Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo Je na Marijinem trgu ■ ■ - štev. 8. Telefon štev. 44. 1 ■■ Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloii za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — — _Rokopisi se ne vračaio. ~ III. leto. Ra pismene narotbe bre* peiiijst e denarja se ne moremo oziral!. Rovi sarotnikl saj pošiljaj# narotnina po nakaznici. Oglasi se zaračunajo p« porabljenem prostorn In sicer 1 mm visok ter 55 mm Šli ek prostor za enkrat I K. za večkrat popust 21. Štev, Velja v Ljubljani in po pošti: itlo leto ... K 3J0- *el '*ta . . . „ «o _ t«lri leta . . , . jo-—, ta mesec . . . „ 10-— V Ljubljani, petek 23. fanuvarja 1920. Poštnina pavšalirana. Za inozemstvo: etlo leto ... K 140°—. jol leta. . . . „ 70 — Četrl leta .... 35 — za mesec . . . « IJ — Antantni ultimatum glede reškega vprašanja. Štiridnevni rok za sprejem kompromisa vrbov, sveta. LDU London, 22. Odgovor, ki M le jugoslovanska vlada podala v S,,,S,kem v'5raSani«. odklanja vsako izpremembo načrta, ki ga le . ™ 1 ******* VVIlson. U Pariz, 22. Vrhovni svet le smatral odgovor Jugoslovanske vla-“e. nesprejemljiv ter le določil Ip« t.jl' v *ta,rem se m«ra spre-nI’ Predlog vrhovnega sveta. ali pa stopi londonski dogovor v veljavo. l>eograd, 22. (Izvirno poročilo.) Ministrski predsednik Nlttl Je na včeralšnfl popoldanski seji mirovne konference Izjavil, da prekliče Italija vse dosedanje koncesije glede Jadrana in Izvede londonsko pogodbo, ker Jugoslavija ni pristala na zadnji kompromisni predlog. Jugoslavija odkloni tudi antantni r’timatum. BoSa?rfe' I*™™0-) ttj. * se ni dojilo ur a dnn ohve. ttilo. o uitlinatumu bo s«|n došlo uradno obve- uhlinatuinu antante glede kom nnV.n- . ku,ei0 P* K3 6e te’ hn 1,eRa veiera. Zbral se 'O nemudoma kronski svet PiviJsedstvom regenta, da seva . 80V0!’* Položaj se smatra zelo resen. Odločitev je težka. ker je treba Izbirati med Reko na eni, severno Dalmacijo in deloma Kranjsko na drugi strani. Vendar pa prevladuje mnenle. da bo vlada ostala pri svojem zadnjem sklepu, da glede Reke ne more ničesar po. pustiti in da bo zato tudi na antantni ultimatum odgovorila odklonilno. Pasivna rezistenca v Trbovljah končana. LDU Ljubljana, 22. Danes z veter so se oglasili delavski zaupniki v Hrastniku in Trbovljah s prošnjo, saj se premogovnik nemudoma zopet odpre. Obljubili so. da takoj začno z normalnim delom, vendar Izrazili žeilo, naj se radi gibanja nirtdo ne odpusti. Deželna vlada te zvečer Izdala dovoljenje, da se jame rt Ponoči odpro. ako se delavstvo zaveže, da pojde še to noč na redno delo, ako bode tudi v nedeljo delalo In ako se zadovolji s tem. da za dobo pasivne rezistence ne prejme minimalne mezde. Delavstvo je ponudbo sprejelo. Vlada bo poslala. kakoT hitro bo produkcija zopet normalna, v revirje komisijo, kaiera bo pre učila aprovfzacijske In sanitarne razmere. Komisija pojde najprej v revirje, kjer se ni delala pasivna rezistenca. Komunistično nemčursko nasilje nad slovenskimi delavci. Maribor. 22. (Izvirno poročilo.) Radi ponovnih nasilstev nemško-ko-munističih teroristov v delavnicah. Južne železnice v Ma-iboru ie rav-uatelistvo naposled uvedlo preiskavo. ki le izpadla za nemške komuniste zelo nepovollno. Zaradi tega ie njihov srd na slovenske kolege le še narastek Že včeral ie prišlo do posameznih spopadov, danes popoldne pa so netnčurlj po talnem sporazumu nenadoma navalili na nič hudega sluteče slov. delavce. Mh napadli s palicami in raznim orodiem in jih vrgli iz delavnic. Še le. ko Je prišla policiia se ie poboi nehal in so se mogli Slovenci zopet vrniti na delo. Mnogi med nlinii so ranieni. Nemčur-li groze, da bodo iutrl nastopili še brutalneiše. Kakor se doznava, Je bil odgovor opozicije precej dolgo pisanje, vsebujoče zahtevo po vpoklicu narodnega predstavništva, ki naj bi Izvolilo člane za ustavni odbor. Via da in vladne stranke stoje na stališču. da naj izhaja ustavni odbor iz sporazuma med strankami in da Je vpoklic parlamenta nepotreben. V demokratskih krogih menijo, da je zahteva opozicije po vpoklicu narodnega predstavništva v svrbo v», litve članov za ustavni odbor samo trik. da bi se oviralo delo vlade in poizkusilo strmoglaviti jo, dnčim zahtevalo v vladi zastopane stranke. čimprej apelirati na ljudstvo In iti k volitvam. ELEKTRARNA NA FALI V NAŠIH ROKAH. LjubMaska pogalanla za prevzet-falsk/ elektraue potekata ugodno m bodo kakor se nam tavlia. tekom današnjega dne končana. Osnovaa se bo delniška družba s kapitalom 10 miHionov švicarskih frankov. Polovico od tega prevzamejo naša vlada. naše banke in lugoslovanski zasebniki. ostalo polovico, švicarske bnnhe. Jugoslovanom le zagotovljen odločilni vpliv v upravi. RAZDELITEV MALIH lADTI MED ITALIJO IN JUCiOS! AVI10. LDU Beograd. 22. Iz verodostojnega vira se doznava. da bodo ladle z mani kakor 2000 tonami, čilih delničarji po večini n'so niti kot take proglasili, razdeljene med Jugoslavijo in Italijo. Brezuspešna pogajanja sa sestavo ustavnega odseka. LDU Beograd, 22. Včeraj dopoldne je bila seja ministrskega sveta, |>a kateri se je razpravljalo zlasti o zahtevi opozicijonalnega bloka glede vstopa v ustavni odbor in o pismenem odgovoru opozicije v tej stvari. Definitivnega ukrepa še ni. Kakor je znano, je opozicija na zahtevo vlade, naj sodeluje v ustavnem odboru, odgovorila, da bo dala pismen odgovor. Predvčeraišpiim no. poldne je bil ta odgovor izročen predsedniku začasnega naioui-e a predstavništva, ki ga ie oddal vladi. ANTANTINE CETE BOMBARDIRAJO ODESO. Boljšcviki se umikajo. LDIJ Haag. 21. Zavezniške vojne o & ?ačel® obstreljevati Odeso. noljše\iki so držali mesto zasedeno samo štiri ure. potem so se morali umakniti. Nova boljševiškjf armada se je pojavila pri Kersonu. ANTANTA ODPOKLICE ČEŠKE CETE IZ SIBIRIJE. LDU Waschington, 22. Iz To-kija poročajo, da Je konferenci veleposlanikov v Toki ju sklenila odpoklicati Iz Vzhodne Sibirije vse čelioslovaške čete. Zedinjene drža-ve in Japonska bosta skrbeli za ladje. Jam ska bo pri tej priliici zagotovila. ua se noče polastiti nikake-pa ozemlja v Vzhodni Sibiriji. Transporti čet so le nadomestilo za izgube. Laži in zavijanja. Kako daleč so moralno padli današnii mogotci SLS kttžeio članki v sredinem »Slovencu« in »Večernem listu«. Oba lista sta vedno polna kričanja o korupcili. ki se le razpasla po našem iavnetn živlieniu. pri tem pa iim seveda ne gre za to. da bi ubila to korunciin samo. amnak sedaino vlado in tako obsovraženo nasprotno stranko. Zato nista v sredstvih prav nič izbirčna. Ker se te resnična korupciia hva'a bogu vendar že malo omeiila, bf Slovenčevim lunakom seveda zmamkaio gradiva, pa si zato pomagajo z lažlo in obrekovanjem. V sredo zlutraj le prinesel »Slovenec« uvodnik »Kalne vode«, v katerem izsinlic silno težke očitke na razne gospodarske organizacije iti na vlado. »Večerni list« ic serviral svo-lim bralcem isto ied v še bolj revol-verski obliki. Očitna korupcija le tako velika, da bi naš list »Slovenca« gotovo z vso vnemo podpiral, če bi bili niegovi očitki resnični in utemeljeni. A tega nismo mogli verjeti, zato smo počakali in se informirali. Zvedeli smo lene stvari. V tuiino le šlo 3 vagone mesa za — 3 vagone spomenikov, pravita »Slovenec« Hi »Večerni list«. Zlagano! Neka nemško-židovska tvTd-ka ie Dač stavila vladi podobno ponudbo. ki pa ie bila samo umevno odkloniena. To vc< :> tudi »Slovenec« in »Večerni list«, a vendar lažeta. Slovenska literatura ie dobila tri vagone masti, trdita oba bratca. Druga laž. Lista vesta prav dobro, da Je ofcsvolal načrt, kako bi se rešilo nekega našega uglednega književnika v zasedenem ozemlju, sai so ta načrt podpirali tudi klerikalni voditelji. Vesta tudi, da iz načrta ni bilo ni, obrekujeta pa vseiedno. Volna zveza le dobila 5 milijonov kron subvenciie — Slovenec pa ye prav dobro, da ie morala par mi-iionoy kron odstopiti drugim kon-sumnim orgaidzaciiam in ve dalje, da ie dobila mastne mfliione tud? klerikalna »Gospodarska zveza«. Le o tem previdno molči, samo da lažie hujska in sumniči. Da so zlagane tudi ostale trditve o »Volni zvezi« kaže popravek, ki ga le objavil vče-tajšnli »Naprel in ga bo moral prinesti danes bržčas tudi Slovenec. Minister dr. Kramer ie hotel vtihotapiti milijonsko tovarno v Bev-činu in kopališče v Lioiku za smešno nizko ceno kapitalistom, svoltm ožiim pristašem — ve povedati »Slovenec«. Res pa ie. da se niti za eno, niti za drugo podletle niso potegovali politiki te alf one stranke ampak medstrankarski in za Lipik celo Za milijoni. (Dalje.) Tnis,ltc zdaf nato. Vaše javne Izpovedi va »i16, bomo rabili. Vse, kar zdaj zahte-kra,ko poročilo o tem, kar se je zgo-krvm^l * vaini ’n taJifistveniiri neznancem te-„ ods«;’fnosti Iz šole. Ali sta se sešla? slutim a 08 dogovorjenem kraju; kajti iovor?« V8S ^ pros'L da mu dovolite raz- n* rRa* da’ toda k sreči ga ni bilo. Sla sem 2 crsey-City _ §e nikdar prej nisem bila ta 8 ?a oMcL Pisal mi Je pismo; prečltatjte dohrtiCrn n,^esar več Prikrivati. Vi ste tako hHicLi m zaul>anje do vas, anrravno ste po-D« n 1 8radnik. Tu Je pismo, dospelo Je včeraj Posti. Kako neskončno dolgo se mi že ždi!« , Gryceje oči so žarele veselja. Dosegel je “Polnitev svojih želj z manjšimi težavami, ka-Je pričakoval. začetku sem srečavala gospoda na ce-«1 le poredkoma, oziral se je name vsakokrat • Pogledi, ki sem si jih mogla tolmačiti le na en način Zato me ni prav nič iznenadilo. ko sem Prejela od njega to-le pismo.« Policist je med tem čital čuvstva poln Izliv »rca; ta se je glasil: »Krasna 'm oboževana, gospodična Rogersl . Srne nesrečnež, ki mu ni dovoljeno prestopiti začaranih prostorov, kateri Vas zazdaj Ujeto oklepajo, tožiti nad usodo, ker mu je naježila toliko breme? — Videl sem Vas in ne morem dalj molčati. Odkar poznam Vaše ime. mednarodni kapitalisti in ravno dr. Kramer ie obe kupčiii prentečiJ. Torej zopet laž. Dr. Brezigar ie mešetaril z moka in žitom v Vojvodini, prodajal nek! velemlin — zafrkujeta čedna bratca. Tudi to Je zlagano od konca do kraja. Jednake baže so tudi vsi drugi slučati »Slovenčeve« korupciie. MI ne zagovarjamo niti dr. Kramerja, niti dr. Breziearia. še manj Vojno zvezo in različne veictrgovce. saj smo pobiiall korfinciio že-takrat, ko ie »Slovenec« še previdno molčal, ker so leteli zlati sadovi velike iti male korupcije v žepe njegovih pristašev in v blagajno volilnega fonda SLS. Prizadeti se bodo branili že sami. Mi pribliemo samo to. da se z lažmi In zavijanji ponmciie ne pobija, ampak da se bol proti nji na ta način samo diskreditira. S oropalo metodo Slovenca in Večernega lista se ko-runciia le še boli enii in pospešuic. 1—i— ~p—f \m umi««—— i ■mi— iim—m i —F Na napačni poti. (Pisino iz Prage)., 15. jan. 1920. Prebirajoč Jugoslovanske časopise opazujem, da se mnogo stvari pri vas, posebno pa v Beogradu godi, za katere ne veste, ker, Če bf zanje vedeli, bi jih ne mogli taka^ molče preiti, kakor se to dogaia. V mislih imam razmerje Beograda nanram Rusiji, Rusiji Denhkinovi l« Kolčakovi, in napram boljševiškt Rusiji. Zdi se mi, da !e Beograd V našo veliko škodo preenosiranskd orijentiran, da zanj eksistira še vedno le carska Rusija. Vsako druga, moderno, demokratično in če hoče« te. boHševfško Rusijo pa negira, kakor bi je ne bilo. Razumem to, kei veni, da je hvaležnost !epa lastnost, toda v polip Ki le tna lastnosl še boljša: uvidevnost! In ie tam doli rri vas ni. Nisem še slišal, da bi se skušalo vzbuditi tavrio mnenje za iskanje stikov z Rusijo, bolj« še viško Rusijo. r»ač pa nabirate prostovoljce za Deniikina, ki so al! ki' bodo vsekakor prepozno prišli svojemu ■ rnoistru na' pomoč. Položaj boljševiških sovjetov je vsekakor boljši In to začenjajo vpo« števati tudi veliki zapadni protibolj-ševlški gromovniki v Franciji. An-gliii in Ameriki. Francoski zmtmo-valec Clemenceau bo vojno z Rusijo izgubil, to menda že sam uvl-deva. zato se poslavlja. Za Anglija se pogaja z boljševikom Lltvinora v Kodaoii O’ Gradv Obenem prihajajo v druue konce Rusiie oficirji, voiaki in trgovci iz Anoltie. ki 'im mi Je postalo zvezdavodnica mojega življenja. Ne zavrnite mojega poklonstva, akoravno Vam ga prinašam le skrivoma. Varujte na udanost moža. ik Vam prisega, četudi prognin iz Vaše bližine, da ne bo nikoli oboževal druge ženske, dokler še sme upati na Vas. Toda naj živim večno v temod In naj nikoli ne prekinem neustaljenega molka, ki vlada med nama3 Izbral sem Vas za angela varuha svn:ega življenja. Ali ne smem upati na nobeno besedo, na noben pogled, ki bi ga ne zastrupila navzočnost drugih? Ako mi je usoda mila, Hi Vaše srce moj ogenj razume, tedaj se spomnite, da se bom tri dni med dvanajsto in eno uro nahajal na kolodvoru Jersey,Cety. Ako boste slučajno hodili tam mimo, tedaj Vas zagotavljam, da Vas bo spremljalo dvoje očes z vdanostjo, kakršno čuti svetnik do svojega angela varha. Ne bojim se, da bi ostali v dvomu o tem, kdo Je pisec teh vrst. Ali niso govorile najine oči o ljubezni, kolikokrat so se srečali najini pogledi?« »Ali ni strašno?« je vzkliknila zdaj popolnoma streznjena dedinja. »Toda ko sem prejela pismo, se mi Je zdelo tako krasno in romantično, da sem bila vsa prevzeta. Niti za trenutek nisem dvomila, odkod je. Oospod je bil tako plemenite zunanjosti, da sem bila trdno prepVičana. najti v njem junaka, ki sem ga oboževala v sanjah. Hotela sem napraviti potovanje - zdelo se ml je kar celo poto-vanje ne oziraje se na posledice. Ko sem dobila dovoljenje za izhod, se mi je posrečilo soremlievalko odstraniti, Bila Sem zdaj sama. toda sreča me je zapustila; zgrešila sem pot, stopila sem na napačen čoln. morala sem policijskega slugo vprašati za pot, in ko sem nazadnje vsa prašna, vroča in utrujena dospela na kolodvor Jersey-City. sem s strahom opazila. da le že pol ure čez določen čas. Najprej sem začela od jeze jokati, potem sem se opogumila in pomislila, da sem sama kriva na neuspehu, ker sem napravila toliko ovinkov in se zakasnila. Se enkrat napraviti daljno pot se mi ni zdelo umestno. Ako sem hotela misliti na sestanek, moram ostati v bližini. Ni bil majhen nioj sklep, da M prenočila sama v tuiem hotelu: toda odločila sem se zanj. Bila sem kakor neumna in nisem poznala druge misli. Iz previdnosti nisem Imenovala v hotelu svojega pravega htiena in sem sl dala jedila prinesti v sobo. kjer sem bila ves čas v velikem strahu in skrbeh. Naslednjega dne sem šla točno opoldne na kolodvor in sem čakala do ene. nc da- bi kdo prišel v mojo bližino. Nisem zapazila nobenega človeka, ki bi kazal le najmanišo podobnost s piscem pisma, hrt sem se čutila nad vse nesrečno.« »Hm, doživeli ste veliko ponižanje, h kateremu vam zdaj čestitam. Dobro, na ste imeli pogum in se vmiH.« »Kam drugod bi se vendar na! podala?« . »In fe to vse? Ali niste o možu nič več slišali ali videli?« »Seveda ne. ako istočasno snubi dvanajst drugih deklici Norčeval se je iz mene za kratek čas. dokler mu je ugajalo. Trepečem od Jeze in sovraštva, In ako ml še kedaj pride pred obličje, ga hočem obsipati s takimi očitki, da bo nesramnež pred njimi trepetal.« Med tem je Orvce pismo pazno ogledovat Bilo je dobro napisano, toda v trdi pisavi, kakor da bi hotel naravno pisavo zataiiti. »Hotel bi si to pismo shraniti, utegne mi kt>« ristiti, da zasledim pisca.« »Imam še nekaj, kar bi vam moglo koristiti. Pismu ie bila priložena karta, najboljša priča, da bi smela možu zaupati.« Zopet ie za-rudela in segla v žep ter izročila policistu vi° zitko z besedami: »To ie njegovo Ime.« Oryce si le zopet nataknil očali, pogledal vizitko hi se nehote zdrznil, kljub mnogoletni vaji v samnzatajevaniu. »Ta karta, s tem imenom Je bila v pismo, ki ga imam v roki?« »Da. ležala ie v nlem.« »Tc je vizitka nekega drugega, ki so JO vtaknili v pismo, da vas premotijo. Ta ni last moža. ki vas .ie zasledoval!« »Motite se. Imam dovolj povoda verjeti, da tu ni nikake goliufiie.« »Kak vzrok Imate? Razodenite mi ga^ ljuba gospodična, stvar je naivečfe važnosti.« »To Je zadnia moia skrivnost, potem vest« vse. Na našem sprehodu sem videla nekega dne tuica stati na oglu ulice. Kadil ie in drža! v roki cigamlco. Ko smo se približali. Jo je spustil v zmedenosti poleg žepa na tta. Tega ni opazil in se je oddnliil. Ko sem prišla na kraj. kier je stal tujec, sem dvienila cigamico. Imam io še in vam io lahko pokažem. Na njef ie monogram In začetne črke so iste, kakoj na vizitki.« (Dalje prih.) ftše posebno petrolejski vrelci ▼ Bnku. , Angliji sledijo Danci. za katere ae z boijševiki pogaja polkovnik Felsen. Švedska se oglaša, da bo storila ista Kaj je proglasila Italija le znano. Amerika sicer Izvaža boljševike. toda poizkuša In Išče sredsiev. kje bi se ji posrečilo priti 2 njimi v stike. In kje smo mi? Zbiramo dobro-rollce za bnžecarja kronskega De-njikina, pnsnemaioč menda Francijo, ki še vedno malo nani stavi. Ne pozabljajmo, da bo tudi sovjetska Rušila, kljub v sel trobentavi InternjoiionalnnstJ končno le slovanska država fn že kot takšna naša opora in poleg Ceboslovjxškr ter najbrže tudi Poijske edina naša pomoč proti grabežljivim imperiia-listom z zapada. Zato je skrajni čas. da naša politika poišče stikov X edino trdno vlado Rušile, z t.Je-nioom in tovariši in da začnemo računati z dejstvi. Daimo in sledimo Čehoslovaškl kok? nrezfdent Masarvk. gotovo najboljši in najglobokelšl poznavalec Rusije, v svoii poslanici z dne 23. oktobra lbId ni rabil nobene trde alt omalovažujoče besede z* Ljenina In boljševizem, kar Ima pa£ vzrok v tem. da smatra današnjo taktiko sovietskfb vlad za neso-glasidočo z zakoni sociialnega sveta. sicer pa za nekaj- mogočnega in resnega. Zato so bili Cehi ie od vseh počefkov proti intervenciji na Ruskem, zato so niihove legijonar-ske annade v Sl^iriH ostale nev iralnc. nrlhtataloč' z boljševiki v bole le tam. kjer so se morali prod njim hraniti. Pred kratkim so se začele Briti vesti, da bi se vršila pogaianla med Ruslin in Fvropo v Pragi pod pred-eertnlštvom prezldenta Masaryka. Prav v zadnjem času. ravno pod vtisom vesti, da se mcnjševlkl Ut socliaht! revolucionarji pridružujejo bollševlkom. odklanjajoč vsako poseganje tretjih v ruske razmere, so se začeli prav resni pozivi, da naj Cehoslovaška tako! stopi v stik » sovjetskimi vladami. Da igrajo v tem oziru glavno vlogo narodnostni iti evropski motivi, je jasno. Treba Je, da tudi rol poiščemo stikov z Rusija pravo Rusijo seveda. In da prenehajo naši politiki tam zunaj govoriti, da prod boHše-Vlkmn nismo preje, dokler nam antanta ne da največflh jamstev za vojaško podporo v slučaju vojne s sovjetsko Rusijo. Spoznajmo pravo pot! . SULTAN O TURClJL Pred kratkim časom le dospel v Carigrad neki ameriški žurnahst. ki je želel razgovora z vladarjem turškega cesarstva. Avdijenca se mu je dovolila pod pogojem, da odda dan pred razgovorom vprašanja na sultana v dvorni pisarni. To je storil, in naslednjega dne ga je sultan Mehnted sprejel Sultan je ob žumalistovem vstopu v sobe za sprejemanje sedel v naslonjaču. Na prišleca ie napravil utis trudnega, bolnega človeka. Mehmed je zelo bledega lica in nosi naočnike kar napravlja na človeka uti« učenjaka. Razgovor se je začel. Žumallst Je stavil vprašanja, ki jih je prejšnjega dne predložil v pisarni, in Mehmed je odgovore čital s pole papirja, ki jo je imel pred seboj Sultan ie dejal da bo na vzhodu vladal mir samo tedaj. če ostane Turčija neodvisna država. Turčiji je obstanek v Evropi potreben. Cim bo podpisana mirovna pogodba — je dejal Mehmed — bomo začeli z notranjim preustrojem države. Sultan se je izrazil da veruje v novo Turčiio, v njeno zgradbo in v njem soiiialni razvoj. Dejal je. da bo v Turčiji med prvimi reformami na dnevnem redu vzgoia naroda in moderniziranje narodnega gospodarstva. Turki so po njegovi sodbi pošten In nadarjen narod, ki bo napel vse sile. da si pribori boljšo bodočnost. Vzpostavljena Turčija lahko postane središč« miru In napredka na vzhodu. Mehmed Je čital z lista Se nekake litaniie o emancipaciji turške žene in napravil poklon Amerikanccm radi naredbe o zabrani uživania alkoholnih pijač. nakaT je ameriškega Časni karta ljubeznivo odpustil Razna poročila. Jugoslavija. Obupno stnnle Avstrife. -Gospodarsko stanje današnje Avstrije je zelo obupno. 7—8 milijonov prebivalstva, v pretežni večini me-Kčanskl in delavski sloH. trpi strašno bedo osled draginje in pomanjkanji-živil Sedal se lahko vidi. kal ao Nemci Izguhjli z odcepitvijo nenem-Iklh bogatih pokrajin, kf so Jfm bile nekoč molzna krava. Vsled neprestanega tiskanja no vlh bankovcev, pada kurz avstrijske krone neprenehoma. Po zadnjih vesteh ne velja avstrijska krona niti enega švicarskega sanrtma. Koliko bolj pada krona, tem dražja »o živila Kruh n. pr. Je v kratkem času posko čil v ceni od 2.40 K do 5.25 K in še Črez. Dvomljivo Je danes, da-H Je Avstrija sposobna za svoje samostojne llvlienie. AvstrPa Ima sicer nevoljno razvito industrijo, trnja sedaj 8 to tnalo koristi, ker mora vsled svoje slabe valute prodajati Industrijske pridelke napol zasloni. Eden glavnih Izvorov bede je seveda dolstvo. da le Avstrija v prehrani pasivna. Trudi se. da se temu odpomore. zato prosi tudi od nas pomoči bi sklepa z nami pogodbe. Za to pa Je treba zopet denarja. Da si prlbavj kredita, hrane In premora V zastavila Nizozemski svojo tobačno reži k), ki ie bila edea glavnih državnih dohodkov. Lflnderbank Je že tudi prešla v m-ke francoskih kapitalistov, ter prenesla svot sedež v Pariz. Avstrijski finančniki ne naidejo pravega izhoda lz tega katastrofalnega stanja. Tiskanje novih hankpvcev mora slednjič tudi prenehati, ker sicer država utone v papJriti. Za enkrat edina rešitev bi bila oddala premoženia po zakonski osnovi državnega tajnika dr. Reischa, kateri kapitalistično časopisje seveda ni naklorrieno. Na ta način bi dobila država krog 12 milijard. Danes ie pravzaprav cela Av-strha na prodal za živila. Največ trpi pr’ teh razmerah Dtinai. ki ie velikansko glavno mesto male Avstrije, velikanske žrelo malega pritlikavca Vsi pr skusi, rešiti se "eh nezm snih razmer, ne koristijo velika dokler se De t'ho'jša valuta In dokler bedo ravno v«.led slabe valute nakupovali tujci tamkaj blago za nizteo cena Kasacfjsko sodišč«. Beograd. 22 (Izvirno poročilo). Pri ministru pravde Tlmotijevišu se vršijo te dni v navzočnosti dr Ravniharja In minstra Kramerja pogajanja o definitivni sestavi ka-sacijskega sodišča pri stolu sed-moriee v Zagrebu. Kot predsednik pride v poštev dr. Babnik, kot pri-sedniki med drugimi dr. Milčinski In dr. Žmavc, kot generalni prokurator dr. Okretič. Velike dijaške podpore. Beograd, 22. (izvirno poročilo). Vlada je dovolila za podporo dijakov beguncev v Ljubljani kredit 9S.000 K. Na praznik sv. Save bo viada določila potrebne zneske, da se sezidajo modemi akademlčni do-mi v Beogradu, Zagrebu la Ljubljani. Pozdravna nota panamskega parlamenta. LDU Beograd. 21. Panamski parlament je naslovil predsedniku naše vlade Davidoviču pozdravno noto kot predstavniku naroda, ki je v tej volskl nalveč žrtvoval, aa je zmagala pravica. Italijanske laži. LDU Beograd. 21. Preshlro Javila uradno: Italltanski listi tavlialo. da je v oneni delu Albanije, ki va ima zasedenega Jugoslavija. Izbruhnil upor in da ie naša vojska imela srdite borbe z ustaši, ki so baje zapleniti našim četam en top. Te vesti so popolnoma izmišljene. V severnem delu Albanije sploh ni bilo upora do-člm le izbruhnila ustaja v iužr.i Alba-niti- To pa se le zgodilo že ored dali časom. In sicer v pasu. ki ie zaseden po italilanih. Takrat se le vnela Muta borba med Italijanskimi četami In ArnavtL katerim se le posrečilo, da so osvojili Kroia Ustanovitev odbora za določitev cen v Sarajevu. LDU Sarajeva 22. Po odredbi ministra za prehrano se ustanovi odbor za določitev cen ca Sarajevo; sestavljen bo Iz enega trgovca, enega producenta, enega konsumema in enega delavca. Za napredovanje Profesorjev. LDU Sarajevo. 22. Na 13. redni sefi društva sredniešolskih profesorjev Je poročal profesor Markovič, da Je vlada obllubila podpirati zahteve, katere so profesorji stavili na mir£-strsvo. namreč, da nanreduielo profesorji po sedmih službenih letih v osmi čin. razred, po 14 letih v sedmi In po 21 letih v šesti čin. razred. Vlada ie predlagala, da se tudi doklade vračunalo v plačo in da 'se za upokolitev vračuna polovica suplem-sirih let Izvoz tulih valut prepovedan. LDU Beograd. 21. Ministrstvo za finance le izdalo odlok, da se prepove iz krallevine SHS izvažanje grških drahem v evoti oreko 700 komadov in italllanskih lir v svoti nrekn 1200 komadov. Potniki ne smejo nesti sehol več vrst denaria. patere-ga izvažanje ie prepovedano, sko preseva vrednost svoto 1000 francoskih frankov, računaloč do kurzu, ki ga določuie ministrstvo za finance. Ves denar, ki se skuša Iznesti iz kralevine SHS proti tel naredhl. bodo obmelne carinarnice zaplenile v korist državni blagatai proti dotlč-nim osebam pa se bo postopalo kakor proti tihotapcem. Zborovanie demokratske zalednlce. LDU Beograd. 22. Včeral popoldne le bila druga sela demokratske zaledice. Razpravllalo se ie o projektu enotnega programa demokratske stranke in o agrarnem vprašanju Minister za agrarno reformo a. Križman le poročal o agrarnem vprašanju, ministrski predsedr ik m zastopnik zunanlega ministra g. Davidovič pa o zunanlem položahi. Seja se bo nadajvata danes popoldne. Posveto-vanla kluba demokratske zalednice bodo trajala bržkone Še nekaj dni. VSTAVLJEN JE OSEBNEGA PROMETA na južni Železnicl Obratno ravnateljstvo južne železnice v Llubllani objavlja: S 23. januarjem L L izostane do nadaljnega vsled pomanlkanla premoga na vseh progah južne železnice v območju «hratnega ravnateljstva lužne železnice v LjubljanL, vsi dosedanji redni osbnl vlaki. V orotnetu ostanejo ekspresni vlaki med Parizom in Beogradom. Brzovlaka. ki vozita sedal med l.lubllano in Beoeradotn. vozita na progi Lluhllana-Zaereh trikrat na teden, in sicer v ponedellek, sredo in soboto. Na progi Zagreb dri. kol. Sisak-Beograd vozita redno vsak dan. Na progi Maribor-Ljubljana prevažata osebe toverna vlaka št. 831-833 in obratno 858-860. Vlak št. 831-833 odhaja iz Maribora ob 905 in prihaja v Ljubljano ob 19.12. Vlak št. 858-860 odhaja iz Ljubljane ob 6.25 In prihaja v Maribor ob 16.27. Na progi Zidani roost-Sisak prevaža osebe tovorni vlak št 501. ki odhaja iz Siska ob 6.41 in prihala v Zidani most ob 1035. V nasprotni smeri vozi vlak .št 502-520, ki odhala iz Zidanega mosta ob 13 10 in prihaja v Sisak ob 19.23. Na progi Maribor-Orabštajn prevaža osebe tovorni vUk št. 442a-497. v nasprotni smeri pa vlak št. 470-472. Vlak ŠL 442a-497 odhala iz Maribora ob 6.12 in pri-haia v Orabštain ob 15.30. Vlak št. 470-472 odhaja iz Orabštajna ob 5.58 in prihaja v Maribor ob 14.17. Na progi Ptggersko-Kotoriba In v nasprotni smeri prevažata osebe tovorna vlaka št. 277 in 272. Vlak št. 277 odhaja ta Pragerskega ob 18 ta pri-haia v Kotoribo ob 22.03. Vlak št 272. Vlak St 272 odhaja UP9 v6i,v 272 odhaja ta Kotoribe ob 24.49 la prihala v Pragersko 5.43. Na progi pille-Llutomer in v nasprotni smeri vozita vlaka št. 812a-513 in 1802-51. Na progi Zidani most-Ljubljana ostaneta v prometu vlaka št 32a in 37a. Vlak št. 32a odhaja 1* Ljubljane ob 14.15 in vlak št. 37a prihaja v Ljubljano ob 7.28. Na progi Ljubljana-Vrhnika vozita vlaka št 2703 in 2704. Vozni red Je razviden ta stenskega voznega reda. Na progi Ljubljana-Borovnica vozita vlaka št. 60 in 63. Vlak št. 60 prihala v Ljubllano 7 vlak št. 63 odhaja ta Ljubljane 15. Na ostalih progah, in slcei Sinčavas-Zclezna kanila. Slovenska Bistric*-BistrJca mesto. Poljčane-Konjica bi Orobelm«-Rogatec ie Obratno ravnateljstvo lužne železnice prepustilo obratnem vodlem prosto roko. da v lastnem delokrogu uvedejo po potrebi v vsaki smeri dnevno po en vlak. Vlaka št. 858-860 In 831-833. ki vozita med Mariborom in Ljubljano in nasprotna imata vedno zvezo za Zagreb. NafoovtBb dtp)omatičiw metode italijanske vlad«. LDU Beograd. 21. »Pravdac javlja: Italijanska vlada je poslala k svojemu poslaništvu v VVashing-ton kot svetnike ta tajnike one osebe, ki ao oženjene z Američankami. Italijanska vlada misli, da bo na ta način vplivala na Javno mnenje v Ameriki, ker so te žene ta visokih In vplivnih amerikanskih krogov. Prodiranje boijševlkov r SlblriJL LDU Moskva, 22. Na vzhodni fronti so rdeče čete prodrle do Fin-skaie. V Tomsku Je ostalo 25.000 mož čehoslovašklh čet. Antanta še vedno podpira proti-boUševiške akcije. LDU Pariz. 22. Agence Havas javlja: »Temps« zaznamuje vest c angleški ekspediciji v Kavkaz kot neresnično. Gre sami, za odpoši-Ijatev nekaterih kadi »v ta zlasti gradiva za kavkaške narode, da se jim pomaga v boju proti boliševi-kom. LDU Dunaj, 22. Po soglasnih brezžičnih brzojavkah Iz Washtng-tona, l .ondana ta Rima je vrhovni svet sklenil poslati 260.000 mol Izbranih čet v ozemlje Črnega morja, da branijo Kavkaz. Vrhovni cvet priznal neodvisno« Georgije. LDU Rim. 21. Vest, da je vrhovni svet priznal neodvisnost Oe-orgije. je v glavnem mestu Tiflisn izzvala velikansko navdušenje. Otvoritev angleškega parlament«. LDU London, 22. Prvo zasedanj« parlamenta v mirovni dobi se otvoil slovesno dne 10. febrnaria. Prva potiska ladla. LDU Gdansko. 21. Prva poljska ladja. obsecaiuča 7000 ton ie priplula v Gdansko Poliska bo nakupila v Ameriki še štiri parnike. Vodla berlinskih komunistov aretiran. LDU Berita. 21. »Lokalanzeiger* Javila iz Bremena, da le bil ondi are-tiran vodla banskih komunistov dr. Lewin. NADOMESTILO ZA MIROVNO KONFERENCO. Prva seja poslanišJkega sveta. LDU Pariz, 21. Vrhovni svet je sklenil v svoii današnji seji. da m konferenca veleposlanikov sestan« dne 26. januarja. Seje bodo v Londonu. LDU Pariz. 22. Kakor poroča »Temps«. se bo vršil prvi sestanek načelnikov vlad v Londonu. Oled« turškega vprašanja se želi soudeležba Zedinjenih držav. Francoski zastopnik. LDU Pariz, 21. V konferenci veleposlanikov, ki stopi na mesto vrhovnega sveta, bo Francijo zastopal generalni tajnik ministrstvo za zunanje posle Palcologue. Beležke. Nemška »VVirtschattsparte* I« vojuo posojila »Cilller Zeituug« piše: »Wlrt-schaftsp&rtei« lahko zabeleži svoi prvf uspeh. Po poročilu drugega tu kajšniega lista (namreč Nove Dobe v Celju) se je vršilo tu pred kratkim neko slovensko zborovanje, pri katerem se je govorilo tudi o tej novi organizaciji. Razpoloženje zborovalcev napram »Wlrtschaftspar-tei« se je izražalo v dveh okolno-stih. Najprvo so se zborovalci na-smelali. potem pa so začeli kritizirati nastop te stranke za vofcio posolilo. Smeh. ki pride od srca vzbu-la čut zavesti; če je bil na prisilien. ne Izdata premoči, temveč zadrego. Da niso mogli nobene druge »<*čk« strankinega programa ovreči, dokazuje. da je stranka postavljena na solidnem temelju Osiane še tt»-rei vprašanje vojnega posolila Lisi poskuša nato v daljši razpravi dokazati opravičenost strankinega nastop za izplačevanje vnjneva posojila. — Ker se Je pri nas podpisalo mnogo vojnega posojila in ie ra met -f Železniški rudnlkv Srbiji Po* roča se: 2e za časa avstrijske aku-vacile so začeli neki podjetniki kopati železno rudo v rudniku, ki se na-hala blizu Velesa. Ugotovilo se le sodah da le najdena ruda takšne kakovosti. da lahko postane omenjeni rudnik eden najboljših na svetu. Zato te ministrstvo za šume In rude odredilo. da se začne rudnik izrabliati v velikem obsegu. V ta namen hočejo pridobiti tudi posebne strokovnjak« ta inozemstva. + izdelovanje solitra v Cehoslo-vaškL Cehoslovaki so v sladkorni tvornici v Pečkvh poizkusih vpor*. biti vodo sladkorne pese za tedelova-neje solitra. Poizkus ie popolnoma vspel. ta strokovnjaki menijo, da bodo mogli na leto izdelovat! 6u(J-7O0 vagonov solitra, kar bo potrebi čeho-slovaške republike po eksplozivnih tvarinah zadostovalo. -f Svetovna produkcija zlata. Tvrdka Montauu v l^tndonu ceui produkcijo zlata na svetu I. 1919 z« 175 milijonov Ur šterlin. manj nego 1. 1918. Anglija sama ga Je proizvodna za 2.80 milijona lir šterlingov manj. -f Za kulturo sladkorne pese V Slovenili. 20. t. m. se le vršila tt Ljubljani anketa glede sladkorne industrije. Po anketi, ki so se io udeležili priznani veščaki in inteiesentl se Je sklenilo podpirati z vsemi sredstvi uvedbo kulturo sladkorne pes« povsod tam. kjer le zato ugoden svet in pozvati vlado, da prouči načrt, ali so na Posavju dani pogoji za ustanovitev sladkorne tovarne. V tem slučaju le treba takoj začeti s pripravljalnimi deli za to industrija <, Dnevne vesti. — čudne trditve se pojavljajo la pozna se Jim, da jih narekuje strah pred občinskimi volitvami. Dvomimo, da je kedaj kak ljubljanski meščan trdil, da je župan s svojo jnodrostjo. ,,ki mu je bila odvratna1*, rešil poino preganjancev pred ka-eematami. Rešil je pač marsikal. dokler je molčal, toda ko Je pisal bizantinske članke, nosil srebrn rog po svetu in pošiljal vdanostne izjave skupaj s Kalanom, takrat ni rešil in reševal nikogar, pa tudi »odvratno« mu ni bilo. solnčiti se „v žaru cesarske milosti*1. Da pa vendar ka) pove,^ hoče izvedeti imena onih. ki niso ž njim zadovoljni, da se znese nad njimi, dokler ima moč. Da bi bil rad robat, verujemo, to dokazuje njegovo zadiranje nad strankami, njegovi visoški dekleti uradniškim organizacijam in 'nisnlm posestnikom. Sedaj išče ..subjekte** in ..zaplotnike** — le posestnikom se noče več zameriti. Rad bi. da bi pozabili njegovo oblastnost zadnjih let. s trgovci vred in da bi mu dali svoje glasove. Pa tudi meščanske potrpežljivosti je konec, kakor uradniške. U tem je danes v vsej Ljubljani eno samo mnenje in niti kandidatsko prilizovanje niti oblastno zmerjanje pomaga več. — Korupcija. Kako demoralizl rano je danes naše Javno življenje m celo uradništvo. nam kaže Žalo-slučaj, ki se Je pripetil v Be-OKtadu. Ministrstvo za prehrano Peli svojim uradnikom sladkor na Kupone. Na ta način so preiemali Sladkor judi uradniki direkcije za rečno plovbo v Beogradu. Uradni-.n' zadostovala količina sladkim, ki je določena na glavo. Zato Predložili dva seznama svojih članov pod drugimi imeni. Prvič so P* -jvli sladkor kot uslužbem 1 direktne, drugič na kot uradniki neke »agencije za plovbo po rekah**. Kako dolgo so tako goljufali, se ne ve. Sedaj so jil slednjič — vendar razkrinkali in naredili konec sramotnemu početju. Potreba bi bila. da bi ravnali s krivci, ne glede na njihovo socijalno stanje, kakor z navadnimi goljufi — Zvišanje pristojbin v Čekovnem prometu. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani nam poro- Ministrstvo za nošto lit brzoiav Is oovišalo pristojbine v čekovnem prometu pri kr. pošt. ček. uradu začenši s 1. t. m. in sicer: 1. Opravilno pristojbino na 10 vin. od vsakega uradneva opravila (vknjižbe), ki se vrši na računu od vloge nakaza, pripisa. obremenitve itd. 2. Provizijo od vsake obremenitve na dve petini pei miile do zneska 5000 K (40 vin. od lnno K) in eno petino per m Me od zneska, ki presega svoto 5000 K (20 vfn od 1000 K). S skupnim čekom se smejo posamezni zneski, kakor dose-dal. nakazovati do 20.000 K. Obremenitve v klirinškem prometu in zneski. katere pošilja ček. urad s poštnimi nakaznicami, so. kakor do sedaj prn«p. Kunstelj. Invalidi brez razlike stanu (častniki In moštvo) se poživljajo, da se udeležilo tega v ažnega shoda. Shod volagkfh vdov Jn sirot ae vrši v Ljubljani v nedelja dne 25. Januarja ob 9. uri dopoldne v prosto rib restavracije »Zlatorog«. Gosposka ulica št. 3. Vdove, oziroma sirote. se v lastnem Interesu poživljajo. da se gotovo brez Izjeme udeležilo tega shoda. Kranisk» podružnica SPD pri redt letošnji občni zbor v nedeljo dne 25. Januarja ob 10 url dopoldne v prostorih »Narodne čitalnice«. VABILO na JV. kongres v Centralnem odboru združenih narocinn stanovskih železničarskih društev našega krw-(Jestva. ki sc vrši dne 25. in 26 t. m. v mestni posvetovalnici v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Centralni odbor fn razvoj po-gaianj v Beogradu glede naših zahtev. 2. Reorganizacija Centralnega odbora. 3. Položaj jugoslovanskega 2e-železničarstva z ozirom na sporaz um in nerešeno vprašanje pragmatike. 4. Slučainostl. Začetek ob 9. uti dopoldne. V času. ko na naših jugoslovanskih železnicah bivši Svahi Madžari in renegatl delajo na Jugoslovanski-internacilonalni komunistični podlagi uprav vratolomne eksperimente, pri-deio narodni tovariš! iz vseh krjriev naše koma! osvobojene domovine v LjuMiano. da zavzamejo stališče proti tem mahinaciiam. ki so že do-sedai popolnoma desorganlzlrale železnice in hočejo upropastiti vse Pozivamo vse podružnice, da pošljejo po enega delegata na kongres. i • Poziv vsem ljubljanskim članom! Zveza jugoslovanskih železničarjev priredi na čast bratom iz SrbtJe. hercegbosne in Hrvatske v nedeljo, dne 25. t. m. ob 19. uri družaben večer v hotelu Bellevue. Sodeluje obče znani in priljubljeni kvartet prof. dr. Kozinc in celotna godba ZJZ. Vsi oni. ki se udeležijo skupne večerje, nal to priglasijo v društveni pisarni v Narodnem domu d;:nes do 16. ure. kjer dobijo vsa potrehna pojasnila. Pre isedstvo ZJZ. Begunci In Izseljenci! Odbor za okrajno organizacijo Narodn. sveta za mesto Ljubljana In okolico, poživlja begunce in izšelience, katerim Je na tem. da se ustvari dobra organizacija In da se vprašanj1? beguncev kmalu in prav reši, da »e zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v soboto dne 24. t. m. ob polu 8. uri zvečer v restavraciji „Zlato-rog“ (Gosposka ulica). Splošno slo*]ko žensko društvo ima v svojih društvenih prostorih na Rimski cesti 9 Jako bogato, nanovo lepo urejeno javno knjiž nico, ki je pod običajnimi pogoji \sakomur dostopna. Odprta Je vsak torek, četrtek in soboto od 5.-7. zvečer. Telov. društvo ..Sokol" T pu. berku priredi dne 25. t. m. ob 20. uri v telovadnici tukajšnje Narodne šole predpustni kabaretni večer z zanimivim humorističnim sporedom. Obenem se naznanja, da se vrši občni zbor „Snkola“ dne 28. t. m. ob 20. uri v prostorih gostilne pri „Jag-njetu zvečer v. prostorih gostilne Novak, Gledališče. Mtguon. Dolgo smo sicer nanjo čakali, pa se Je čakanje vsaj izplačalo, ker Je predvčerajšnja uprizoritev opero ..Mignon" uspela nad vse pričakovanje dobro in nam je gledišče nudilo večer, kakoršnih smo imeli v letošnji sezoni bore malo. G. kapelnik Brezovšek se je za izvajanje vestno potrudil In je partituro Thomasove gracilozne in elegante giasbe interpretiral z veliko rutino, finim okusom in nenavadno natančnostjo. Domači solisti, zbor. oi kester — ta še posebno —, scenerija in režija, vsi zaslužijo skupno pohvalo. Podrobno poročam po reprizah. Z. P. Pododbor Združenja gled. Igralcev Srbov, Hrvatov In Slovencev v Ljubljani priredi strokovna preda vanja iz igralske, muzikalne in literarne umetnosti Kot predavatelje Je povabil naše najboljše umetnike in saokovnjake. Predavanja se bodo \ ršlla v dramskem gledališču ob nedetlah od 10—12. dopoldne. Vsem članom in gojencem dramatične šo-L bo vstop prost, nečlani, ki se zanimajo za ta predavanja, dobijo v pisarni pododbora (dramsko gledališče od 14.- 15. url pri g. Pregarcu) vstopnice proti malemu plačilu. Vsled bolezni odpade danes dne 2. t m. predstava »Rusalka« za abo-nement C. ter se Ista uprizori v po-nedeliek 26. t. m. za Isti aboaetnenL Danes ostane opera zaprta. Književnost in umetnost. Z izdajo „MaU ©smarlce** je Založnik ustregel našim pevcem, k! so pogrešali ponatiska najpriljublje-i jšfh moških zborov v ročni bi • Srebrnina na Kokosovem otočju. V Tihem oceanu ležt Kokos-otočje. ki pripada republiki Costa Rica. Tam se nahaja še od 18. stoletja srebrnina, ki Je last Jezuitskega reda. ki Je bil pregnan iz Perua. Srebrnina Je vredna krog dveh milijard. V kratkem misli zapluti tjakaj parnik Malmore. Z ekspedicijo se podasta tjakaj tudi dve ženski, ki sta za časa svojega tamkajšnjega bl-vania našle prostor, kjer je srebrnina skrita. • Steklene rakve. Steklarska obrt v Ameriki, ki se Je v vojnem času jako opomogla. Je začela zdaj Izdelovati steklene rakve. ki so v novem svetu Jako priljubljene. • Nov! tip aeroplanov. Znana tvrdka Wickers, ki ie izdelala letala za uspeli polet preko oceana v Avstralijo, dela danes nov aeroplan. ki bo'bale lahko nesel 100 popotnikov. Imel bo osem motorjev ln 700 konjskih sli. Aeroplan bo zgrajen na državne stroške. • Petdeset milijonov kton za sliko. To rekordno ceno »o dosegli pri dražbi slik ls galerije vojvodinje žepni obliki, V veseli družbi, na la« letih pevci radi zapojo. toda nikdae 1.,avilno. ker pojo na pamet, not t \eiikem formatu pa ne morejo nositi vedno seboj. Oblika ..Male pesmarice*’ bo tel potrebi odpomogla. Pesmi so tiskane v partiturah, ker j je prav. da pevci ne poio iz glasov, marveč iz partitur. Cena posameznim številkam je nizka, izvod stane lc 1 krono. II izvodom 10 kron. Naj si te lepe pesmice omisli vsak slo-venski pevc.. romajo naj zlasti v ob’ lejne kraje, odkoder je povpraševanje po notnem materijalu vedno veliko. —a. .Jucoslovenske Njivo" 1. In 2. št. Je izšla z bogato vsebi io. Po« j . iio so vredni čitanla sledeči članki v 2. številki: Jugoslovansko je-dinstvo, Pied rešenjem Jadransko« ritanja In Oko .ulutnog pitanja. Revija Izhaja v latinici in cirilici ter Hane na leto 120 K ali 40 4in ar lev. Vsakemu jugoslovanskemu hiteli« gentu „J. Njivo** tonlo r> iporočatna 1. št ..Prirode", glasila hrv, prirodoslovne..a društva je izšel i tvgato in zanimivo vsebino. Jen- s«. Fink »i opisuleta zimo Ig prirodo vnjej. O. Kučera pa zvezdnato nebo v januarju. S pričujočo 5..vilko Je stopila ..Priroda* v svof deseti letnik uspešnega kulturnega dela. Narcčiiiuu za ..Prirod:/* znaša letno 20 K. za ..čitelje in dijake 12, Uprava te nahaja v Zagrebu. De« U.ctrova ul’-J 1. Koledar Družbe av. Cirila hi Metoda" za leto 1920. je ravnokar. Izšel. Cena Je 8 K. Družbina pisarna ga je začela tako) razpošiljati n« vsakoletne odjemalce. Kdor bi p« koledarja ne dobil, naj ga naroči pri „Družbi »v. Cirila te Metoda" ¥. Ljubljani Hamiltona za sliko Romena (Sinovi grofa Beckdorfa). Sliko Je kupil neki Amerikanec. Izklicna njena cena je bila 260.000 frankov. Prodana pa J« bila za 5.300.000 frankov ali 50 milijonov kron. * Čuden novorojenec. V Pulte je pred kratkim porodila neka žeiv ska Čuden nestvor. Novorojenec le Imel opičja ušesa, mačja usta. prst« s kremplji in noge brez pet, Nlegov« moško spolovilo je bilo kakor pri mačku. Ko Je dete prišlo na svet. J« najprvo zajokalo kot pravo dete. nato pa začelo mijavkati kakor mlado mače. Živelo le k sreči samo par ur. Vzrok tega zelo neobičajnega no roda se pripisuje temu, da se i« -mati. ko je bila noseča v treilem meseca nekoč zelo prestrašila no* kega mačka, ki je. skočil skoz! rktto v njeno sobo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Oospod, ki Je poslal dopis o »bitnem zavodu«, nal se blagovoli alf sam javiti v našem uredništvu ali na poslati naslov * podatkom, za kateri mlin gre. Izdajatelj In odgovorni urednik' Anton Pesek. Pokrajinske vesti. Velikovec. Lep red vlada pri tukafšntem vdovskem In slrotin-skem zakladu, tako lep. da bo imelo kmaJu opravke i. njim tudi sodišče. Ze davno pred polomom so l.1918. štiri stranke v zmislu pravil vrnile zavarovalne poio In zahtevale vrnitev plačil. Zaklad, oz. njega opravite” g. Hans. pozneje Ivan Oswald pa je zadevo celo poldrugo leto za-\ lačeval in je še danes ni rešil, čeprav so stranke ž. pred meseci izpolnile zadnjo formallteto in podpisale pobotnice. Tako polževo uradovanje danes nikakor ni na mestu. Ce g. Osvvald ti v čuti dovolj odgovornosti. naj vendar prepust! svoje mesto drugemu. Veterjo. Kakor drugod po Jugoslaviji je naredil državni preobrat tudi pri nas Iz mnogih Savlov Pavle. Resnici na ljubo pa moramo k.mstatirati, da sc mnogi od njih r .tali res dobri, odkriti naši državljani. mnogo bolli od nekaterih naših, starih zaslužnih rodoljuhov. ki uvnalo z našo državo neprimerno taij omalovažujoče, kakor so z ranj-ko Avstrijo. Na ta način izpodkopa , ajo med iučim že Itak ne preveč zavednim ljudstvom naši državi uded ln zaupanje, f .rajni čas Je. da začno naši vellakl za Jugoslavijo vsaj z Isto vnemo In vztrajnostjo delovati, kakor so za propadlo monarhijo. Slovenjgradcc. Železniške zveze proti Jugu In proti severu, so pri nas naravnost smešne. A ko se hoče* peljati v Maribor, mora? prenočiti v Dravograda fn ako se hoče* nehati v CVh* zvečer, moraš Drobiž. pieaočitl v Veleum, fn vendar vozita vsak dan dva vlaka proti jug« i dva proti severu. Toda v Dravogradu nima ni eden ni drugi vlak zveze proti Mariboru, v Celje pa s* moraš peljati opoldne, ako hočel priti tja v temi zvečer. AH ne b( kazalo, da se upeljeta ta dva vlak* tako, da bi imela v Velenju ln v Dravogradu zvezo? V tem slučaia šel bi lahko Iz Celja vlak zjutraj te Unei zvezo v Dravogradu proti Mariboru eden pa popoldne, ki bi potem pripeljal občinstvo hc Maribor* 2t nazaj. Ta pa bi moral Iti do Celja« ne pa samo do Velenja, taka zveza bi bila naravna, sedanla pa neka) čudno spominja na zloglasni birokratizem v Avstriji. Blzeljčanl smo res del pozabljenega Slovenskega Stajerja. Smo ta« ko odcepljeni od sveta, da nas malo kje poznala akoravno nam raste zelo dobro vlnce. Nimamo železaic* ne telegrafa, ie dosti malo ne vsak* danje pošte, ampak samo trikrat n* teden. Časopise dobivamo neredn* včasih šele 3 do 4 dni po Izhajanja, Načrt za železniško progo BreSictv« Rogatec je kovala že stara Avstrija* tud) geometri so nam delali z merjenjem veliko veselje, danes pa je zopet vse zaspalo. Samo čakamo š* na boljšo bodočnost, mislim do « naša občina za druge stvari kakor za svoj lastni zaslužek preveč ne za« r'ma Tudi aprovlzadj* ne deinje * polnem teku kot drugod. Ml revni delavci nismo dobili že lep čas bel« moke. daslravno jo Je fltnl zavo4 razdeljeval. Kje je tista moka? m ta Te/ji: ,,Humoreske". Zboka ruskih humoresk, satir in grotesk. Cena broš. . . K «•— „K ti rento v album". Humoristični almanah a slikami K 4*50 Ferd. Seidl: „1 aatiinstvo naših Alp". PrH, evek k spoznavanju slovenske zemlje. Vez. K 10— Alfom Mencinger: „Nnuk o serviranju". Bogato ilustrovans ron.ožna knjiga za praktični in teo-jetični pouk na nadaljevalnih šolah za vajence gostilničarske in hotelirske obrti in ta samouke .............................................................................. ... K 16‘— Slike za legitimacije v 1 url do-j bito lahko v novo urejenem fotografskem ateljeju Hugon Hibšer, Ljub jana, Valvazorjev tre 7 (nasproti Krlžanakoj cerkve). Iz de lj uje so vsa v to stroko npadajoča dela do najfinejše IzviSitve. Slika se v toplo zakurjenem ateljeja Zmerne ceno. (invalide ali ženske) sprejme naša podružnica v Celju 87 Kralja Petra cesta štev. 31. Kostanjev les kupi vsako množino in plača najvišjo ceno KAlf A** lesna trgovska In Industrijska KUVM družba s o. z. v MARIBORU. fini i® malo rabljen, dobro ohranjen kupimo. Pismeno ponudbe na upravmšlvo „Jugoslavije“ pod »Stroj*. Narodna knjižnica: 1. In 2.snopiči ..Valentina Vodnika Izbrani spisi”. Cen« , } • ••*•••■ Jf, ®*~ 8.—5. snopič: Leomd Andrejev: „Qaudeamas“. Komedija. — Poslovenil tir. Jože o.onar. Cena................... .......................... . . K 8'— 6.—9. snopič: Vladimir Levstik: „QsdJ« gnezdo'*. Povest Iz dni ii, «j»uja in nad. Cen« broš...... . ........ ■ ••,.« K 10'—* vez. £ 13*-™ Sirite med narod: 1. Koroška. Carantanus. Prldcjan Je zemljevid v barvah Koroške. Cen«.K «*— 2 Poglavje • stari slovenski demokraciji. Gosposvetsko r~!]o Spisal ir. Bognmtl V o* n jak Cena........................ . ............•.......... .... K 2*— 8. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena............................ K 1*— 4. Problemi mulepa naroda. Spisal Abdiiua. Cen«......................K 2*— 6* Jugoslovana!'a tena za nuiodovo »v«.hodo. Uredil Alre. Cena.......K 2*— 8. Slovenska narodna mladina in njene naloge na narodnem, gospodarskem in kulturnem polja. Spisal Jan. Ev. Sinhec. Cena broš................................. K 10 — Slovenci, Slovenke t Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih Naročite te knjige in brošuie, širite jih med ljudstvo t Dobivajo se v upravništvu »»Jugoslavije** v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru in Ptuju ter v vseh knjigarnah. Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane K 1’90 in je torej najbolje če pošljete denar za knjige naprej. Naročite knjige, dobra knjiga je najboljši prijatelji Zvezna tiskarna v Ljubljani. Obračanje in moderniziranje oblek in površnikov, salonskih sukenj, žaketov itd. Naročnikom se čistijo in likajo obleke zastonj! Razpolagam s prvovrstnimi močmi, izvežbanimi v velemestih Evrope. rezan, tesan, okrogel, drva In oglje kupuje in prodaja Maribor, Tegetthofova cesta 45.