Iz raznih držav V NAŠI DRŽAVI Na^ trgovski odnošaji % Nemeijo in pogajanja s Svico in Poljsko. Pri fcrgovinEkih pogajanjih med Jugosiavijo in Neinčijo je bil v Beriinu dosežen eporazum o jugoeiov. izvoznih. kontingentili (obsegih) z Nemčijo, pri čemer je bil vzet za podlago dosedanji jugoslovansM iavoz med Nemčijo in bivšo Avstrijo skupno. Nemeija je dovolila Jugoslaviji med drugim večji kootingent za uvoz vina, in sicer ined tem za 50.000 hl vina k Slovenije. Za nemške turiste, ki bodo potovaM v Jugosiavijo, je dovoljen najaižji aaesek 1 milij. 400.000 mark. Po dosežmem trgovinskem sporazumu bo Nemčija še nadalje dovoljevala krošnjarenje Ratmičanom in Kočevarjem, kakor je bflo to že do sedaj pogodbeno določeno z Avstrijo. Vprašanje dvolastnikov ob severni meji se sedaj ni reševak) ter se bo o tem razpravijaJo na prihodnjem sestanku meseca septembra, ki bo najbrž v Gradcu ali v LjubljanL Takrat bodo sprejeti tudi odločilni sklepi o otomejnem prometu. Ta teden ocipcfaife Ease 2asto?stw v Bern na trgovinska pogajanja s švfco. v tJrugi J*>lovici junija se bodo začda trgovinska pogajanja med našo državo in Poljsko. V DRUGIH DRŽAVAH Italija in Francija v počastitev 82. letoice sv. očeta. Dne 31. maja so v Vatikanu in Castel Gandolfo, kjer biva papež na tetovanju, svečano proelavili 82. rojstni dan sv. očeta. Zjutraj je skupina devet žtalijanpkih vojnih letal poletela preko Castel Gandolfa. Zvečer je bila v cerkvi v Castei Gandolfu zahvalna verska svečanoet. — Pri tej priliki eo ga obiskali cerkreni prelati, diplomatski zbor in številne ugledne osebnosti v njegovem letnem biTališču Castel Gandolfu ter mu iskreno čestitali k visoki starosti. Papež Pij XI. je daroval sv. mašo v svoji kapeKci, na kar je sprejemal čestitke. Med drugimi je »v. ooetu poslal brzojavno eestitko tudi francoske republike Albert Lefaran. Sv. oče se je za brzojavko takoj sno SBhmLil in poeial predsednikovi "*!«•«»} Frandjl svoj apostolski Hhem bo caplenili strankam Viada je podeJila romunskepBBSPCOodnemu minisfcru upravo nad fgnofattjem bivših rommiskih strank. aje hivše »žetezoe garde« je zaplenjeno v Ikorist državnemu skladu. Pretnoženje ostalih trank cenijo na 80 miliJonov lejev in bo z njim razpolagalo pravcsodno ministrstvo. Premoženje bodo rniili j>redstavnikom bivših političnih strank le v tem primeru, če bodo na pod!agi nove ustave ustanovljene stranke in 5o se bo prijavilo zadostno število ljudi, ki >i dokazali, da so pomagali ustanoviti jr-tmieri strankin fond. Protižidovski zakon na Poljskem. Poljska vlada bo predložila sejmu aM parlanentu 8. jimija protižidovsld zakon. jlavne točke tega zakona so: 1. Zidom do prepovedano klati živali po posebnem >bredu, ki muči živinče. 2. Judje bodo izočeni iz armade ter javnih in samoupravlih uradov. 3. Od javnih del bodo izklju5eni judovski obrtniki in tvrdke. 4. Samo gotovo števflo židov bo smelo Wti nameečenih po giedališčfli in. kdnematogmfih ki v posameznih. gospodarskBi panogah. Skrajni poljski deoičar|i zahtevajo k navedenim todkam še isgon vseh žiiav, kateri so ee aaeelili na Poljskem po L 1918. Gospodarski spor med Nemčijo in Anglijo. V zadnjem času so Angleži odvrniii s svojLm uspešnim posredovanjein vojno nevarnost, «i ie groaia Evtopi radi r^nega spora med Čehosiovaško m Nemčijp, ker je hotela slednja pobasati za Avstrijo v svojo prusko malho še sudetske Nemce. Koanaj ce je ublaM ta spor, je že nov y oepredju ia sicer gospodarski med Anglijo jn Nemčijo. Nemci eo se poetavili na staflšče, da ne priznavajo in ne bodo poravnali Angiežem avstrijskih dolgov, dasi so Avstrijo zasedli in priključfli Nemčiji. Pogajanja glede ureddtve mednarodnih obvezaosti bivše Avstrije med Angleži in Nemci so prekinjena in obatoja možnost, da se razvije iz te prekinitve pred vsem trgovsko-političen spor. Anglija bo uvedla spk>ŠDO vojaško obveznost. V angleški spodnji zbornici je jzjavil manisiter za oboroževanej Inskip, da proučuje angleška ylada načrt za uvedbo obvezne vojaške shižbe, ker hoče^ da bd bila Velika Britanija zavarovana napram vsem presenečenjem v mednarodnem položaju. Kesnicoljubnost komunistov. Francoski komunističrii list >Huo;aiiite« je tožil Jakoba Dorio, ker je ta trdil, da je »Humanite« prejemala denar od konainterne v Mospkvi. Pred sodiščem je pa bivši zastopnik francoske komunistinče stranke v Moskvi, Henri Barte, izpovedal, da je >Humanite« v letih 1928—1932 dobila vsako leto od kominteme po 5—6 milijonov frankov. List »Humanite« se je torej strašno osmešil, m ker drugega ne more, zdaj psuje, da je Barte eden izmed hudodelcev, ki so podkupljeni od kapitalistov. Tako poroča list »Novoe Slovo« iz Berlina. Je pač stara pej sem, da icomunist pmje in zabavlja. kadar 1 se mu dokaže nečastno dejaaje.