Stran 335.
Kmetijske raznoterosti.
Kako pripravimo lan, da dobimo dobro namizno olje? Vsakomur je znano, da se pripravlja iz lanenega semena olje, katerega potrebujejo razni rokodelci. Pa to olje ima zopern duh in okus, in ga ne moremo rabiti za namizno olje. Eako bi se pa pripravilo iz lanenega semena olje, katerega bi mogle porabiti naše gospodinje, kakor porabijo olje od maka in buč? To je lahko, samo treba se je potruditi. Odvzeti mu je treba taisti zopern duh. To pa dosežeš s tem, da laneno seme s kropom polijeS. Kolikor si ga namenil za olje, deneš ga v veliko skledo ali pa škaf, vliješ krop nanj in potem hitro zmešaS, da povsodi vrela voda doide. Potem deneš seme v več skled in ga v peči tako dolgo sušiš, da se popolnoma razdrobi, ker se  pri   kropanju   trdo v kepe sprime.   Delo   je
•
sitno, pa se že izplača. Kadar je seme suho, daš ga v mlin, kjer imajo priprave za izgotavljanje bučnega in makovega olja, in dobiš od njega ravno toliko in tako dobrega olja, kakor od bučnih pečk ali od maka. Najboljše seme za olje je od zimskega lanu, ker ima najbolj čvrsto seme. Zato se priporoča v obilici sejati lan, kjer uspeva, predivo porabiti za domačo obleko, seme pa za olje, ker ti da na ta način pripravljeno daje veliko več dohodkov, kakor pa če ga prodaš.
Kako se odganjajo muhe od živine? V Ameriki mešajo eno tretjino petroleja in dve tretjini kakega drugega olja in s to mešanico mažejo one dele, na katere se najrajši vsedajo muhe in obadi. Na Angležkem pa kuhajo orehovo listje in s to vodo umivajo živali. Ta voda ubije tudi jajca, ki jih muhe zaležejo v kožo. Da se iz hleva preženejo muhe, priporočajo „perzijski prah", ki se raztrosi po hlevu s takim mehom iz gumije, kakor se rabi za caherlin. Toda to se mora takrat zgoditi, kadar živine ni v hlevu. Muhe so tudi manj nadležne, če je v hlevu tema in če je prepih, grejo ven. Posebno koristne pa so lastovke, če si napravijo gnezdo v hlevu. Vsak dan polove na stotine muh. Nikar jim torej braniti, če si delajo v hlevu gnezdo. Podložiti je treba kako desko, da lastovičje blato ne kaplja na živino.
Kako se odganjajo mravlje od mladih dreves ? O veži okoli stebla prediva, v to se mravljam zapletajo noge in ne morejo višje, če si pa blizu drevesca delajo gnezdo, polivaj zemljo s kropom in pa še primešaj nekaj petroleja (na 100 litrov vode 2 litra petroleja), toda pazi, da s kropom in petrolejem ne poškoduješ mladega drevesca.
Divji kostanj. Po nekaterih krajih je mnogo divjih kostanjev, ki navadno dobro rodijo, a ljudje ne znajo prav ceniti tega sadu. Iz divjega kostanja se da napraviti škrob (štirka) in milo (žajfa), pa tudi jako fina moka za močnate jedi. Moka divjega kostanja tudi dobro zdravilo zoper reuma-tizem (protin). Najbolje se pa da porabiti za živinsko krmo. Turki hranijo z divjim kostanjem svoje konje; rade ga jedo srne, jeleni, ovce, svinje in krave, pa tudi za naše konje je dober, če se jim ga daje v pravi meri. Najboljše je, če se porabi surovi kostanj, ki se na debelo stolče in ga goveja živina rada je. Takrat, ko zori divji kostanj, je sicer navadno dovolj druge krme, repna nat (repno perje), krompir, itd., pa od take krme dobi živina drisko. Zoper to je dober ravno divji kostanj, ki bolj zapira. Zato se ne sme dajati preveliko divjega kostanja naenkrat, ampak naj se meša med zeleno krmo, krompir, repo, seno, slamo. Divji kostanj se da tudi posušiti na zračnem mestu, pa se ne sme preveč na debelo razgrniti, sicer splesni, naj se tudi večkrat premeša. Najboljše je, če se suh kostanj skuha ali popari in potem daje živini. Divji kostanj prav lahko deca nabira.
Domač sir. Po mnogih krajih na Spodnjem Štajarskem so že ustanovljene mlekarne, ki delajo surovo maslo (puter) in sir.  Slišijo se pa pritožbe, da prepočasi gre blago proč in
s  tem  mlekarne škodo  trpijo.   Po  štaeunah se še vedno  prodaja
sir iz tujih krajev, včasih prav slab. Naj naši trgovci jemljejo sir pri domačih mlekarnah, ki delajo dosti boljši sir, kakor so tiste suhe tropine, ki se večkrat prodajajo pod imenom „š vaj carskega" sira. Zakaj bi pošiljali denar na tuje, ko lahko doma ostane. Naše mlekarne pa bi tudi morale bolj naznanjati svoje blago, drugače nikdo ne ve za-nje. Skrbijo pa naj tudi, da bo njihov sir res dober in okusen. Posebno v planinskih krajih bo to lahko. Dobro bi bilo tudi, ko bi kdo spisal dober in jasen pouk, kako se mlekarne ustanavljajo in vodijo, pa kako se v njih delo opravlja.
Ajda kot zelena krma ne zaostaja za deteljo. Najboljša je škotska, srebrnosiva ajda, ker ne pozebe tako lahko in ima gosto perje. Za zeleno krmo se pa mora pokositi prej ko popolnoma odcvete, ker potem slama zgubi svoj sok in tudi perje začne odpadati. Babi se ajda kot zelena krma za prašiče, pa tudi  za  govejo   živino in tudi za konje jn dobra.
Paziti pa je, da predolgo ne leži na kupu, ker se potem ogreje in vname ter je škodljiva zdravju. Ni dobro tudi dajati preveč ajde ali celo samo ajdo, ampak mešati se mora z drugo krmo, pri govedi posebno s slamo. Za govedo in konje je dobro, če poseješ skupaj oves in ajdo, grahovico, ječmen in ajdo, ali pa koruzo in aido. To je potem zdrava in močna krma.
Poučno potovanje v Švico. Nekaj kmetov pri Lučah je dobilo od deželnega odbora štajarskega podporo, da gredo v Švico in si tam ogledajo ondotne zadruge in mlekarne. Gr. župnik Lekše v Lučah je pooblaščen, da gre ž njimi kot vodnik in tolmač. Želimo jim srečen pot in upamo, da bo njih potovanje na korist spodnještajerskemu kmetijstvu. Želeti je le, da bi še več kmetov dobilo take podporo, ker iz Gornjega Štajerja jih gre prav veliko.
Stran 336.