrtek, 7. marca, ob 10. in 12.30 uri, ob 14. uri pripravljajo še okroglo mizo na temo: "Za kakovost bivanja mi gre!" • Boštjan Bogataj,
foto: Aljoša Korenčan
Okna in vrata Dural
Okna vsekakor spadajo med poglavitne elemente vsake zgradbe, saj omogočajo osvetlitev prostorov, vidni stik /. okolico, zajem sončne energije, pa tudi prezračevanje prostorov. Pripomorejo k prihranku toplotne energije in povečajo zvočno izolativnost stanovanjskih prostorov. Prav zato je vse bolj zanimiva zamenjava starih dotrajanih oken z novimi. Ob izjemno dolgi življenjski dobi razen čiščenja z običajnimi čistilnimi sredstvi ne potrebujejo nobenega vzdrževanja. Videz oken in vrat DURAL se zelo dobro ujame Z zunanjo in notranjo podobo vsakega bivalnega prostora, ne glede na to, ali je hiša starejša, stilna, ali pa se ponaša s sodobno arhitekturo. Razvojni oddelek podjetju sledi najnovejšim zahtevam okenske in vratne tehnike ter modnim usmeritvam oblikovanja. Vsi vgrajeni materiali in proizvodna tehnologija so vrhunske kakovosti nemškega porekla.
OKNA ' VUU - Hn£|I>   ZIMSKI VRTOVI
Nudimo Vam strokovno svetovanje, meritve, izdelavo in montažo.
■ OKNA
» VHODNA VRATA t SENČILA
■ POUCE
■ GARAŽNA IN NOTRANJA VRATA
DURAL d.o.o.
CELJSKA CESTA 39 SLOVENJ GRADEC TEL: 02/881 2240 PE LJUBLJANA TEL.:0V566-1138 PE MARIBOR lil :()2/)31 /445 PE BREŽICE Ta.07/499-2225
ROLETE - ROLO VRATA
ŽALUZIJE - MARKIZE
m
ROLTEK nalnterNetu
ROLETE - ROLO VRATA
http://www.roltek.si
NOVO
KARO
Nadokenski sistem
eden za vse
Obiščite nas na sejmu "DOM" v paviljonu "JURCEK
Roltok d.o.o., Ž.lodnik 19, 1233 Dob pri Domžalah Ttl.: 01/724 00 00, Fax: 01/ 724 00 10 Mnoil: rolt«k©»iol.n«t, www.roll«k.ii
Bohinjska Bistrica prodamo 90m2 veliko stanovanje blizu smučišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
PLANINA 3: prodamo 1SS+KABINET, 53 M2, nizek blok, 13 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Vodovodni stolp: prodamo 2ss, 54 m2, 13 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
Zlato polje: prodamo 2ss, 54m2, CK, 12,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Kidričeva: prodamo opremljeno 2ss, 61 m2, 14,6 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA 3-obrobje: prodamo 3ss, 82m2, 18,6 mio.FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Planina 1: prodamo 2+2ss, l.nad, 18,6 mio FRAST d.o.o. 25 15 491 041/ 734 198
Zlato polje: prodamo prostorno 2ss, 70m2, 2.nad, 15,8 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
Planina 1- prodamo lepo 3ss, 78 m2, 16 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626581
Planina 1: prodamo moderno 3ss, 85m2, 18 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 19_
Planina 1: prodamo 1ss, 48 m2, atrij, takoj vseljivo, 12 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
DRULOVKA: prodamo 3ss, 82 m2, takoj vseljivo, 19 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
Vodovodni stolp: prodamo kvalitetno 3ss, 74 m2, lepa lokacija, 18 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626581
LESCE - novogradnja Ob Vodnikovi ulici: 21 stanovanj v štirih etažah z lastnimi vhodi, od 47 do 100 m2, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, zanimivi tlorisi, ugodne cene, vseljivo: oktober 2002. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 15_
KAMNA GORICA: 76 m2, 3ss, mansardno, etažna CK, ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
RADOVLJICA: 69,9 m2, večje 2ss, pritličje starejše stanovanjske hiše, 2 kletna prostora. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, Q4 537 45 16_
LESCE: 56 m2, 2ss, 2. nadstropje, dobro ohranjeno, lega V-Z, klasična kurjava. ALPDOM, d.d. Radovljica. Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
UUBLJANA-BEŽIGRAD: 56 m2, 2ss v 3. nadstropju, loža, klet, parkirno mesto v garažni n'ši, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica. Tel- 04 537 45 00, 04 537 45 16_
BLED: 58 m2, 2ss v pritličju alpskih blokov, noasa' k|et. vsi priključki, ugodno. ALP-d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 0j537_4S 16 _
RADOVLJICA: 71,75 m2. 3ss v visokem
pritličju, vsi priključki. lepo ohranjeno. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00.
04 537 45 16
Kranj, 2 ss, 58 m2, mirna lokacija, delno prerv ovljeno.TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
Kranj, zelo lepo, v celoti prenovljeno 2+2 ss, 10.n., 2 balkona, 88 m2 TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
Medvode, v zelo lepem naselju v vila bloku, prodam popolnoma novo 2,5 ss z veliko teraso, 77 m2, TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
KranjJ ss, 7.n., 44 m2, zelo prijetno, TRIDA 041 860 938,04 513 75 90_
Šk. Loka, Podlubnik, prodam 1 ss, 38 m2, 3JI., TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
Kranj, Planina III, 3.n., 2,5 ss, 75 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
KRANJ - Kidričeva, prodamo garsonjero, nad poslovnim centrom, 26 m2, opremljena, cena je 8.1 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
BLED - Alpski bloki, prodamo garsonjero, v mansardi, 35 m2, popolnoma opremljena, cena je 8.9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - Savska loka, prodamo 1ss, 39 m2, cena zelo ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo 1ss, 45,30 m2, cena je 11,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
KRANJ - Gradnikova, prodamo 1 ss s kabinetom, 46,55 m2, 2. nad., cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - PLANINA I., prodamo 1ss s kabinetom, obnovljeno, 51,7 m2, cena je 12,6 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387
KAMNIK - prodamo 1ss, 38 m2, v 2. nad., vsi priključki, cena 10 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo 2ss, 56 m2, v 3. nad., v starejšem bloku, nadstandardno, opremljeno, z vsemi priključki, cena stanovanja po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
TRŽIČ - DETELJICA, prodamo 2ss, 60 m2, predelano v 2ss + kabinet, opremljeno, nadstandardno, zelo lepo, vredno ogleda, takoj vseljivo, vsi priključki, cena je 14,4 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_
KRANJ-PLANINA I., prodamo 2ss z atrijem, 60,10 m2, lahko tudi opremljeno, cena je 13,6 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387
KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68 m2, v 2. nad., cena je 14,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - Kidričeva, prodamo 2ss, 70 m2, v 1. nad, vsi priključki, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK II., prodamo 2ss, 60,50 m2, zelo lepo ohranjeno, lahko tudi opremljeno, cena je 13,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387
riepremicninanuj
NOVOGRADNJA - MLAKA PRI KRANJU! | - BREZ PROVIZIJE!
I A/a obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo I dokončali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še I stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri I 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah 1^8,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493
telefon: 04/2365 360, 2365 361
Če želite kupiti kakršnokoli nepremičnino v Ljubljani z okolico pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo 2ss, 49 m2, z atrijem - 50 m2, cena je 13,8 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387_
TRŽIČ-DETEUICA, prodamo 3ss, 80 m2, v pritličju, nadstandardno, vsi priključki, zelo lepo, vredno ogleda, cena je 16,4 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
KRANJ - Kidričeva, prodamo 3 ss, 81 m2, v 2. nad., obnovljeno, prazno, takoj vseljivo, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje, cena je 15,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - ŠORUJEVO NASELJE, prodamo 3ss, 73 m2, vsi priključki, cena je 15,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - PLANINA, novejši bloki, prodamo 2ss z večjim kabinetom, 66 m2, zelo lepo, popolnoma obnovljeno, prazno, takoj vseljivo, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje, cena je 15,1 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
Če želite kupiti kakršnokoli nepremičnino na Bledu, v Lescah ali Radovljici pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - PLANINA II., prodamo 3ss, 88,70 m2, v 7. nad., cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - nad restavracijo Park, prodamo 3ss, 70 m2, cena je 13,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
GOLNIK - prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., vsi priključki, zelo lepo ohranjeno, vredno ogleda, cena po dogovoru, (v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KAMNIK -prodamo 3ss stanovanje, 72 m2, v 3. nad., vsi priključki, cena 16,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ, Vodovodni stolp - obnovljeno 2 SS 52 m2 v pritličju, cena = 12,8 mio SIT, 2 SS 54 m2 v 2.nad., CK na elektriko, cena = 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 47,5 m2 v 3.nad., zadnje, CK na elektriko, nova okna, cena =11,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Zlato polje - 2 SS 54 m2 v 4.nad., CK na plin, cena = 12,6 mio SIT, 2 SS 70 m2 v l.nad., lastna CK na olje, cena po dogovoru, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena = 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, talno gretje, 2 SS + K 66 m2 v 3.nad., nizek blok, cena = 14,7 mio SIT, 3 SS 77,7 m2 v 4.nad., obnovljeno, cena • 15,8 mio SIT (v račun tudi manjše stan), K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nac*., možnost predelave v 2,5 SS, cena = 14,6 mio SIT, 1 SS + K 52 m2 v 4.nad., takoj vseljivo, cena = 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina III - 1 G 38 m2 v 2.nad./3.nad, 4 SS 77 m2 v 3.nad., mansardno, 13 let staro, cena = 13,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II -1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena - 11,2 mio SIT, 3 SS 88,70 m2 v 6.nad., cena = 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA Frank.nas. ODDAMO 3 sobno stanovanje v stanovanjski hiši 75 m2 z garažo, stanovanjeje opremljeno in ima samostojni vhod. LOKA neprem. 50-60-300
3019
ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 2 sobno stanovanje z balkonom 60 m2, 9. nadst., Vsi priključki, lepo ohrnajeno. LOKA nepremičnine, 50-60-300 3020
STANOVANJA PRODAMO Kranj Šorlijevo nas. garsonjero, 25,30 m2/ll., obnovljeno, ni balkona, vsi priključki, 7,45 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 1 ss, 48 m2/l. balkon, klasično ogrevanje, 8,55 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV., balkon, CK, Z lega, 9, 1 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, obnovljeno, 50,40 m2/PR, klasično ogrevanje, 9 mio SIT, GOLSNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priključki, balkon, 11,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, vsi priključki, ni balkona, 13 mio SIT, KRANJ Planina I, novejše, sončno 2 ss, 66 m2/lll., vsi priklj. balkon, 15,1 mio SIT, Kranj Planina II, 2 ss, 68,30 m2/ll, nizek blok, vsi priklj. V lega, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2023300, 2369-333 3054
STRAŽIŠČE v hiši GARSOJERO 30 m2, prodam. « 031/577-391 3063
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA: KUPIMO GARSONJERO in ENOSOBNO STANOVANJE za zano stranko. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
KRANJ - okolica, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886.
KRANJ - PLANINA, kupimolss, do 10,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - severni del, kupimo enosobno stanovanje za znano stranko. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
VOZILO KUPIM
ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, takošnje plačilo, ODKUP in PREPIS. CORK.d.o.o., Krnica 42, Zg. Gorje, 041 /643-054 2913
SUET
VOZILA
ODKUP-PRODAJA-PREPISI VOZIL gotovinsko plačilo, "ff 23-23-298, 041/773-772, Mepax, Planina 5, Kranj 1320
ODKUP VAŠE RABLJENO OSEBNO VOZILO, KOMBI ali ENOPROSTORNO VOZILO. Gotovina takoj! V 041/774-286
Prodam R 4 (katrco), I. 88, prevoženih 200.000 km. "B 031 /663-239 2901
FIAT 126 P prodam, I. 90, neregistriran v voznem stanju. W 031 /652-623 2962
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščans-ki hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 54,25 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
GARSONJERA
KRANJ - ZLATO POLJE, v tri leta starem bloku progamo 9arsonjero z balkonom, v izmeri 34 m2, v prvem nadstropju, komplet opremljeno, vseljivo takoj, cena po dogovoru.
. WANJ - PLANINA 111, prodamo garsonjero 38,30 m2,2.
nadstropje, zastekljen balkon, opremljena kuhinja, I vseljivo takoj.
I ENOSOBNA STANOVANJA
■ KRANJ. ZLATO POLJE, ugodno prodamo enosobno
I stanovanje 42,10 m2, 1. nadstropje nizkega bloka,
I opremljena kuhinja, vsi priključki, vsetjivost in cena po
, dogovoru.
TRISOBNA STANOVANJA
KRANJ, v večstanovanjski hiši prodamo mansardno I
stanovanje cca 100 m2, potrebno prenove, s parkirnim | prostorem, prevzem možen takoj.
KRANJ - PLANINA H, prodamo dvosobno stanovanje z I
dvema kabinetoma 56,60 m2, 3. nadstropje, dva | balkona, vsi priključki, cena po dogovoru.
KRANJ - PLANINA III, prodamo atrijsko dvosobno I
stanovanje z dvema kabinetoma 80,90 m2, vsi priključki, |
vsetjivost in cena po dogovoru. .
HIŠE
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje ^2.50 m2,5. nadstropje, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ - PLANINA II, prodamo atrijsko enosobno stanovanje 39 m2, opremljena kuhinja, vsi priključki, ^Ijivost in cena po dogovoru.
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, predelano v trosobno 65,72 m2,3.nadstrop-)e, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje z balkonom 47,50 ml 3. nadstropja vsi priključki, vseljivo takoj.
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo komplet obnovljeno dvosobno stanovanje 61,00 ml l nadstropje, brez "»Ikona, CK-električna, vsi priključki.
LESCE - HLEBCE, prodamo večjo enodružinsko hišo, . kvalitetno grajeno, stara 22 let, na 613 m2 zemljišča,
stanovanjske površine cca 180 m2, prevzem in cena po ■
dogovoru. I
CERKLJE NA GORENJSKEM, prodamo visokopntlir.no
stanovanjsko hišo, staro 13 let, cca 300 m2 zemljišča, I
podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, vsi priključki, |
cena po dogovoru. 1
MLAKA, prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, di- ■
menzij 10,5x7,5 m, stara cca 20 let, 200 m2 zemljišča, I
podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, vsi priključki, |
prevzem možen po dogovoru. .
KUPIMO I
NA RELACIJI CERKLJE - KRANJ - ŠKOFJA LOKA, kupi- . mo stanovanjsko hišo do 25 mio SIT za znanega interesenta.                      , '
NA RELACIJI ŠKOFJA LOKA ■ KRANJ - RADOVLJICA, ,
kupimo zazidljivo parcelo, od 500 do 1000 m2.
KRANJ - ZLATO PODE, PLANINA, kupimo enosobno ali I
enosobno stanovanje s kabinetom, po možnosti z |
balkonom, za znanega interesenta. ■
KRANJ, kupimo garsonjero lahko tudi brez balkona, ob- ■
vezno CK, za znane interesente. I
JESENICE - 2 SS 55 m2 v 1nad., zastekljen balkon, cena - 8,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA, Groharjevo n. - 1 SS 33 m2 + balkon, obnovljeno, 4.nad., cena -10,5 mio SIT, Frankovo n. - 2 SS 49 m2 v pritličju z atrijem, cena ■ 13,3 mio SIT, ločeno tudi garaža, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
JESENICE PLAVŽ 3SS 78m2 renovirano, 84m2 (Bokalova) Jesenice za gimnazijo 2ss, renovirano nova opremljena kuhinja 8 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444.
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I garsonjero, 27,50 m2/lll., vsi priklj., balkon, 9,3 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 42,5 m2/V, vsi priklj., Z, 11 mio SIT, selitev po dogovoru, KRANJ Planina li 1 ss, 39,1 m2/VII., 10,5 mio SIT, KRANJ obnovljeno 1 ss, 37,94 M2/pr, nizek blok, vsi priklj., 8 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno mansardno stanovanje v hiši v zvrtom 465 m2, 2 ss z bivalno kuhinjo, 68 m2 bivalne površine, 14,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje lepo 3 ss (oz.4ss), obnovljeno, nizek blok, 82 m2/ll, vseljivo po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 908
Brez posredništva prodam STANOVANJE 2+2, stanovanje je mejno - Planina II, III, 2. nadstropje, visok blok, zelo urejen, razgled prečudovit, 97,3 m2. V 040/61-46-46
Planina II prodamo 1 sobno STANOVANJE 39.1 m2, 7,nadstropje, cena 10,5 mio SIT (47180 EUR). IT 23-23-457 2246
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Vod.stolp 2 ss, 52 m2/PR, etažna CK elektrika, plin do bloka, 12,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje lepo 3 ss, obnovljeno, 82 m2/ll, etažna CK olje, KRANJ Planina II lepo, obnovljeno 2 ss+2 k, 97,3 m2, vsi priključki, 2 balkona, 19 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 23 69-333_
Prodamo 1 sobno STANOVANJE z atrijem, Vrečkova ul. 5. V 041/260-267, 040/326-
025 2975
V Kranju na Planini ODDAM v najem dvosobno opremljeno STANOVANJE 65 m2, cena po dogovoru. 3041/523-782
Ugodno prodam Zlato polje, dvosobno stanovanje 4/4, CK. balkon, cena V.' Ml< > SIT. « 23 15 600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE_3003
JESENICE dvosobno stanovanje, 2. nad/4, komplet obnovljeno, ugodno, cena 8,5 mio SIT. V 23 15 600, 040/200 662 PIANOVA NEPREMIČNINE 3004
Prodam R 4 GTL, I. 89, rjave barve, nereg istriran, lepo ohranjen, cena 50.000 SIT. V 252-70-55 2968
Prodam HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS, vsa oprema, I. 96, cena po dogovoru. W 041 /887-863 2979
HYUNDAI ACCENT 1.3 LS, I. 95, 3 v, reg. 15.6.02. B 041/227-338 2982
FORD MONDEO I. 95, ABS, servo volan, klimatska naprava, kov. barva, prvi lastnik. V 031/506-799 2986
Nujno proam NISSAN PATROL, I. 83, reg. do 4.2.02, z okvaro motorja, cena po dogovoru. "B 070/209-274 2988
Prodam R 5 CAMPUS, francoski model, I. 88, registriran celo leto, cena po dogovoru. Tt 041/454-730, po 20. uri 2995
Prodam DAEVVOO RACER GSI 1.5, letnik 96, prevoženih 102.000 km, 1. lastnik. Cena po dogovoru. GSM: 041/586-154
NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12. 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459
Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina I; 42 m2, enosobno, 5. nadstropje, zahodna lega, ohranjeno, vseljivo po dogovoru. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00717JN-KR
KRANJ - Planina I; 44 m2, večje enosobno, pregrajeno, 7. nadstropje, sončna lega, lep razgled. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00733MA-KR
KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2. nadstropje, CK, odlična lokacija, zelo UGODNO. PS00540JN-KR
ŠENČUR; 105 m2, štirisobno, v dveh etažah, 2. nadstropje, nizek blok, velik balkon, nadstrešek za avto, mirna lokacija. Cena: 22,4 mio SIT (100.000 EUR). PS00751MA-KR
NAKLO; trisobno + bivalna kuhinja, v celoti obnovljeno, pritličje, CK, takoj vseljivo, UGODNO. Cena: 15,8 mio SIT (70.000 EUR). PSO0715MA-KR
MEDVODE - okolica; 56 m2, dvosobno, potrebno temeljite obnove, pritličje štiris-tanovanjskega objekta, KATV, plinovod do objekta. Cena: 8 mio SIT. PS00739MA-KR
POSESTI
KRANJ - Stražišče; 110 m2, 1/2 hiše oz. v celoti obnovljen del pritličja ter celotno 1. nadstropje, 3 x balkon, 170 m2 vrta, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 20,6 mio SIT (92.000 EUR). PH00724MA-KR
KRANJ - Planina II; 34 m2, adaptirana garsonjera, 2. nadstropje, nova oprema v kuhinji, velik balkon, dvigalo. Cena: 9,7 mio SIT (43.367 EUR). XT00756MA-KR
KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. Cena: 40,2 mio SIT (179.487 EUR). PH00470MA-KR
KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,8 mio SIT (66.327 EUR). PS00681MA-KR
KRANJ - Orehek; 230 m2, nova, atraktivna, enodružinska hiša, kvalitetno grajena, 400 m2, parcele, CK-plin. Cena: 41,7 mio SIT (186.000 EUR). PH00691 MA-KR
KRANJ - Planina II; 85 m2, trisobno, adaptirano, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 18,6 mio SIT (83.163 EUR). PS00747MA-KR
KRANJ - Planina II; 83 m2, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 19,1 mio SIT (85.000 EUR). PS00719JN-KR
KRANJ - Bobovek; 220 m2, visokopritlična, dvostanovanjska, tloris 12 x 9m, 951 m2 ravne, sončne parcele, ob zelenem pasu, vsi priključki. Cena: 40,7 mio SIT (181.500 EUR). PH00706MA-KR
KRANJ - Planina III; 54 m2, dvosobno, pregrajeno, 2. nadstropje, nizek blok, Z lega, vsi priključki. Cena: 14,9 mio SIT (66.300 EUR). PS00732MA-KR
KRANJ - Šorlijeva; 31 m2, garsonjera, pritličje, nizek blok, balkon, CK, mirna lega, vseljiva takoj. Cena: 9,1 mio SIT (40.800 EUR). PS00754MA-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, 3. nadstropje, nova okna, CK, balkon, dobra lokacija. Cena: 12 mio SIT (53.500 EUR). PS00748JN-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 93 m2, trisobno, obnovljeno, 1. nadstropje večstanovanjske hiše, CK, plin do vrat, garaža všteta v ceni stanovanja. Cena: 16,1 mio SIT (72.000 EUR). PS00752MA-KR
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, nizek blok, 4. nadstropje, adaptirana kopalnica, balkon, CK na plin. Cena: 12,6 mio SIT (56.000 EUR). PS00727JN-KR
KRANJ - Zlato polje; 42 m2, enosobno, 1. nadstropje, v celoti adaptirano, CK na plin, južna lega, vseljivo po dogovoru. Cena: 10,9 mio SIT (48.718 EUR). PS00757JN-KR
CERKLJE NA GOR. - Stiska vas; 100 m2, bivalni vikend - brunarica z zidano garažo in teraso, tloris 5,5 x 6,5 m, parcela 1000 m2, sončna lega, asfalt do hiše. Cena: 28,6 mio SIT (127.551 EUR). PV00761TJ-KR
PREDDVOR - okolica; 330 m2, novejša atrijska, podkletena, galerija, kamin, vinska klet.1300 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. Cena: 62.8 mio SIT (280.000 EUR). PH00723MA-KR
ŠKOFJA LOKA; 86 m2, starejša hiša v mestu, praktično brez pripadajočega zemljišča, potrebna delne obnove, s CK na olje. Cena: 9,9 mio SIT (44.000 EUR). PH00725JN-KR
ŠKOFJA LOKA-okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-čiansko družino, parcela 522 m2, lepa lokacija, lahko takoj vseljiva. Cena: 37 mio SIT (165.000 EUR). PH00746JN-KR
KUPIMO
V severnem predelu Kranja kupimo enosobno ali dvosobno stanovanje, potrebno obnove, s klasičnim ogrevanjem, za znanega interesenta. Cena do 10 mio SIT,
KRANJ ■ okolica; kupimo sodobno, novejšo, lahko dvostanovanjsko hišo, po možnosti na večji parceli. Cena od 35 do 60 mio SIT.
FORD ESCORT KARAVAN 1. barve, brezhiben, nič rjav, reg. do oktobra. V 041/544-316 3000
MONDEO I. 95, 5 v, ABS, servo volan, klim. naprava, kovinska barva, 1. lastnik, prodam. tT 031/506-799 3007
R SCENIC 1.6 2000, metalno siv, 31000 km, klima, AIR. V 041/744-133 3022
Prodam LADO NIVA, I. 99. bele barve, reg. do 2/03. IT 040/802-306 3030
POLO I. 95/8, zelen, prvi lastnik, prodam. V 041/366-664_3032
R 19 letnik 95/7, 5 v, prodam. V 041/869-599 3033
R 19 1.4 RT, . 94, reg. do 9/02, 77000 km, izredno ohranjen. « 041/928-886
Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.500 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio. ., cena 4.130.000 Sit, Avto Mlakar Pod-boršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon; 04/20 19 308_
Alfa Romeo 147 120 Distinctive, 5 vrat, letnik 2001, 7.300 km, srebrne barve, klima, ABS, asr, 6*air bag, radio,dcz, es, tempo-mat. , cena 3.590.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
ALFA ROMEO 146 1.6, LETNIK 98, REGISTRIRAN DO 05/2002, SREBRNE BARVE, 130.000 KM, ABS, KLIMA, CZ, ES, RADIO, 2X AIRBAG, CENA: 1.500.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 20 19 308
LADA NIVA 1.6. LETNIK 1993, REG. DO 20.03.02, BELE BARVE, 86.000 KM LEPO OHRANJENA, CENA: 340 000,00 ATO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/ 20 19 308
Fiat Brava 1.6 16V, letnik 99/00, metalno zlata, 24.000 km, oprema: avtomatska klima, air bag, cz, es, el. ogledala,..., cena 1.890.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
Fiat Bravo, letnik 1996, metalno moder, avtoradio, air bag, volan in sedež nastavljiv po višini, cena: 990.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL : 04/20 19 308
Fiat Punto 60 SX 5V, letnik 2001. srebrne barve, 6.000 km, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.730.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
Fiat Punto 60 SX 5V Fresh, letnik 2001, metalno zlate barve, 5.100 km, klima, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.850.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
Fiat Punto 55 S 5V, letnik 1994, bele barve, 94.000km, lepo ohranjen, 1. lastnik, cena: 680.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/20 19 308
ŠKODA FAVORIT 135 LX, I 93, reg. do 8/02, rdeča, katalizator, brez rje. tt 041 /398-574 3051
HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, 1.96, srebrne barve, nekaramboliran. "B 041/787-050
LANTRA 1.6 TOP K, LET 98, 43.000 KM, MET RDEČA, 1. LASTNIK, SERVISNA, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, 1.580.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
LANTRA VVAGON 1.8, LET 99, MET RDEČA, 74.000 KM, KLIMA, 2X AIR BAG, 1 LASTNICA, SERVISNA, 1.860.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PASSAT 1.8 T VARIANT, LET 99 MODEL 2000, HIGHLINE OPREMA, AVT KLIMA, USNJE, ALU, KOT NOV, .000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319- 118
BRAVA 1.4 SX,LET 98/99, MET RDEČA, REG 2/03, ABS, 2X AIR BAG, 1. LASTNIK, SERVISNA, 1.470.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
VOLVO V40 1.8, LET 99, MET SREBRN 72.000 KM, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 2.940.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
LAGUNA 1.9 DTI BREAK, LET 99, SREBRNA* AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG.EL ORREMA, ROLO, SANI, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04- 5319-118
LAGUNA 1.9 DTI BREAK, LET 2000, 55.000 KM, MET ZELENA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O. TEL: 04- 5319-118
CORSA 1.2, LET 95, ČRNA, REG 9/02, AIR BAG, 740.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FIESTA 1.3 SX, LET 93, MET ZELENA, 5V, CZ, ES, REG 7/02, 550.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
LANCIA, Y 1.2 16V, LET 99, 50.000 KM. MET SIVA, REG 8/02, SERVO, EL OPREMA, AIR BAG, ALU, KOT NOVA, 1.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
A4 1.9 TDI AVANT, LET 97, RDEČ, AVT KLIMA, 2.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
A4 1.8 TURBO AVANT, LET 99, NOV MODEL. MET SREBRN, AVT KLIMA, ALU, EL OPREMA. 10X AIR BAG, LES, ROLO, SANI, MEGL, IZREDNO OHRANJEN, 4.150.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118
A4 1.8 20V AVANT, LET 96 MODEL 97, MET TEMNO ZELEN, AVT KLIMA, EL OPREMA, LES, RADIO, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319- 118
A4 1.8 20V AVANT, LET 2000 MODEL 2001, 23.000 KM, PERLA TEMNO MOD-ERAVT KLIMA, ALU, 4X AIR BAG, EL OPREMA, RADIO, LES, ZELO OHRANJEN, 4.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
MEGANE 1.6 E COUPE.LET 97, 105.000 KM, MET TEMNO RDEČ, 1.LASTNICA, SERVISNA, MEGL.KOT NOV, EL OPREMA, AIR BAG, 1.550.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL.. 04-5319-118
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d .0,0
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
LEPI DOM / info@g-glas.si
Torek, 5. marca 2002
it PECI - keramika
Podbevškova 18, 8000 Novo mesto e-pošta: peci-prod@siol.net peci-keramika@siol.net www. peci-keramika.si
Prodaja: tel.: 07/393-57-60, 07/393-57-61 Tajništvo: tel.: 07/393-57-50, fax: 07/393-57-68
UGODNI PLAČILNI POGOJI
Novo mesto
Proizvodnja keramičnih pečnic, d.o.o.
t/00 m^m,x; "^^^
GOTOVINSKI POPUST
POSOJILA T + 0 do 2 % na 1 do 3 leta
iPSUPRA
SARDANE
IZDELUJEMO, SVETUJEMO, PROJEKTIRAMO IN MONTIRAMO
• lončene peči in kamine » toplozračne peči in kamine
• krušne peči
• peči za peko pic
• štedilnike
• gotove prenosne peči
• pečarski samoti, malte in okovje
• supra kamini in litoželezna kurišča
• kakovostno polaganje keramičnih ploščic
Pečnice za lončene peci
Najokusnejši je kruh, ki so ga in ga še vedno naše babice pečejo v krušnih pečeh. Vendar ni vsaka krušna peč dobra. Pomembno je, iz kakšne gline so narejene pečnice zanjo. Pečnice uporabljajo tudi za izdelavo kaminov, lončenih peči ter štedilnikov. Izdelovalci za izdelavo takih peči zadnja leta najpogosteje uporabljajo nemško glineno maso. Masa za pečnice mora imeti vsaj petnajst različnih sestavin, dobra polovica je gline, ostalo pa šamot.
Glineni masi dodajo vodo in dosežejo približno 17-odstotno vlažnost. Sledita hladno stiskanje in izsesava-nje zračnih mehurčkov, kar je zelo pomembno, saj na pečnici lahko pozneje povzročijo poškodbe. Bloke raz-režejo in jih oblikujejo v mavčnih modelih. Sledi ročna obdelava pečnic in slednje se nato sušijo dobrih 20 ur v posebnih komorah, v katerih je 80 stopinj Celzija. Pečnice žgejo pri temperaturi 980 do 1050 stopinj Celzija,
glazirajo jih šele po kupčevem naročilu barve in jih še enkrat spečejo. Klasične pečnice so zelene in rjave barve, žgane pri temperaturi 1000 stopinj Celzija, pečnice žgane pri višjih temperaturah pa imajo posebne rustikalne učinke glazure. Podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo pečnic, lahko obnovijo tudi stare pečnice, ob prelaganju peči pa ponavadi zamenjajo tudi notranje dele. Zunanja stena pri krušni peči se obloži s samotno opeko.
V kuhinje so se začeli vračati tudi zidani štedilniki, ki so jih pred desetletji povsem izrinili plinski štedilniki. Povpraševanje po njih zadnja leta narašča. Njihova prednost je poleg kuhanja in peke tudi ogrevalna funkcija, saj zidani štedilniki prostor dobro ogrejejo. Klasični zidani štedilnik na trda goriva je moč kombinirati s steklokeramič-no ploščo, elektriko, plinom in električno pečico. Vanj lahko vgradijo tudi kotliček za vodo, pretočni bojler in celo grelec za etažno centralno ogrevanje.
se za kop. kopalnice za vse
• SANITARNA KERAMIKA
• KOPALNIŠKO POHIŠTVO
• KOPALNIŠKA OPREMA
• SANITARNE ARMATURE
• KERAMIČNE PLOŠČICE
Obiščite nas na sejmu DOM, od 4. do 10. marca 2002, v dvorani A na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prepričajte se o bogati izbiri priznanih blagovnih znamk.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
MERKUR, tngovina in storitve, d. d.. Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo
MMMMi
15% POPUSTA ZA VSE OSNOVNE STREŠNIKE
OD 25. 02. DO 22. 03.
Gradite hišo ali pa jo morda obnavljate? Bramac spravi vse vaše želje pod varno streho. Bramac, kakovostni strešniki izbranih oblik, so sedaj po izredno ugodnih cenah! V času, ko nam prebujanje narave prinaša svež ustvarjalni zagon, vam od 25. 02. do 22. 03. podarjamo 15% popust za vse osnovne velikoformatne strešnike: klasik, donav, adria, markant in alpski.
S 080 20 30
RECI STREHI PREPROSTO
BRAMAC
EV
• VSE ZA DOM • INTERIERJI • • GRADBENIŠTVO IN STAVBNO POHIŠTVO •
• KERAMIKA IN KOPALNIŠKA OPREMA •
• OGREVALNA IN HLADILNA TEHNIKA • • VAROVANJE • UREJANJE OKOLICE •
SEJEM DOM
PONEDELJEK, 4	L — NEDELJA, 10. MAREC	
9.00— 19.00	GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE	
hf LJUBLJANSKI SEJEM		WWW.UUBLJANSKI-SEJEM.SI
1	1 __^	
Torek, 5. marca 2002
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@email si
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
Test: Peugeot 307 2.0 HDI XT
Apetit nevarno lačnega leva
Se preden so pri francoskem Peugeotu uradno prvič uradno predstavili model 307, so napovedovali, da bo ta avtomobil v marsičem drugačen od tistih, ki so iz avtomobilske
hiše z znakom zaščitnega leva prihajale še do pred kratkim. In kar čez noč je apetit tega štirikolesnega leva postal zelo velik.
Peugeot 307 gleda z mačjimi lučmi, napenja mišice z gibkimi boki in se postavlja s karoserij so višino kot lenobno pretegujoča se zver. Že motorni pokrov z izrazito sredinsko izboklino pod spodnjim
glavami in ne z nogami, tudi sprednja sedeža sta zelo dobro odmerjena in manjka jima le nekoliko čvrstejša bočna oprijemljivost. Ob tem je zanimivo, da peugeot 307 ne more ponuditi večjega prtljaž-
Dobro odmerjeno voznikovo delovno mesto dopolnjuje pregledna in uporabna armaturna plošča.
robom vetrobranskega stekla, napoveduje, da hoče biti ta avtomobil drugačen od sebi podobnih tekmecev, višina z 1,51 metra je prepričljiva tudi v številkah.
Povišana karoserija ima največ zaslug za udobno sedenje vseh Petih potnikov, kar še posebej velja pri petvratni različici. Zadaj sedeči nimajo nobenih težav ne z
nika, ki je s 341 litri le v okviru povprečja in šele s podiranjem deljive zadnje klopi sprejme nekoliko zahtevnejše tovore.
Voznikovo delovno mesto je dobro odmerjeno in preglednost je zaradi višjega položaja sedeža skoraj izvrstna, potrebno pa se je navaditi, na "nevidnost" topega nosu. Tudi vsa "delovna sredstva"
TEHNIČNI PODATKI
v°zilo: ....................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev
mere:   ,............. .d. 4.200, š. 1,730 v. 1,510 m
medosnarazdalja:' '...............................2,610
Prostornina prtljažnika: ........................341/1328 1
motor: ............................štirivaljni, turbodizelski
9ibna prostornina: ............................1997 ccm
moč: .......................66 kW/90 KM pri 4000 v/min
navor: ...........................205 Nm pri 1900 v/min
najvišja hitrost: ...............................179 km/h
Pospešek od 0 do 100 km/h: ......................13,8 s
Poraba EU norm.: ...................6,9/4,3/5,2 1/100 km
maloprodajna cena: .......................3.775.000 SIT
zastopnik: .....................Peugeot Slovenija, Ljubljana
privlačna zunanjost, prostornost potniške kabine, motorne zmogljivosti, armaturna plošča
I Povprečno velik prtljažnik, premajhni bočni ogledali, neizrazit ^ zadek, površna končna obdelava.
KAJ PRAVI ONA?
Res je pravi lev, čeprav ne grize. Sodeč po sprednjem delu je bolj podoben zviti mački, medtem ko bi bil lahko zadaj bolj razpoznaven. Višji položaj za volanom in udoben sedež dokazujeta, da so pri Peugeotu mislili na zadovoljstvo voznika, čeprav bi se kaj dalo narediti tudi drugače. In ta lev prav nič ne renči, tudi prede kot ukročena mačka._
so urejena po logiki uporabnosti. Pregledne merilnike obrobljene s kromom in z zelo podbno grafiko dopolnjujejo dostopna stikala in nenazadnje tudi primerno odebe-ljen dvosmerno prilagodljiv vo-lanski obroč, nekoliko moteča je le ne preveč prijazna rdečkasta osvetlitev.
Uporabnih' odlagalnih polic in predalčkov ne manjka in tudi zaprt predal pred sovoznikom lahko sprejme tudi nekaj več potrebščin za vožnjo.
Turbodizelski motor z 2,0 litra gibne prostornine in z 90 konjskimi močmi, ki je šibkejši od obeh
S povišano karoserijo se peugeot 307 približuje kompaktnim enoprostorcem, to pa ga tudi najbolj izrazito loči od sebi podobnih avtomobilov.
učinkovita pospeševanja in prožnost je tolikšna, da vozniku ni potrebno pogosto posegati po pre-
Kombilimuzinski zadek je manj izrazit, prtljažnik v njem pa le povprečne velikosti.
razpoložljivih tovrstnih pogonskih strojev, je v tem avtomobilu dober partner.
Tehnologija visokotlačnega vbrizga po skupnem vodu omogoča
stavni ročici menjalnika, ki deluje nekoliko bolj uglajeno kot v peu-geotih starejšega datuma. S turbo-dizclskim motorjem je življenje s tem peugeotom "prijazno" tudi
Tudi potnikom na zadnji klopi ne manjka prostora v širino in višino.
takrat, ko je potrebno obiskati bencinsko črpalko; ta motor za svoje delo zahteva v povprečju okoli 7,5 litra plinskega olja na 100 kilometrov. Njegovo delovanje je uglajeno le pri hladnem za-
gonu potrebuje nkaj minut voznikovega potrpljenja.
Podvozje je krepko drugačno, kot je bilo pri zdaj že upokojenem peugeotu 306 in konstruktorji so očitno uspeli najti ustrezen kompromis med zanesljivo lego na cesti in potniškim udobjem. Peugeot 307 se dobro drži začrtane smeri in v ovinkih se ne izmuzne iz nadzora brez pravega vzroka.
Na zaviranje v sili avtomobil za seboj vozeče opozarja s samodejno vključitvijo vseh štirih smernikov. Zavore s serijsko vgrajenim protiblokirnim sistemom delujejo prepričljivo, tudi, ko so izpostavljene daljšemu obremenjevanju.
Pri Peugeotu imajo torej v spodnjem srednjem razredu prepričljiv in dodelan avtomobil, kije verjetno sposoben zahajati v zelje in odžirati tržno pogačo svojim, pretežno nemškim tekmecem. Kajpak pri tem poslu pomembno vlogo igra tudi cena, ki pa je vsaj pri osnovnih različicah nastavljena v prid uspešni prodaji.
• Matjaž Gregorič
Honda GL 1800 Gold wing ostaja največji potovalni motocikel
10. Citroen kluba Slovenije
Bohotenje centimetrov in opreme   Spačkarji smo že dolgo v Evropi
Kot kaže je povečevanje obsega motocikla in pogonskega stroja agregata postalo že Kar pravilo v razredu luksuznih potovalnikov, v katerega sodi tudi honda GL 1800 Gold vving. Presežniki so stalnice in najboljši je hkrati tudi največji.
Vse t i^^^^^^^^^^m
ličnim i° seveda povezano z od-ino   ,l )b-'cm in prestižno opre
UKik|ka[CM()^ hvalijo mkšiii mb HorJr   ,!lh BiCernl ka' dos,i-
le >™ld wing za ovratnik diha tkČ K '200 LT m 3a ske ,r p,Csl,'na P»<telava japon i/kuV' a,,,0,Kkr križarke. Največ „ni, "i- ugleda m tudi uspeha pa g jolga leta Honda z mode
nik s? d Wln£-     njen predhod
boktoK  l,s li,lskim Bestvaljnim
4oo kn'      ko"'1 m sko,;,i PotoVa}°8rami ie presegel mere nega motociklističnega
razreda. Povsem po ameriški filozofiji, ki jo je moč nadomestiti le s prostornino so inženirji novincu preprosti) povečali prostornino na več kot 1800 kuhi kov. Ob tem so povsem po japonsko poskrbeli /a neizbežni tehnični napredek in gold vvinga nekoliko "shujšali". Nastal je oblikovno prepoznaven motocikel, ki je nezmotljiv naslednik predhodnega gold winga / zajetno prednjo masko, kjer se sedaj šopirita dva ovalna, po skoraj celotni širini maske raztegnjena žarometa. Seveda je tu visok in širok vetrobran za čim bolj ugodno vetrno zaščito, sedež je kajpak dvojen in spet izjemno luksuzen. Sovo/nik sedi celo bolje kot voznik, kar je redka izjema v dvoko-lesnem svetu.
Sicer pa je novi Gold vving skoraj nedojeinljivo bogat motocikel, ki premore cel kup elektronskih
pomagali značilnih za avtomobilski svet; odličen hi -fi / dvema 25 vvatnima zvočnikoma, CD ižme-
njevalnik s prostorom /a šest CD Zgoščenk... Bogatejša od marši katere avtomobilske je tudi armaturna plošča /1,('D displavem, ki grafično prikazuje prevožene kilometre, uro, radijsko postajo, zu nanjo temperaturo, nastavljenost zadnjega vzmetenja, kontrolne
lučke služijo za preverjanje odprtosti katerega od kovčkov, osvetljenosti okolice in še česa. Prednjemu žarometu je moč nastavljati višino snopa, kar še izboljšuje vidljivost. Med superlative lahko prištejemo še izjemno prostornost kovčkov, ki so seveda serijsko vgrajeni in so že zaščitni znak gold vvinga. Vsi trije skupaj premorejo kar 147 litrov prostornine, kar je več kot pri marsikaterem mestnem avtomobilu. Motor je poglavje zase, saj je brez dvoma največji serijski pogonski stroj v motociklih na svetu.
Kar 1832 kubikov prostornine in sodobna elektronika vbrizga, motorju omogočata 119 konjskih moči in še bolj spoštljivih 167 Nm največjega navora, zato nima težav s 363 kilogrami skupne teže, kar je dobrih 20 kilogramov manj kot poprej. Zavore so z dvojnim 296-milimetrskim kolutom spredaj in 316-miliinctrskim kolutom zadaj znatno bolj učinkovite, kar pomeni, daje novi gold vving tudi bolj dinamičen in varen motocikel kot poprej. Bogatejša je tudi vrednost, saj pri nas gold vvinga cenijo na 5,85 milijona tolarjev.
• Miloš Milač, loto: Honda
Vrhnika - Okrog 500 ljubiteljev Citroenovih vozil je pred dnevi v Cankarjevem domu na Vrhniki na slavnostni akademiji dvignilo kozarce v počastitev 10. obletnice Citroen kluba Slovenije.
Pa naj še kdo reče, da spaček ni tudi način življenja.
Zgodovina Citroen Kluba Slovenije pravzaprav sega še dlje nazaj v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, v čas nekdanjega YU AS (ami-spaček) kluba, ki je bil pO načelu nekdanje države centraliziran v Beogradu, kljub temu da je večino članstva bilo Slovencev. Že kmalu po osamosvojitveni vojni smo začeli razmišljati o svojem klubu in se 15. februarja 1992 v gostilni "Pri šoferski mamici" v Ločici pri Vranskem soglasno od-
ločili za samostojen spačkarski klub. Prva leta smo se pripravljali predvsem na organizacijo svetovnega srečanja, ki nam je bilo zaupano leta 1991 v Švici, uspešno pa smo ga izvedli leta 1995 v Mariboru.
Po mnenju svetovne spačkarske druščine je bilo to eno najboljših v zgodovini srečanj, ki se odvijajo na vsake dve leti že od sredine sedemdesetih let. Svetovnih srečanj se redno udeležujemo tudi-
Slovenci, na zadnjega v Avstriji smo se pripeljali v več kot 130 avtomobilih. Starejši so naši avtomobili, več nas je. Če so bila pred desetimi leti slovenska citroenar-ska realnost v večini bolj ali manj "zdelani" Spački, diane, amiji... se lahko danes pohvalimo z obnovljenimi in dobro oskrbovanimi avtomobili.
Trenutno ima klub, v katerem se združuje enajst sekcij, med 600 in 700 člani vseh starosti, od pravkar rojenih bodočih spačkarjev do upokojencev, ki so rasli s tem priljubljenim avtomobilom. Vsa ta leta smo bili v klubu dejavni tudi gorenjski spačkoljubi, ki sicer delujemo v sekcijah Radovljica in Škofja Loka.
Od leta 2000 je kranjčan Aljaž Stare - Stari predsednik slovenskega kluba, drugi Gorenjec Egist Zagoričnik - Maček je pred leti kot urednik ustvaril podobo klubskega časopisa Spak, ki še vedno "drži", svoje pa so seveda prispevale tudi vse ostale spačkarske duše na Gorenjskem. Veliko bi se še dalo napisati, a pustimo obletnice, nam in našim vozilom se leta tako ali tako ne poznajo... Oglasili se bomo ob kateri od naših naslednjih akcij ali potovanj, saj smo med spačkarji tudi štirje sodelavci Gorenjskega glasa.
• Igor Kavčič, foto: Aljoša Korenčan
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
•••••••
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NA VTIKA / avtostil@email .si
Torek, 5. marca 2002
Prišla je že deveta generacija Tovote Corolle
Ustvarjena po evropskem okusu
Prilagajanje okusu evropskih kupcev postaja eden temeljnih ciljev, ki se ga daljnovzhodni avtomobilski proizvajalci oklepajo pri razvoju novih modelov. Tudi pri Tovoti so se z
deveto generacijo svojega najpomembnejšega modela corolla ozrli na staro celino, kjer so opravili tudi del razvoja.
Tovota je doslej prodala več kot osmih generacijah in s tem ta av-29 milijonov primerkov corolle, v  tomobil vpisala med najbolj mno-
tel.:04/502 2000 fax.:04/502 2012
ŠKOFJA LOKA - GOSTEČE 8
HYUNDAI S&c&**^ HYUNDAI COUPE HYUNDAI E LANTRA HVUNDAI
GLFJ NAPREJ
VOZILO VAM OPREMIMO Z ALUMINIJASTIMI PLATIŠČI IN ZIMSKIMI PNEVMATIKAMI
<S>HYUnDHI
SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS
ELANTRA
DO 400.000 SIT PRIHRANKA ZA LETNIK ?001 + 200.000 SIT POPUSTA OB MENJAVI
VOZILA STARO ZA NOVO VELJA ZA ELANTRO Z 2.0 MOTORJEM
žične. Predvsem v zadnjih letih se je ta model v nekaterih raziskavah vpisal tudi med najbolj zanesljive, zadnji generaciji pa je manjkalo predvsem oblikovne privlačnosti. Z novo, deveto generacijo corolle torej pri Tovoti skušajo zlesti pod kožo predvsem evropskim kupcem. Avtomobil je idejno nastal v oblikovalskem centru v Niči, ki je s svojim projektom zmagal na To-votinem internem natečaju, v katerem sta sodelovala še japonski in ameriški oblikovalski center. S tem so si pri Toyoti zagotovili tudi evropsko poreklo, ki so ga prvič preizkusili že z uspešnim malčkom varisom. Nova corolla je hkrati na voljo v kar petih različ-
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT
Megane break 1,9 dti k,sv,cz,es,air 2001 SIVA 2.450.000,00
Megane Coupe expressione 1,6 16v 2001 MET.ZELENA 2.630.000,00
Laguna break 1,6 16v es,sv,abs,cz,k 1999 BELA 2.430.000,00
Renault Megane 1,4 k,sv,cz,es,abs,air 2000 RDEČA 2.195.000,00
Renault Megane 1,6 RT k,cz,et.paket 1999 MET.SIVA 2.090.000,00
Renault Clio 1,4 RXE 2001 SREBRNA 1.990.000,00
Renault Šafrane 2,5 k,sv,cz,es,air 1997 MODRA 2.390.000,00
Renault Kangoo 1,4 k,sv,cz 2000 SREBRNA 1.930.000,00
Clio Authentique 1,2 2001 BELA 1.580.000,00
Daevvoo Leganza 2,0 1998 RDEČA 1.790.000,00
Renault Twingo l,2cz,es, 2x air 2001 RUMENA 1.450.000,00
Volvo 850 2,5 k, sv,cz,es 1994 ZELENA 1.490.000,00
RENAULT
wwvv.alpetour-remont.si
Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
I KCKNDA
- G. VOZILO 7. (jAKANCIIO K KI IM\
♦ SV SKRVI) VOIAN
(./. CKWKAI.N0 MKI.HWN.JK K I.' \inn
KS H.KKTK. l)VI(i SI1KK1. ■ AIR MUC
Vse za vaft avto na enem mestu:
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala. 04/20 15 240
♦ 1'rodaja vozil Renault
♦ Vzdrževanje vozil » Najem vozil
♦ Vleka vozil
♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vttll
nih karoserijskih izvedbah, od tri-ali petvratne kombilimuzine in štirivratne limuzine, do kompaktno enoprostorske različice s hišnim imenom verso. Petvratni kombi na slovenskem trgu v začetku (še) ne bo naprodaj. Vse ka-roserijske različice imajo do potankosti podoben sprednji del z zanimivo izbočenim motornim pokrovom nad masko hladilnika in tako poudarjenim Tovotinim znakom.
Oblikovalci so se z enako mero pozornosti posvetili tudi notranjosti. Armaturna plošča je lična in naravnana k dobri preglednosti nad merilniki in stikali, volanski obroč je pravšnje velikosti in notranje okolje v celoti deluje prijetno. Pri corolllah so na voljo trije paketi opreme z imeni terra, sol in TS. Serijska oprema pri vseh različicah vključuje protiblokirni zavorni sistem z elektroniko za enakomerno porazdelitev zavorne sile, dve čelni varnostni vreči (razen pri najšibkejšem motorju tudi bočni), osrednjo ključavnico, elektrificiran pomik stekel in podobno. Pri srednjem paketu z imenom sol je med drugim vključena samodejna klimatska naprava, medtem, ko ima nekoliko športnejša corolla TS še 16-palč-na aluminijasta platišča. V corol-lini motorni paleti so trije bencinski in dva turbodizelska motorja. Na dnu razpredelnice je 1,4-litrski s 97 konjskimi močmi, sledi 1,6-litrskis 110 in 1,8-litrski s kar 192 konjskimi močmi. Oba 2,0-litrska turbodizla imata vbrizg goriva urejen neposredno z visokotlačno
črpalko po skupnem vodu in različno zmogljivost 90 oziroma 110 konjskih moči.
Nova corolla je na slovenske ceste zapeljala 1. marca, s cenami od 2,87 milijona za najcenejšo tri-vratno različico, z 2,95 milijona tolarjev za verso. Tovota Adria ima v vlogi slovenskega zastopnika z novo corollo in tudi z drugi-
mi modeli precejšnje apetite. Prodali naj bi 500 coroll, skupna prodaja vseh modelov pa naj bi dosegla 1300 enot oziroma 2 odstotka tržnega deleža, s čimer bi se še utrdili kot najbolje uvrščena japonska znamka.
• Matjaž GregoriČ, foto: Tovota
Renaultov Espace Concept
Francoski Renault namerava na avtomobilskem salonu v Ženevi (od 7. do 17. marca) prvič prikazati "osnutek" nove generacije enoprostor-ca espace, ki naj bi bila za serijsko proizvodnjo nared jeseni. S tem nameravajo kot izvirni ustvarjalec in vodilni proizvajalec enopros-torskih avtomobilov še izpopolniti svoj koncept takšnega vozila. Prototip Espace concept ima popolnoma osveženo zunanjost, na kateri se zrcali nova Renaultova oblikovna identiteta. Poleg tega so se Re; naultovi snovalci posebej posvetili še dodatnim izboljšavam varnosti in udobja potnikov. Nova zasnova sedežev na tirnicah, ki omogočajo ogromno razporeditev in svetlost potniške kabine sta le dve lastnost
ki označujeta prihajajočo generacijo, za dobre vozne lastnosti pa bosva poleg ostalega poskrbela tudi 3,0-litrski turbodizelski motor 1 neposrednim vbrizgom goriva (dCi) in 180 konjskimi močmi ter petstopenjski samodejni menjalnik z možnostjo impulznega pretikanja.
• M.G., foto: Renati?
i
USTVARJAMO AVTOMOBILE
Renault dCi ... ..za brezplačne poti
RENAULT
"Pti popuilu velja (ino zo litei dizehkego goriva 144,1 SIT/I ((»no nt dan 27 2. 200?) in poraba goriva za »tok model posebei za meien cikel po normolivu Kf/lle, po podatkih proinojoko. Ponudbo velja zo vozila, natočena do 31 moi(o 2002.
DO 40.000
PREVOŽENIH KM
DIZELSKEGA GORIVA
BREZPLAČNO.
V marcu vam bomo ob nakupu novega Megana, Sečnica, Lagune ali Espaca z dizelskim motorjem od cene odšteli popust v vrednosti dizelskega goriva za 40.000 prevoženih kilometrov, ob nakupu Clia 1.5 dCi in Kangooja t.5 dCi pa popust v vrednosti 30.000 prevoženih kilometrov dizelskega goriva".
Renaultovi dCi common rail turbodizelski motorji temeljijo na napredni tehnologiji vbrizga qoriva po sistemu skupnega voda. So izjemno tihi, visoko odzivni, z nizko porabo goriva in prijaznejši do okolja.
www.renault.si wap.renault.si
R*voz dd. Dunajska 21. 1611 ljubljen«
NA KRATKO
• Fiat in PSA (Peugeot Citroen)
sta z okvirnim sporazumom p° daljšala sodelovanje na P° ločju lahkih gospodarskih VOjjJ [talijanski in francoski partne' lahke dostavnike razvijata sk>£ pa j že od leta 1978, podaljšaj sodelovanja pa je predvideno leta 2017. V proizvodnjo »
razvoj dveh programov vozu»
bodo nared po Letu 2005 bo S»* pa j vloženih 1,7 milijarde cvro •
• Honda v livropi tudi prihodiV leto ne bo poslovala l 1 ^ hukom, je izjavil predsednjj hčerskega podjetja Americ«^ Honda   Motor  Co. Ltd. lanskem   poslovnem   letu, g
japonska znamka na evropsg
trgih pridelala rekordno veCjg
pol milijarde dolarjev tez
1/uuho t
• < Organizatorji avtomobiis**gj
salona V Torinu so odpovejjj letošnjo prireditev, ki n1')f ,/a
biti konec aprila. VzrokJ odpoved je premajhno >;x^v
manje avtomobilskih Prt,|/ 'u,
jalcev, saj so se prijavilii MJJ
lial   Aulo,   Nissan. V(' Jaguar in I.and Kovei i^j
• Mednarodni avtomobilski» ^ \ Ženevi bo letos od 7.d0.^ marca. Organizatorji p°c , Jv, jo okoli 7()() tisoč obiskov«
ki si bodo lahko ogledal' .() Itevilne modelske novoi* Izboljšave na že znanih av« bilih. • M.G.
HONDA SHUTTLE 2.2 IES-ENOPROS-TOREC, LET 97, 141.000 KM, 1.LASTNIK, MET ZELENA, 7 SEDEŽEV, KLIMA, ABS, 2XAIR BAG, AR, S. STREHA, EL OPREMA, OHRANJENA, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ODKUP VOZIL, PREPISI VOZIL, BREZPLAČNE CENITVE VOZIL , VSAK DAN 8-18 H, SOBOTA 8-12H, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118__
OGLEJTE SI CELOTNO ZALOGO NAŠIH VOZIL S SLIKAMI NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI
Prodam JUGO KORAL 55, L. 88, zelene barve, cena 70.000 SIT. rt 519-60-64, 031/253-599 3056
LAGUNA 1.6 16 V, I. 98, ABS, servo volan, klima, 2x AB, elek. paket, metalna barva, radio, cena 2390.000 SIT. rt 041/389-835
ZAPOSLIM
Iščemo OSKRBNIKA za delo v mesecu juliju, avgustu in septembru v Zavetišču pod Spičkom. rt 5866-070, Planinsko društvo Jesenice 9,Rfi
V trgovini z rezervnimi deli zaposlimo PRODAJALCA
Pogoj ustrezna izobrazba, izpit B kategorije. Pisne prijave pošljite na naslov: KLASJE,
d.o.o., C. na klanec 9, Kranj.
. S pravimi artikli lahko terenski ZASTOPNIKI odlično zaslužijo. Jancomm,d.o.o., Ret-BJB 54, Križe, 031/836-232 2480
Gostilna Pri Bajdu, Senično 8, Križe, zaposli redno ali honorarno dekle za delo v strežbi, rt 031/360-476 2621
Kava bar v centru Kranja takoj honorarno zaposli dekle za strežbo pijače, tr 041/787-059, MBM d.o.o., Prešernova 16, Kranj 2745
Uspešna skupina DIREKTNIH PRODAJALCEV sprejme več novih sodelavcev. Atraktivni izdelki za gospodinjstvo, visoka provizija vam omogoča realni zaslužek od 150.000-250.000 SIT/mes. Zaradi širitve dejavnosti vabimo k sodelovanju tudi vse resne in zainteresirane iz gorenjske in okolice. Šolanje, nagrajevanje, napredovanje in seminarji. Pridružite se najboljšim. Po enem mesecu Poiskusnega dela možnost redne zaposlitve. FANTOME, Natalija Logar.s.p., Tomšičeva ul- 41, 041/664-819 kontaktna oseba (Jani)
2749
Zaposlimo prikupno dekle za delo v šanku. ■ 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp.Bitnje 2 2769
VSE ZA STREHO BOŠTJAN RAZINGER, S.P. Kupljenih 6, 4264 BOHINJSKA BELA
zaposli:
1. TESARJA
2. KLEPARJA KROVCA
- od kandidata se pričakuje, da je samostojen pri delu
- da ima izpit B kategorije
Kandidati lahko pošljejo ponudbe na zgoraj navedeni naslov. Dodatne informacije tel.: 041/368 983.
Zaposlimo VOZNIKA kamiona v mednarodni špediciji. Pogoj: opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Rok za vložitev prošenj z dokazili o izpolnjevanju pogojev je vključno 11.3.2002 na naslov KOLI ŠPED d.o.o., Mednarodna špedicija, Savska cesta 22, Kranj 2802
Zaposlimo VOZNIKA z vozniškim izpitom C in E kategorije, z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami 5 let. "B 50-60-500. Ju-rčič&Co., d.o.o., Bodovlje 91, Šk. Loka
Zaposlim dekle za delo v dnevnem lokalu v Komendi. rt 041/570-937, Brišnik Bojan.s.p., Klanec 38, Komenda 2895
Potrebujemo OBLIKOVALCA kovin oz. ORODJARJA. Poudarek na brušenju. Mark-ič Milan.s.p., Glavna cesta 38, Naklo 2928
Redno zaposlimo KUHARJA v restavraciji Okarina na Bledu. Pismene proštnje na ' Restavracija Okarina, Riklijeva 9, 4260 Bled
Iščem pomoč v gospodinjstvu-enkrat tedensko, bližina Tržiča. rt 031/767-560
Mlajšo KUHINJSKO POMOČNICO ali KUHARJA PRIPRAVNIKA zaposlimo v gostilni na Bledu. Miks.d.o.o., Črtomirova 12, Bled, 5780-111, 041/6939-68 2970
Zaposlimo KUHARJA in iščemo DEKLE za pomoč v strežbi v šanku. "B 041/7511-66, Avtobit, d.o.o., Zg. Bitnje 191 2971
V lokalu s hrano, v bližini Škofje Loke, dobi delo NATAKAR-ico in KUHARJA z izkušnjami. "B 041/620-356, Piranha.d.o.o., Pod-lubnik 99, Šk. Loka 2973
Restavracija Camping bled zaposli KUHARJA IN KUHARICO. B 041/762-636
Zaposlimo KV KUHARJA, rt 23-17-200, Begič.d.o.o., Delavska c. 21, Kranj 3008
V Kranju vabimo k sodelovanju osebe, ki želijo delati v telefonskem trženju. Nudimo 400SIT/h in dodatno stimulacijo, rt 201-48-22 ali 040/614-575, Cankarjeva založba, d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 3027
Zaposlimo ZIDARJE in GRADBENE DELAVCE, rt 041/703-826, Čufar Bošt-jan.s.p., Rudno 16, Železniki 3034
Mercatorjeva franšizna prodajalna MAK zaposli PRODAJALKO živilske stroke in sodelavko z izkušnjami za delo v računovodstvu. MAK, Škofjeloška 20, Kranj 3053
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščen kakršno koli delo ob sobotah in nedeljah, rt 040/722-788 2991
ŽIVALI
SVETA BIRMANSKA MAČKA: prodam 3 mucke samčke z rodovnikom, prijetne hišne ljubljenčke, rt 040/217-505, 01/53-40-
134 2638
Prodam TELICE po izbiri, rt 572-0082
Prodam KUNCE samce pasme ovnač. rt 5725-421 2998
Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. rt 041/873-587_3006
Prodam BIKCA starega 7 dni. rt 041 /840-
115 3009
RJAVE JARKICE pred nesnostjo in BELE PIŠČANCE za dopitanje prodam. Stanonik, Log9, Šk. Loka, 518-5546 3026
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam, rt 5876-178, Rateče 3028
Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni in dve KRAVI in TELICO, breje 8 mesecev. Soklič, Selo 22, 576-7630 3031
Prodam TELICO 8 mesecev brejo. Sr. Bitnje 10 3037
Prodam 10 dni starega BIKCA križanca in čb. Podbrezje 55, 533-00-95_3038
Prodam 10 dni starega črnega BIKCA, rt 25-60-223_3040
Prodam 2 TELIČKI simentalki. rt 5723-553 3041
Prodam dva BIKCA simentalca. Voklo 74, Šenčur 3057
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado pitano GOVEDO in krave - telice. rt 041 /650-975 2152
Kupim BIKCA simentalca, starega DO 10 DNI. rt 256-0084 2947
Kupim BIKCA. 3041/944-287 3001
Kupim BIKCA simnetalca, starega 10 dni. rt 041/503-623 3012
Kupim BIKCA simentalca s starosti do 3 tednov, rt 01 /36-11 -531 3023
OBVESTILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenila
IVKA JAN
vodja plačilnega prometa v pokoju
Ohranili jo bomo v lepem spominu. Kolektiv Agencije KS za plačilni promet, podružnica Kranj
		V SPOMIN
Srce tvoje je zastalo		
zvon v slovo ti je zapel,		
misel nate bo ostala,		
spomin za vedno bo živel.		
		6. marca 2002 bo minilo žalostno leto. odkar naju je nenadoma in brez
		slovesa zapustil
	t** * 1	PETER HABJAN
	;\	p.d. Mežnarjev Peter iz Sopotnice
	m	Vsem, ki se ga spomnite, postojite ob grobu in prižigate sveče,
		iskrena hvala.
		Sin Peter in Maruša
ZAHVALA
Zapustila nas je mama in stara mama
MARIJA PEŠKO
rojena Beton
Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 4. marca, na pokopališču na Kokrici.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali lajšati bolečine in vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo pospremili na zadnji poti.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 87. letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot
JOŽE DOLINAR
p.d. Temincov ata z Mlake nad Lušo
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Andreju Šubicu. gospodu župniku Antonu Fajdigi, pevcem, predvsem pa sosedu Matevžu Debeljaku, ki ga je pogosto obiskoval.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Ne jokajte na mojem grobu, ZAHVALA W tiho k njemu pristopite, ^pomnite se, kako trpela sem '" večni mir mi zaželite.
Ob boleči izgubi drage mami, mame, tašče, sestre in tete
ALOJZIJE ŠKVORC
roj. Kozjek s Sr. Dobrave pri Kropi
Be iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za pomoč, izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje,
sveče in svete maše.
Hvala zdravniškemu osebju in patronažni službi, ki soji pomagali v času njene dolge in hude bolezni. Hvala gospodu župniku za obiskovanje in lepo opravljen pogrebni obred, nosačem in
pevcem za čustveno zapete pesmi. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija
FRANCA KOGOVŠKA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, pisno in ustno, darovali cvetje in sveče. Hvala dr. Sedeju za njegovo zdravljenje ter osebju internega oddelka jeseniške bolnišnice.
Zahvala tudi g. kaplanu Urošu za lep pogrebni obred. Še posebno zahvalo pa izrekamo sosedom za lep govor in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot.
VSI NJEGOVI Žiri, marec 2002
ZAHVALA
V 92. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek, pradedek, brat in tast
FRANC MEDE
Medetov ata iz Kctcnj 3
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 25. februarja, na pokopališču v Križali. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga spremili M njegovi zadnji poti. Lepa hvala zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma upokojencev v Kranju /a povečano skrb v zadnjih dnevih iztekajočega se življenja dragega pokojnika. Iskrena hvala gospodu Župniku Grojzdeku za izbrane besede ob pogrebnem obredu, pevcem bratov Zupan /a zapete žalostinke in g. Pangeršiču za zaigrano žalostmko V slovo. Lepa hvala tudi vsem /a podarjeno cvetje, sveče in izražena sožalja.
Žalujoči vsi njegovi Križe, 25. februarja 2002
ZAHVALA
V 71. letu starosti je nenadoma umrla naša sestra
PAVLA DOLINAR
Zahvaljujemo se za izrečena sožalja sosedom v Frankovem in Hafnerjevem naselju ter vsem iz oddaljenejših krajev, ki so se prišli poslovit od nje, darovalcem cvetja in sveč ter darove za svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Zupancu in vsem, ki so skupaj lepo opravili sveto mašo in pogreb. Vsem še enkrat prav lepa hvala.
Njeni bratje in sestre Škot j a Loka, 1. marca 2002
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
		
		
		
od -2 °C	od 4 °C	od 5 °C
do 9 °C	do 8 °C	do 9 °C
Danes, v torek, bo sprva pretežno jasno, j popoldne pa se bp oblačnost od jugozaho- ■ da povečala. V noči na sredo bo začelo*; rahlo deževati. Sreda bo oblačna in; deževna. Meja sneženja bo med 1700 in 2000 metri nad morjem. V četrtek se bo vreme počasi začelo izboljševati.
Tudi to se zgodi
Žaro bi pokopali £ * * na tujem grobu
Huda nerodnost pogrebne službe jeseniškega JEKO-INa, ki še do danes ni zmogel uradnega opravičila sorodnikom. Žaro so hoteli pokopati kar na tujem grobu in jo p© pogrebu izkopati in premestiti na pravi grob.
Jesenice - Številni so že doživeli hudo izkušnjo izgube najožjih sorodnikov in vedo, kako je v tistih dneh, ko te prizadene najhujše: smrt sorodnika. V dneh, ko se zgodi smrt v družini in ko je toliko nenavadnih, tudi birokratskih poti, je sleherni v svoji prizadetosti in bolečini še bolj ranljiv in dovzeten za odzive okolice.
Kaj šele, če gre kaj res narobe in če se ti zgodi nekaj tako nezaslišanega, kar se je v zadnjem decembrskem dnevu lanskega leta zgodilo jeseniški družini.
V tej družini je umrla sestra. Pokop je bil žarni, družina ima na pokopališču na Blejski Dobravi svoj družinski grob. Sorodniki so uredili vse potrebno, daje bil pogreb na ponedeljek, 31. decembra, ob 15. uri popoldne. Tega dne je
bil na sicer kar velikem dobrav-skem pokopališču le še en pogreb, ob dvanajsti uri. Bilo je zelo mraz in zelo ledeno. Pogrebci, tudi domači, so se začeli zbirati nekaj pred petnajsto uro. Sorodniki, ki so pogrebni službi JEKO - IN na Blejski Dobravi že nekaj dni prej lepo povedali, kje je njihov grob, so bili seveda prepričani, da je služba izkopala jamo na družinskem grobu. Še sanjalo se jim ni, da je pogrebna služba ni izkopala oziroma jo je izkopala na nekem drugem kraju in na nekem drugem grobu, kjer je bil pogreb šele čez tri dni.
Pogrebci so krenili po ledeni poti proti pokopališču. Nenadoma je pogrebna služba sprevod usmerila v drugo smer, kot so pričakovali sorodniki. Čudno so pogleda-
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
L^aaBS)    041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Biroteh, d.o.o. - Hrušica
Internet: www.radiotop.net
li, rekli pa nič, saj so mislili, da gredo zaradi poledenele poti po drugi, manj ledeni poti. Nenadoma so se ustavili pri tujem grobu. Jama je bila izkopana. Tedaj jim je postalo jasno: napačen grob, napačna jama. Ostro so protestirali pri službi, da to vendarle ni njihov grob! Uslužbenci so v zadregi predlagali, naj bi žaro odložili in pokopali kar tam, na napačnem grobu, ko bi bilo pogreba konec, bi jo pa prekopali na pravi grob, kjer še niso izkopali jame.
To je šele razjezilo sorodnike! Po predlogu pogrebne službe naj bi položili žaro kar v tuj grob, nato pa jo odkopali. Jeseniški pogrebni službi se pa res zdi vse tako zelo enostavno: v tuj grob, bo že, saj bo samo začasno...
Užaljeni sorodniki so neljubi, sramotni dogodek prijavili na direkciji in dobili zagotovilo, da se jim bodo opravičili. Nihče od jeseniškega JEKO - INa se jim še do danes ni opravičil! Pa bi se moral. Uradno. Vsak ve, da se to lahko zgodi in vsak tudi ve, da taka stvar terja opravičilo. Le pri jeseniškem JEKO - INu opravičila ne zmorejo.
Zmorejo pa, tako kot drugi, po zakonu od decembra pobirati vnaprej 50 tisoč tolarjev za vse pogrebne stroške. Če vam danes kdo umre, vam ničesar ne bodo storili, preden vnaprej ne plačate 50 tisoč tolarjev. Za napake se vam pa še opravičiti ne bodo hoteli!
• Darinka Sedej
Ljubljana - Včerajšnjega odprtja sejma Dom, v Ljubljani, se je udeležil tudi veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji Johnnv Young in si kasneje z zanimanjem ogledal že 41. različico, sedaj že tradicionalnega, sejma Johnnv Young je v Sloveniji šele kratek čas, zato je prav mogoče, da si še ni uredil domovanja po svoji meri. Na sliki: S posebnim zanimanjem si je ogledal tudi roletne sisteme. Z nasmehom je potrdil, da so tovrstni slovenski izdelki odlične kakovosti. • Boštjan Bogataj, foto: Aljoša Korenčan
Od Merkurja do Maistrovega trga
Kranj - Delavci Gradbinca GIP so v petek zakopali v tlak od Merkurja na vrhu Jelenovega klanca proti Maistrovemu trgu, da bi položili kanalizacijske cevi, ki bodo objekte na obnavljanem Maistrovem trgu povezali s čistilno napravo v Zarici. Gradbinci so se nenavadno hitro zasukali in dela, zaradi katerih je T promet v tem delu mesta nekoliko oviran, končali že med vikendom.  • H. J., foto: Gorazd Kavčič
Dobrodelna avkcija na (B)ledu
Bled - Dobrodelna avkcija, ki so jo pripravile članice hokejskega
kluba Blejske Levinje, je potekala
kar na domačem terenu hokejislk: na ledu. "Prodali smo eno sliko, in sicer delo Staneta Žeika / naslovom Krka. Kranjsko podjetje Bekom jo je kupilo /a i/klicno
LOTO
04, 09, 16, 22, 25, 29, 34 in dodatna 02
Izžrebana LOTKO številka: 386610
V 10. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 35 milijonov SIT za dobitek LOTKO: 7 milijonov SIT
ceno, torej za 250 evrov," je o avkciji  povedala  [vica Javor
Sliašnik. Na avkciji so bile poleg Žerkove slike še dela multimedij-skega umetnika Oresta Sabadina, slikarja in grafika Robina Mc-
Clockevja in blejskega slikarja Dareta Ferjana. Tri dela, ki jih na
NOVOROJENČKI
ledeni dražbi niso prodali, ho ' Blejske Levinje ponudile na ciji, ki se bo odvijala na (ioivi'ls ^ televiziji. Izkupiček od PT0~?\. slik bo, kot so nam povedale BMJjj ske Levinje, namenjen blejalo liokejislkam. ,/ • Šp. Ž., foto: A- Pj
V minulem tednu dni smo Gorenjci dobili kar 42 novih Pre.£, valcev. V Kranju se je rodilo 35 (med njimi sta bila tudi dvoj ka), na Jesenicah pa 7 novorojenčkov. ji
V Kranju je izmed 35 dojenčkov na svet prijokalo 21 dečkov^1
deklic. Najtežji je bil tokrat deček, ki se mu je kazalec na tehtnici
L-..:, A   r^r^r, ________I_   L. H- __Ul   ;„   I. .1,1  ,1 I   2 D^
gramov. ,in 2
tavil pri 4.020 gramih. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala
Na Jesenicah je prvič zajokalo 7 Gorenjčkov, in sicer 5 dekl'c05O dečka. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 2 ^ gramov. Najtežji deklici pa je kazalec na tehtnici pokazal 3
gramov.
-J
wvvw.ribeinvode.com DJQJtcllni tJSK
■ ■ MediaArt Interne*
www.gorenjskaonline.com ^^JJClJO