Poštnina plačana -v gotovini. LETO SL, ŠTEV 30.
LJUBLJANA, sobota 21. avgusta 1927.
Današnja številka Din 150.
izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na t^den. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica štev. 19.
Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame:	»Naprej«,	Ljubljana.
Čekovni raoim štev. 14.398. (KDZ)
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din.
Oglasi:
Prostor 1 X 55 mm 60 par, Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
Letnik VIII., štev. 3tt.
četrtkova »N apr e jev a« številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 72 Din mesečno 6 Din
Za ali proti kapitalu?
;	IResnica	raž&ijsfi
Ali mar laž združuje?
SPIJ; trdi, da -smo se z dekalisti združili zato, da razbijemo aijo. Veliko preveč si domišlja! Za razbijanje take stranke,'kakor je SPJ, ni potrebna prav nobena združitev, vsak zaveden proletarec že ve. da je SP.1 že razbita, in šicer takt temeljito razbita, da tudi dva njena člana nimata enakega programa. Petejan n. pr. mora požirati, :da »Del. politika« demagOško agitira za zvezo s kmečkim ljudstvom, on je pa proti! Itd. Zato SPJ o programatičnih vprašanjih sploh Tieče govoriti. Tako daleč je že prišla, da ne mara govoriti niti o najprimrtiv-nejšem programaticnem vprašanju, o tistem vprašanju, ki ga vsak delavec takoj razume in je takoj pripravljen nanj odgovoriti:
pri itaki debati vsak delavec spoznal, da dela SPJ za angleški kapital proti domačim rudarjem! Tega spoznanja se SPJ boji, zato slišimo dan na dan toliko besed o »združenju brez očitkov«, 'češ, saj brez krivde ni nobeden- »Kaj bosie pogrevali stare grelie, nazadnje boste še komu očitali, kar je naredil kmalu po rojstvu v plenice!« Prav tako so govorili — toda naši očitki se ne tičejo starih grehov, ampak sedanjega ddovanja SPJ, pod 'katerim še sedaj trpi naše delavstvo. Občinski odbor v 'Mežici je še zdaj razpuščen, s. Moderndorfer in odpuščeni rudarski zaupniki še zdaj nimajo zadoščenja, to nima s plenicami nič opravka! Pač pa vi očitate našim zaupnikom »grehe« še pred 20 in 10 let in to take grehe, ki niso grehi. Na primer če je "kdo med vojno inora'1 služiti pri vojakih, topri pametnih ljudeh ne velja za greh, proletariat obsoja bdlj razne Kristane, ki so bili med vojno lepo na gorkem, ker so bili kapitalu nujno potrebni (unenfDehrlich) za ->dobro gospodarstvo« pri »Vojni zvezi«. Ali ni tako?
Tako daleč ste prišli v svoji žalostni demagogiji, da ste proglasili resnico za razbijača!
Res je, da resnica razdružuje. Kadar ovce spoznajo resnico o mesarju, mu uidejo. Resnica v oči bode. Vendar — ali laž združuje?
Da! Laž združuje. Laž je združila SPJ v Delavski zbornici z orjunaši in klerikalci. Pobožna laž drži skupaj ovčice pri SLS. Narodna laž drži še marsikoga pri na-rodnjakarjih. »Nepolitična« laž drži še vedno nekaj delavcev pri kristanovskih strokovnih organizacijah. Razredna laž je pri okrožnih volitvah pridobila dekaliste, da so volili SPJ in njenega Sitteija. (Enako pri volitvah v Delavsko zbornico!)
Laž združuje popotnika z razbojnikom za toliko časa, dokler ni popotnik ubit iu slečen do nagega. Kdor hoče biti na ta način združen, naj se združuje s sladko demagogijo laži. Mi hočemo biti združeni brez laži, ker ne maramo, da bi nas razbojniki še bolj slekli nego so nas že!
Zato se bomo javno z vami razgovarjali, ne le o lepih besedah programa, ampak tudi o izvrševanju tega •programa.
Zaupnikom in vsem zavednim.
Volilni boj se tembolj zaostruje, čim bližje je dan volitev. Meščanske 'kapitalistične stranke razpolagajo v tem boju z močnimi sredstvi: Vsi slovenski dnevniki so v službi kapitalističnih straiik, ves plačan zaupniški ' kader kapitalističnih strank je na nogah, da z medsebojnim konkurenčnim bojem predoči delavcem, uradnikom in poljedelcem edinozvehčavnost meščanskih strank in vzbudi med njimi prepričanje, da je delavsko kmečko gibanje brezpomembno, da ne more ničesar doseči v Jugoslaviji.	:	!Wi|
Proti tej lažnivi kampanji dnevnega tiska ima zavedno delavstvo samo svoja dva tednika »Naprej« in »Enotnost«. Ta dva tednika sta v resnici premajhna, da bi odgovarjala na vse laži. spletke in zavijanja kapitalističnih dnevnikov in tednikov. Zato morajo zavedni delavski zaupniki podpreti boj svojih tednikov z agilno ustno propagando.
Liberalno demokratske agitatorje in pristaše vprašajte:
Zakaj, so skupno s klerikalci izročili po prevratu vso oblast belgrajski kapitalistični kliki? Zakaj so glasovali za reakcionarno monarhijo, ki jo uvaja vidovdanska ustava? Zakaj so takoj nato prekršili ustavne pravice ljudstva in izglasovali »zakon o zaščiti države«? Zakaj so razpuščali delavske organizacije? Zakaj so njihovo premoženje izročili svojim zaveznikom socialpatriotom? Zakaj so podpirali in podpirajo orjunaški teror nad prebivalci ? Zakaj so podpirali korupcionistični režim paši-čevcev? Zakaj so uvedli davek »a ročno delo? Zakaj podpirajo I PD in mežiški angleški kapital proti slovenskim rudarjem? Zakaj ustanavljajo svoje žolte razbija-ške strokovne organizacije? Zakaj so prepovedali štrajk železničarjev in rudarjev?
Klerikalce vprašajte:
Kdo odloča o tisku v njihovi stranki? Zakaj kmetje nimajo nobene odločilne besede v njihovi stranki? Zakaj so škofje in kanoniki neomejeni lastniki tiskarn in katoliškega časopisja? Zakaj je to katoliško časopisje hujskalo na vojno? Ali se tako hujskanje vjema z Jezusovim naukom? Zakaj so pred vojno vodili Habsburško vojno politiko? Zakaj danes podpirajo monarhistični centralizem? Čemu so v kratkem času, ko so jih radikali vzeli v vlado, izglasovali tako protiustavne uredbe kakor je § 82, ki daje velekapitalističnim družbam davčne ;
privilegije na škodo ljudstva? Zakaj njihovi veliki župani razpuščajo občinske svete, ki so zakonito izvoljeni, postavljajo komisarje, dasi SLS trdi, da se bori za samoupravo ljudstva? Zakaj glasujejo za ogromne indirektne iu krivične direktne davke ter tako aktivno podpirajo belgrajski centralizem, proti kateremu govorijo in pišejo leta in leta, a ga z dejanji podpirajo? Zakaj zlorabljajo vero, verske katoliške shode in dneve v svrho politične propagande in agitacije? Zakaj govorijo in pišejo proti kapitalizmu, a z dejanji podpirajo vlado finančnega kapitala v Belgradu, ki skuša podvreči svoji komandi vse narode in vse sloje v Jugoslaviji? Zakaj se več ne borijo za samoodločbo naroda, za samostojno Slovenijo in zakonodajno avtonomij«? Zakaj so opustili propagando slovenskega programa — in zakaj poveličujejo velesrbsko radikalno stranko in^jenega eksponenta g. Vuki-čeviča? Ali res samo zato, da bodo škofje in kanoniki dobili in ohranili nekatere svoje fevdalne privilegije? Kakšne trajne koristi pa prinaša taka politika slovenskemu ljudstva), slovenski industriji, obrti, kmetom in delavstvu?
Na vseh shodih *teh kapitalističnih strank stavljajte ta vprašanja ter Si zapomnite in zabeležite odgovore.
Kristanovskim voditeljem pa postavite sledeča vprašanja, kadar bodo prihajali med vas:
Čemu so izstopili iz socialne demokracije? Zakaj niso plačevali strankinih prispevkov? Zakaj je dobil Kristan upravo Bel ja? Kaj razpravlja Kristan iia dvoru? Zakaj je vlada dala delavske zbornice baš njim? Menda ne ;iato, da bi podpirale socializem?
Zakaj niso sestavili s socialno demokracijo (JSDS in dekalisti) enotne liste, dasi so sprejeli na papirju vse politične volilne zahteve? Zakaj so postavili svoje razbi-jaškt separatne liste še popreje, preden so bila končana pogajanja za skupni nastop?
Samostojne kmete pa vprašajte: Zakaj g. Novačan ■več ne propagira republike? Zakaj je g. Prepeluh zapustil socialno demokracijo? Zakaj je g. Pucelj podpiral Žerjavovo politiko, pozneje Radičevo, nikdar pa ni zastopal politike in interesov slovenskega ljudstva.
Vsem pa povejte: brez zavednih, delavskih in kmečkih organizacij, ki bodo vodile politiko ljudskih interesov -- ne more priti zboljšanje. Noben prerok ne bo odrešil ljudstva. Ljudstvo si mora samo pomagati, a zato se mora organizirati. Brez organizacije pa bo vedno le orodje kupitala!
Dokazi.
In ljudstvo na obeh straneh se je vzdignilo, šlo in podrlo mejnike, ki so stoletja delili Slovence v Kranjce in Štajerce Tako je bilo citati v slovenskih meščanskih časopisih prve dni po državnem prevratu leta 1918. Zavedno delavstvo se je razveselilo tega dogodka, saj je pomenil del uresničenja socialno demokratičnega programa, ki odklanja historične meje in vse, kar ovira življenju naraven razvoj.
Razdružuj ia vladaj, je bilo geslo ne samo avstrijskih vlad, temveč je in bo parola vseh, ki v kalnem; ribe lovijo. Kjer se dva prepirata, ima navadno dobiček tretji. Kapital to ve iu se po tem ravna. On sovraži delavsko slogo. Da do te ne pride in da jo tam, kjer obstoji, razbije, seje razdor z ustanavljanjem žoltih organizacij. Celo mednarodne organizacije dopušča, kjer smatra za potrebno. Za voditelje postavlja ljudi: iz delavskih vrst in jih dobro plačuje z mastnimi službami ali drugače. Taki ljudje so agenti in plačanci kapitala.
Taktika' buržoazije spominja na neki odstavek v bibliji, kjer stoji, da so hoteli Babilonci sezidati stolp segajoč do neba, Bog pa da tega ni dopustil in je zmešal babilonskim zidarjem jezike, da se niso mogli sporazumeti. Nacionalni prepir, ki ga imamo, bi bil-potemtakem'božje delo. Slovencev pri zidanju babilonskega stolpa gotovo ni bilo zraven; ako bi bili, bi danes znabiti govorili mesto enotne slovenščine kranjščino, štajerščino, koroščino, primorščino in še kako drugo »ščino«.
Zgodba o babilonskem stolpu je tudi za našo dobo poučna. Agenti kapitala jo dobro poznajo in jim prihaja prav. Ko so se znašli slovenski delavci in kmetje, da zgradijo temelj za stolp bodočnosti, se je pojavil moloh kapitalizem in je govoril skozi usta svojih plačancev: Nak, to pa ne! Zmešati jim je treba jezike, da se skregajo in da ne bo nič iz stolpa bodočnosti !
In so začeli priganjači kapitala: Kaj boste, saj Slovenci nismo narod, mi smo samo pleme. Narod je v Belgradu, pri zeleni mizi, tam je čaršija, ki jo moramo mi, pleme, poslušati in ubogati! In ko medene besede niso zalegle, so postali osorni: Kaj, vi še pleme niste; vi ste pasma, kranjska pasma ste; Kranjci ne bodo komandirali Štajercev! Malo je manjkalo. da niso razdelili Kranjcev še v Dolenjce, Gorenjce, No-tranjce in Ribničane. Zlobni so dosti, da bi nazadnje, če bi jim kazalo, razdelili še Štajerce v Prleke in Todeljne, one iz Apaške kotline pa v apaše . . .
Ali Si za ali proti kapitalu?
Vsak ‘delavec :wa to vprašanje brez posebnega premišljevanja in konferiranja glasno in odločno odgovori: Proti kapitalu!
SPJ pa najprej premišljuje, krfko bi odgovorila, da bi bil volk sit in koza cela. V Konsumnem društvu za Slovenijo, v Delavski zbornici, v strokovnih organizacijah itd., tam se je že mnogokrat čutila prisiljeno razlagati, da se brez kapitala ne da nič doseči, ..da je treba deiati z barfkami, da imajo podjetniki krizo in zato da morajo delavci uvideti potrebo pametnega sporazuma s podjetniki itd.
Vse te in lake izjave ne pomenijo nič več in nič manj kakor sodelovanje s kapitalom proti inteiesom delavcev. Saj pojejo popolnoma isto pesem tudi narodni socialisti v »Jirtru« in krščanski socialisti v »Slovencu«, jj Narodni govorijo/za zvezo z narodnim'.kapitalom, krščanski za zvezo s ;krščanskim kapitalom, v resnici so pa oboji .zvezani z enakim Areznarodnim in brezverskim kapitalom. Kajt! 'kapital sploh ne more .biti naroden, ker ^ ni rojen kakor narod, tudi ne more imeti nobene ideje , in tudi krščanske were ne more imeti .čeprav ga škofje krstijo v besedami »Moj moraš biti!«
Še veliko težje bo kdo verjel, da je kapital delavski, kakor slišimo večkrat o kristanovskem kapitalu. Nasprotno je res, da je Kristant va banka enako protidelav-ska, kakor vse banke, pa najsi bodo »narodne«, »krščanske« ali pji »delavsko«.
Še celo o državnih bankah velja, da so državne samo toliki* časa. dokler dela vlada takim bankam vse po volji. To je bilo in rbo tako, dokler bo odločeval kapital namesto človeka. '(Po klerikalni terminologiji: .zlato tele -namesto žive duše!!)
Pri SPJ se enako kakor pri vseh kapitalističnih strankah o živih bitjih samo govori. Kakor -so krščeni ljudje pri klerikalcih le stafaža, kakor je narojeni narod pri orjiinaših le stafaža, -tako je tudi delavni človek samo stafaža pri SPJ, Enakost -svoboda in bratstvo so pri socialistih te vrste samo lepe besede-, kadar gre stares, ne dajo enakim svobodnim bratom niti besede, češ, kaj boste vi, ki nič ne .znate, kaj boste vi, ki ste slabi gospodarji, kaj boste vi, ki nimate ničesar pokazati. Kristan zna, Kristan je deber gospodar, Kristan ima kaj pokazati.
Seveda slišiš take besede samo med 4 očmi. V jav- ■ nosti jih je sram Kristana in njegovih sfcižb, vsak trenutek ga zatajijo in javno razlagajo, da Kristan ni njih član niti somišljenik.
To je dokaz, da jim ne gre za Kristanovo znanje niti za njegovo dobro gospodarstvo, ampak saino za to, kar Kristan ima, kar lahko pokaže in zaradi česar se njegovim hlapcem kar oči svetijo. Zato se njegove osebe branijo, njegovo »Delavsko politiko« so pa sprejeli z vsemi štirimi, enako, kakor sprejemajo njegove službe, prav za prav službe, ki se dobivajo z njegovo pomočjo in na njegovo priprošnjo.
1 brej cenijo Kristana res samo zaradi njegovega kapitala. zaradi njegovih zvez s še večjim kapitalom in zaradi njegovih zvez z visokimi zaščitniki kapitala - ne Pa kot človeka.
Baš to vprašanje pa je najvažnejše programatično vprašanje: ali naj odločuje človek, ali naj odločuje kapital?
Prav vsak delavec in vsak kmet, tudi vsak uradnik m sploh vsak, kdor si sluzi svoj kruh z delom, vsak je proti kapitalu, če dela za klerikalce ali demokrate dela samo zaslepljen, ker veruje lepim besedam proti zlatemu teletu ali proti tujemu kapitalu; veruje jim pa zato, ker pri teh strankah ni dovoljena debata, ampak morajo ovčice poslušati svoje pastirje brez ugovarjanja.
Ali ni pri SPJ prav takor1 Zakaj ta »socialistična« stranka ni dovolila debate o mežiški aferi ? Zato, ker bi
Tako	je	razumeti nastop socialputriotov na mariborski
konferenci	za	skupen nastop delavcev	in kmetov pri skup-
ščinskih volitvah 11. septembra t. 1. Mislili so, da se bodo štajerskim delavcem prikupili, ako udarijo po »Kranjcih«. Zmotili so se. Cim so uvideli, da so tudi delavci in kmetje na Štajerskem za skupni nastop, so pobesneli. Zgrabili so za najnizkotnejše sredstvo. Začeli so kričati, da Kranjci ne bodo komandirali Štajercev. Oni sami se pa dajo komandirati od kapitalistične belgrajske cincarije. So pod njenim »nadzorstvom«.
Zanimivo	je, da kričači sami niso	Štajerci, nego so prilezli	pred	leti	iz Kranjske v Maribor,	na Kranjsko pa veči-
noma iz Primorja. Ako bi veljala njih logika, oni nimajo pravice ne na Štajerskem, ne na Kranjskem; kvečjemu na Primorskem, ako je italijanska vojska kaj hvaležna. Da se pokažejo v še večjem nasprotju s samimi seboj, so postavili Štajercem za nosilca liste Primorca Petejana...
Ljudstvo je leta 1918 izruvalo pobarvane mejne kole, agenti kapitala bi jih pa radi na novo postavili. Deželni mejniki že pred vojno niso mogli vplivati na solidarnost med delavci posameznih dežel, pa se tudi socialpatriotom ne bo posrečilo preprečiti združitev zavednih delavcev in kmetov! Proletarce vseh dežel je klical Marks k združitvi, social-patrioti pa delajo na to, da bi se še Štajerci in Kranjci tepli. Naj se zvijajo kakor hočejo, v Mariboru so si sami potegnili krinko raz obraz. Ako jim je že sloga delavcev in kmetov na Slovenskem zoprna, je razumljivo, da ne morejo in ne smejo opustiti napadov na Sovjetsko Rusijo! Na Kranjce so kričali, na Rusijo so mislili.
Zavednost je slabo polje za demagogijo. Nezavedni se lahko med seboj razkoljejo med Eržene in Koruznike, med Korune in Bahune, zavednega proletariata pa ne bodo premotili. Burka, ki so jo uprizorili \» Mariboru in teden prej v Celju, bi bila vredna peresa kakega Cankarja ali Gogolja. S svojimi nepoštenimi manevri so se pokazali pa tudi s še neke druge strani v nad vse nečedni luči- Njihovo vodstvo v Bel-gradu je že 8. julija sklenilo, da nastopi SP.I v celi državi samostojno. Par tednov pozneje, ko so že imeli vezane roke, pa pridejo v Celje in Maribor^tpogajat se«. Znabiti so si predstavljali skupen nastop tako, da bi vsi skupaj zlezli pod belgrajsko zeleno mizo in pa »državno nadzorstvo«? Pogajali so se, govorili in stavljali predloge z najnedolžnejšim obrazom, pri tem pa hinavsko tiščali figo v žepu.
So-dobri učenci Žerjavovi. Slučaj z ljubljanskim mandatom ni, šel mimo njih brez haska; fiktivne pogodbe (kakor n. pr. v Konsumu) zaveden proletariat odklanja. Belgrajski sklep za Slovenijo ne velja, pravijo sedaj. Prazen izgovor! Tak sklep ni bil nikjer objavljen. V Mariboru in Celju so se razkrinkali kot proste politične varalice.
Tisti hip, ko je postalo jasno, da socialpatrioti varajo, da jim ni za skupen nastop, ker ga jim kapitalistično belgrajsko vodstvo ne dovoli, tisti trenutek se lahko smatra za začetek nove dobe v delavskem gibanju pri nas. Bo vsaj plebiscit, koliko je socialpatriotov in njihovega priveska. Na celjski in mariborski konferenci so bili od njihove strani večinoma nastavljene! »pod državnim« in drugačnim nadzorstvom. Ako računajo s številom glasov, kakor so ga »dobili« pri volitvah v Delavsko zbornico, se varajo. Volilne kroglice niso kuverte, ki bi se dale odpirati in krasti.
Je prav in dobro, da gredo agenti kapitala »samostojno« v volitve. Koliko je dati na njihovo zavezništvo, so pokazale volitve v oblastne skupščine. V prevaljskem okraju so ostali najbolj vidni socialpatrioti doma in zakrivili, da ima delavstvo v mariborski skupščini enega zastopnika manj. Manjkalo je samo 15 glasov do še enega mandata!
Lev Nikolajevič Tolstoj;
Patriotizem in mir.
(Priredil Vinko Moderndorfer.)
(Dalje.)
II.
Po prihodu na Francosko so ruski mornarji celili štirinajst dni praznovali dan za dnem. Med praznovanji so jedli in pili, nato pa vselej govorili. Brzojav pa je prinašal celi Rusiji poročila, kje in kaj so v sredo in kje in kaj so v petek jedli in pili in pri tej priliki govorili.
Vselej, kadar je kateri izmed ruskih poveljnikov napil na zdravje Franciji, so to sporočili vsemu svetu in vsakokrat, kadar je rekel ruski admiral; »Napijem lepi Franciji!« je bilo to naznanjeno vesoljnemu svetu. Gorečnost časopisov pa je bila tolika, da niso ovekovečili samo napitnice, temveč tudi vse pojedine, niti hors d’ oeuvres ali malic niso prezrli.
Tako je priobčil neki list sledeči spored obeda s pripombo, da je bil obed umotvor;
Consomme de volaille, petits pates.
Mousse de homard parisienne.
Noisette de boeuf a la Bearnaise.
Faisans a la Perigord.
Casseroles de truffes au champagne.
Gliaudfroids de volaille a la Toulouse.
Salade rtisse.
Parfaits a I’ ananas.
Desserts.
Croute de fruits toulonnaise.
V prihodnji številki je bilo čitati: Današnji obed ni zaostajal za včerajšnjim. Sestavljen je bil:
Potage livonien et Saint-Germain.
Zephyrs Nantua.
Esturgeon braise moldave.
Selle de daguet grand veneur, etc. etc.
In prihodnja številka je objavila popis tretjega obeda, sledil je popis vinske karte: »taki likerji, take vrste burgundca, Grant Moet« itd,
V nekem angleškem listu je bila navedena količina opojnih likerjev, ki so jih med svečanostmi popili. Bila je tako ogromna, da je komaj verjetno, da bi ji bili kos vsi pijanci iz Francije in Rusije v tako kratkem času.
Vest, da gredo socialni demokrati in dekalisti na temelju skupne platforme skupno v volitve, je vzbudila povsod radosten odmev. Novo življenje je prišlo v delavske vrste, zaspani po-stajajo živahni, dvomljivce navdaja novo upanje. Gibanje postaja vse živejše. Na silno jezo in strah plemenskih socia-sto-v. Sejali so veter, želi bodo vihar; razdor so hoteli, pa' jim raste edinost prav pred nosom. Kaj bo rekel gospodar — kapital, ko so tako slabo opravili? Kaj bo, če se Martin Krpan ne ukroti?
Martin Krpan je šel na Dunaj, Moderndorfer pojde pa v Belgrad, pravijo zavedni delavci in kmetje. Kaj bo, če bo Moderndorfer res izvoljen! pa Lernež in Gustinčič! O, vsi svetniki božji in še Kristan in Žerjav po vrhu! Pomagajte!
S parlamentarne tribune glas dobro odmeva. Bolj kakor iz malega časopisa ali iz Delavske zbornice. In Moderndorfer in tovariši imajo močan in jasen glas! Zato kaj bo, ako mežiški rudarji in njim enaki ne odnehajo? Mežiška kotlina in Moderndorfer so iz drugačnega lesa kakor Kristanovi ščitniki. Zavedni so in ne odnehajo, čeprav jim nadzorstvo priveže košaro s kruhom višje. Take metode učinkujejo samo pri varovancih kapitalovega nadzorstva. Bivši slovenski »socialistični« narodni predstavniki in poslanci so bili svoj čas poslani v belgrajsko skupščino da tam zastopajo koristi delavcev in kmetov, ne pa, da o prvi priliki položijo mandate in sprejmejo službe iz rok tiste vlade, zoper katero bi bili morali biti v najostrejši opoziciji.
Anton Kristan je prosil ministra Križmana, ko je bil Krstelj v Parizu, naj ga reši živčnih tnuk in ga pošlje na Belje za ravnatelja. Ustreženo mu je bilo.
Josip Petejan je vrgel mandat (v nar. predstavništvu) v kot in tekel v Trst. Mislil je, da ga bo nesel tamošnji proletariat štuporanvo v rimski parlament. Zmotil se je, prijahal je nazaj. Tu je sedaj enako Uratniku »pod državnim nadzorstvom«.
Skoro vsi bivši »socialistični« narodni predstavniki in poslanci so napravili karijero. Razen Bernota, ki je še vedno tam, kjer je bil. Naj bodo našteti po abecednem redu, da se čitateljem obudi spomin in da lahko primerjajo: Zvonimir Ber-not, Melhijor Čobal, Rudolf Golouh1, Anton Kisovar, Jože Kopač, Milan Korun, Anton Kristan, Etbin Kristan, Dragotin Lončar in Ivan Tokan. Ne bo težko uganiti, kateri so pod državnim, oziroma bančnim in kateri pod delavskim nadzorstvom.
Namenoma poudarjamo »nadzorstvo«. Petejan je namreč na mariborski konferenci opravičeval Filipa Uratnika radi njegovega dvoličnega političnega zadržanja, češ, da je -on kot tajnik Delavske zbornice pod »državnim nadzorstvom«. Na drugi strani ponujajo socialpatrioti kandidate, ki so kakor Uratnik pod državnim nadzorstvom. Kitek je državni uradnik, dr. Likar, Sitar, Petejan in Mlinar so uradniki OUZD, Kopač je uradnik Delavske zbornice, Mihevc uradnik mestne plinarne — vsi ti in drugi so pod nadzorstvom. Izza državnega nadzorstva škili večkrat še neko drugo nadzorstvo: bančno nadzorstvo! Dokaz: volitve v Delavsko zbornico.
Poslanec mora biti neodvisen. Njegova kontrola so vo-lilci. Še več: vsi delavci in kmetje, tudi tisti, ki iz kakršnihkoli vzrokov nimajo volilne pravice. Kontrola mora biti sistematična, organizirana, kmetje in delavci morajo biti organizirani. Imeti morajo program, platformo, drugače ni nič. Kdot hoče poslance brez kontrole, poslance, ki bodo delali po želji državnega nadzorstva, ministrov, vlade, ta naj voli sorodnike kapitala SP.I ali pa naravnost SDS. Zakaj bi hodili v hišo po ovinkih, ko je vanjo ravna pot.
Sicer pa tisto državno nadzorstvo ni tako strašen bav-bav, kakor bi ga Petejan rad prikazal. S takim bavbavom strašijo otroke, odraslih ne. Konsumno društva za Slovenijo
Tudi govore so objavljali, ampak popisi pojedin so bili pestrejši kakor govori. Ti so bili vedno iste besede v različnih zvezah. Smisel je bil vedno enak:
»Mi se nežno ljubimo in smo vzhičeni, da se imamo tako radi. Naš smoter ni vojna, ne osveta, ne ponovna osvojitev izgubljenih provinc: naš smoter je samo mir. gojitev in utrditev miru. pokoj in m i r Evrope. Živela ruski car in carica! Mi ljubimo carja in carico in mir. Živela prezident in njegova soproga! Mi ljubimo prezi-denta in njegovo soprogo. Naj živi Rusija, Francija, njiju mornarica in armada! Mi ljubimo armado, ampak tudi mir in komandanta ruske mornarice!«
Govori so redno končali, kakor poljudni kupleti z refrenom:	»Toulon-Kronštat«	ali »Kronštat-Toulon«.
Imena teh dveh mest, kjer so pojedli toliko različnih jedi in popili toliko vina, so izgovarjali kakor besede, ki naj navdušijo zastopnike vsakega naroda k najplemenitejšim dejanjem — kakor besede, ki jim ni treba nadaljnje razlage, ker imajo že same zelo globok pomen.
»Mi se ljubimo, mi ljubimo mir!« Kaj naj bi še dostavili tem besedam, če zadonita istočasno dve nacionalni himni ena slaveč carja s prošnjami za njegovo srečo, druga preklinjajoč vse carje in prerokujoč jim pogin?
Oni, ki so znali ob teh prilikah posebno odlično izraziti svoja ljubezniva čustva, so bili odlikovani in nagrajeni; taki, ki so izkoristili preobilico teh čustev, so dobili nenavadna in nepričakovana darila. Neka francoska provinca je obdarila carja z zlato knjigo, v kateri baje ni bilo napisanega ničesar, ali vsaj nič pomembnega, ruski admiral je prejel s cvetjem obsut plug iz aluminija in še veliko več drugih prav tako čudnih drobnarij.
Tem nenavadnim dejanjem so sledili še bolj čudni verski obredi, katerih so se bili Francozi dozdevno že davno odvadili.
Od časa konkordata sem. težko da bi bili toliko zmolili, kakor so v tem kratkem času. Vsi Francozi so postali nenadoma 'zelo verni in okrasili so z vso skrbjo sobe ruskih mornarjev prav z onimi slikami, ki so jih nedavno porej prav tako skrbno pometali iz svojih šol kot škodljivo orodje praznoverstva.
Molili so nepretrgoma; kardinali in škofje so prirejali povsodi pobožnosti in so najčudnejše vodili sami. Tako je škof v Toulonu pri spuščanju nove bojne ladje v morje govoril o Bogu Miru, a je istočasno prav raz-
je tudi pod državnim nadzorstvom — po zakonu! — pa to nadzorstvo nič ne reče, če sedi Svetek mesto v društveni pisarni — v Delavski zbornici v Zagrebu. Tudi nič ne reče, ako se za štiri dinarje kupljene klobase prodajajo po deset dinarjev. Vsak naš shod in sestanek je pod državnim nadzorstvom. In še kakšnim! Pa radi tega Bernotu ali Leskošku ne pade srce v hlače, da bi razvijal mesto republikanske monarhistično idejo. V Jugoslaviji se je že marsikaj pripetilo, tako daleč pa s terorjem vsaj v Sloveniji še nismo. Tisto »nadzorstvo« naj pošlje Petejan v muzej in še Uratnika zraven, ako bo sprejet.
S tem je ovržena tudi bedasta Honigsmannova argumentacija na znanem ljubljanskem sestanku, češ, da je tudi Bernot kot poslanec prisegel. Prisegel je tudi lionigsmann kot uradnik OUZD, pa vendar pravi, da je socialist in republikanec. Zadnji naš shod v Mestnem domu je bil pod močnim oboroženim državnim in policijskim nadzorstvom, pa so sodrugi vseeno povedali svoje. Honigsmann je včasih drugače govoril, danes ima pa nad seboj poleg državnega še drugo nadzorstvo, ki se mu pozna. Ni iz tistega lesa, da bi delil usodo z Moderndorferjem in Tekavcem.
Poleg Uratnika je branil Petejan v Mariboru tudi druge socialpatriotične grešnike, n. pr. Sitarja in večino občinskega ■odbora v Studencih. Najbolj je otepal socialpatriotijo orjuna-škega 'obiležja; Dobro, da se je nad tem spodtaknil. Zahteval je dokazov. Prav, bomo obudili nekoliko spominov na polpreteklo dobo. V obliki konkretnih dejstev in vprašanj, kolikor posamezni dogodki niso popolnoma pojasnjeni. Veliko se je odigralo skrivaj, izza kulis pa morejo dati le socialpatrioti pojasnila. Naravno, da se semtertja omejimo in izpuščamo imena, da komu ne škodujemo. Socialpatrioti so maščevalni in udarijo, kjer imajo moč. (Leskošek, Mihevc, Pastorek, Tomc, Tekavc, Pukl itd.) Tudi kruh odjedo. Se v ničemer ne razlikujejo od fašistov-orjunašev. Sodrugom bodo podatki lahko služili pri agitaciji. Tu so:
Republikanizem — monarhizem-
Filip	Uratnik je viden član	in	eden prvih voditeljev SPJ.
Kaj je bil do konca vojne,	se	ne	ve. Socialni demokrat	ali
socialist ni 'bil. Prignal ga je veter kakor Podlesnika, Koruna, Olipa, Leskovarja i. dr. Je poleg dr. Korošca, Žerjava in Puclja v častnem predsedstvu odbora za postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju. To bi ne bilo nič hudega, ali on je član SPJ, ki pravi, da je republikanska. Organiziran je kot »republikanec«, dela pa monarhistično. Ako bi bil odkrit, bi moral	izvajati posledice,	ali	bi	jih morala pa SPJ. Ali	je
v odboru	privatnik ali kot	tajnik	Delavske zbornice? To	je
važno!
Kot privatnik je po svoji strankarski pripadnosti »socia-list-republikanec«. Do sedaj se SP.I ni še izjavila, da je monarhistična. Nauk iz tega naj si napravijo socialpatrioti sami. Ne bo ugoden zanje, še manj za Uratnika.
Ako je Uratnik v odboru kot tajnik Delavske zbornice, ga je morala ta tja poslati. V zbornici odločujejo socialpatrioti v zvezi s fašisti in krščanskimi socialci. Sami fašisti in klerikalci ga niso mogli poslati, ker nimajo večine. Kaj sledi iz tega? Da Petejan zamorca	ni in ne bo opral.
Po obstoječih zakonih	Uratnika ni mogel	nihče	siliti,	da
vstopi v odbor; tudi Delavske zbornice ne more nihče siliti, da pošlje svojega zastopnika v tak odbor. To bi ne bilo z njeno vlogo v nobeni zvčzi. Moderndorfer ja so	nekaj	silili,	pa
se ni vdal, tudi Kocmur ni	padel na kolena, je	rajši	šel. Pre-
prosti mežiški ‘rudarski zaupniki —•" brez visokošolske izobrazbe — niso šli v Kanoso: Tekavc tudi ne. Petejanov izgovor na »državno nadzorstvo« je piškav. Otresite se nadzorstva, ako vas korumpira, ali pa pojdite. Ugotovljjeno bodi, da
umljivo povedal, da je pripravljen v potrebi občevati tudi z Bogom Vojne:
»Kaj bo njena usoda, ve sam Bog«, je rekel škof, govoreč o ladji. »Ali bo iz njenega groznega telesa bruhala smrt? Tega nihče ne ve. Toda če bi morali kdaj pozneje, ko smo danes molili k Bogu Miru, moliti tudi k Bogu Vojne, smo lahko uverjeni, da bo Francija stopila pred sovražnika v isti vrsti z mogočnimi ladjami, katerih moštvo je danes sklenilo tako močno bratsko zvezo z nami. Vendar pa ji taka bodočnost ne bodi odločena! Naj to praznovanje zapusti samo miren spomin, kakor spomin na velikega kneza Konstantina F) Naj prijateljstvo med Francijo in Rusijo napravi oba naroda za varuha miru!«
Sočasno je brzelo na deset tisoče brzojavk iz Rusije v Francijo in obratno. Francoske žene so čestitale ruskim in te so sporočile svojo zahvalo. Neki ruski gledališki igralci so pozdravili francoske gledališke igralce, francoski igralci so odgovorili, da bodo ohranili pozdrave ruskih tovarišev globoko v srcu. Ruski dijaki prava, iz nekega mesta so sporočili francoskemu narodu svoje občudovanje. General Peter se je zahvalil gospe Pavlovi. Gospa Petrova je zagotavljala generalu Pavlu iskrenost svojih čustev za rusko nacijo. Ruski otroci so poslali francoskim otrokom pozdrave v nevezani besedi, francoski so odgovorili v verzih in prozi. Ruski minister za prosveto je zagotovil francoskemu nenadno prijateljstvo Franciji, katerega je opažati pri vseh otrocih, tffadnikih in učenjakih njegovega oddelka. Člani društva za varstvo živali so izrazili svoje najtoplejše nagnenje do Francozov. Magistrat mesta Kasan je storil isto.
Neki korar iz Arrare je poslal protopopu carskega dvora zagotovilo, da je v srcu vseh francoskih kardinalov in škofov globoka ljubezen za Njegovo Veličanstvo Carja in za vso njegovo družino, da imata francoska in ruska duhovščina skorajda isto ’ vero in da skupno častita sveto devico. Nato je odgovoril protopop, da so vzbudile molitve francoske duhovščine za carsko družino vesel odmev v srcih ruskega ljudstva, ki z vso ljubeznijo časti carja in da se more Francija zanesti na ruski narod, ki pravtako časti sveto devico, v življenju in smrti.
Generale, brzojavne uradnjke in trgovce so navdušila ista čustva. Ves svet si je čestital in se zahvaljeval.	(Dalje	pgh.)
*) Konstantin Nikolajevič je v letu 1857. obiskal I oulon.
v pripravljalnem odboru za ustanovitev Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti ni zastopnika Delavske zbornice. Po
socialpatriotski logiki je slovenska Akademija plemenska, srbska pa narodna.
Sedaj me vidite, sedaj me ne vidite . . .
Ne bomo razlagali pomena teh besed v ljudskih ustih. So preveč znane. Antona' Kristana zavedni -delavci poznajo. l'udi nezavedni pravijo, da ga poznajo. Pa ga ne. On pa vse pozna. Ima od sile dober nos in neznansko fin čut. Ne samo za bifteke iti bržolice. Je velik podpornik socialpatriotizma, ki se njegovih dobrot ne brani. Še prosi zanje. Priznava dva razreda človeške družbe in dela za oba, ker je usmiljen. Za delavskega in bankirskega. Za enega z desnico, za drugega z levico ali z obema, kadar je ena brezposelna. Za »delavski« razred je ustanovil Delavsko politiko« z desnico, ki sicer dela z njo za banko. Je bila slučajno »'brezposelna«. Nazadnje jo je z obema rokama podaril socialpatriotom. Ali z nadzorstvom ali brez njega, bomo še videli. Zakaj jo je podaril? Kaj ima on od tega? Noben muzikant ne svira zastonj.
Kljub njegovemu dobrotnemu srcu ga socialpatrioti javno zatajujejo. Zakaj ta tajna diplomacija, čemu ta zakotna igra? Dobri barvi se ni bati solnca. Zavedni delavci pazijo in vidijo tudi takrat, ko ghimci mislijo, da gledalci ne vidijo.
Beseda ni konj.
Bodi mož-^beseda. Tako pravimo, kadar hočemo, da ne ostane dana ali izrečena beseda samo beseda. Tudi Uratnik in Svetek A. Kristana dobro poznata. To sta dokazala s svojim odprtim pismom nanj v nekdanjem »Socialistu«. To je bila beseda. Sta še istih misli? Ali morda pravita, da beseda ni konj? Svetek je včasih gledal v Kristanovo »hišo« le od zunaj, sedaj pa sedi v njej in gleda ven. Da, beseda ni konj — pri ljudeh gotove vrste. Ko se Svetku še niso ogreli vladni franki (za ameriško potovanje) v žepu, je rogovilil na nekem javnem shodu v Šoštanju: Če bi bil imel ob prevratu samo 20 »marinarjev«, celo Slovenijo bi zavojeval. Korajžno, kaj ne? A Kristan je še večji kampeljc, pa je Svetka zavojeval brez »marine«.
Uratnik in Svetek sta eno, Svetka ima pa Kristan v žepu. Gre vse lepo po redu, kakor svetniki v litanijah. SPJ mirno prenaša tako voditeljstvo, ne ozira se na še nepozabljeno polpreteklost —- znamenje, da je bilo tudi njej Uratnik-Svetkdvo pismo samo — kos papirja.
Zavedno delavstvo pa sodi drugače. O tem se je prepričal tudi Petejan na mariborski konferenci in že prej — takrat, ko je mariborsko delavstvo njemu in Kristanu, ki ga je bil seboj pripeljal, pokazalo, kje so pri Ljudskem domu vrata.
»Eja, eja, la la la . . .«
Leta 1918 so vstopili sedanji socialpatrioti v Narodne svete in Narodno vlado brez pooblastila delavstva. Pooblastilo so si dali kar sami med seboj. A. Kristan dolži »Pod Lipo« Petejana, da ga je on potisnil noter. Golouh in dr. Fer-folja sta tiho. Tržaški slovanski oportunisti so v zvezi z narodnjaki poklicali v Trst italijansko vojsko 'branit tržaški kapital pred gladno iz strelskih jarkov se vračajočo »mularijo«. Bersaglieri in arditi so vkorakali, plemenski socialisti pa jadrno odkurili pod zaščito — šajkače.
Tu Krmijo zoper militarizem, se navdušujejo za zasužnjene brate v zasedenem ozemlju in so sploh ' vsestranski. Nihče jim ne reče: Primorci ne bodo komandirali Štajercev in Kranjcev. Pa bi jim lahko rekli: Poglejte se v ogledalu svojega tržaškega narodnega in socialističnega izdajstva! Svoje dni smo reklamirali Trst za sebe, svojo univerzo smo hoteli postaviti vanj — sedaj pa odmeva po ulicah tržaških fašistovski »Eja, eja, la la la!« Italija bi morda vseeno dobila Trst, a »socialistične« sramote ni bilo treba.
»Socialistične« vislice za delavce.
13. maja 1919 je proglasila Narodna vlada, ki je v njej sedel A. Kristan, nad vsemi obmejnimi kraji preki sod. (Uradni list 14. maja 1919.) Bil je proglašen v krajih, kjer je največ delavcev. Radi nevarnega širjenja hudodelstva punta, ropa, javnega nasilstva s hudobnim poškodovanjem tuje lastnine itd., so rekli. Kjer je bil pjeki sod, se niso smeli vršiti shodi in sestanki, vsako organizacijsko delovanje je bilo izpodrezano. Najbolj so bili prizadeti radovljiški okraj (Jesenice, Javornik, Dobrava, Kranjska gora itd.), Prekmurje. Dravska dolina (Maribor, Muta, Guštanj, Prevalje, Orna, Mežica itd.).
Preki sod ie pa veljal tudi za trboveljski revir, ki ni ob meji. Ali se Trboveljčani še spominjajo, kakšen sprejem so priredili A. Kristanu, ko je prišel mednje kot minister?
Takratni »Naprej« — od 15. maja 1919 — je bil moralno prisiljen podati nekako izjavo. Seve, ker nihče ni hotel prati zamorca. Resolucijo izvrševalnega odbora, ki jo je bil predlagal odbor ljubljanske krajevne organizacije in je bila sprejeta, niso objavili (»Naprej« je bil v njih rokah do konca leta (921). Delavce, ki so zahtevali kruha, so proglašali za puntanje. Izvozničarji so pa 'na debelo'tihotapili in goljufali državo in (judstvo.	(Dalje	prih.)
Kal nam nudi pakt prijateljstva gg. Korošec • Vuki-ževic?
Razpis volitev v parlament je rodil tudi »Pakt prija-teljstva«, ki sta ga medsebojno skovala g. Korošec in \ ukicevič, da si p() volitvah zasigurata še nadalje vodstvo nase države v svojih rokah. Doseženi sporazum je postal pravcato sredstvo angleškega konservativnega militarističnega veleimperija, ki skuša popolnoma kolonizirati jugoslovanske pokrajine in na ta način podjarmiti Balkanske narode v boju proti internacionalnemu proletarskemu gibanju.
Priznanje socialistične unije sovjetskih republik je postalo za državo SHS že skrajno ueobhodno in vazno. Številna brezposelnost, zastoj v gospodarstvu in industriji itd. so povojni pojavi, ki naravnost silijo svet. da postavi nove, demokratičnejse odnošaje med narodi celega sveta, ki bodrt ustvarili nove pogoje za izvedbo popolnejše svetovne gospodarske konsolidacije.
Da bi se pa jugoslovanska buržoazija še izognila tem problemom in s tem priznanju Sovjetske Rusije na
Najboljši šivalni stroj in kolo je edino ie
GRITZNER in ADLER
za dom, obrt in industrijo v vseh opremah. Istotam pletilni stroj
DU3IED.
Pouk v vezanju brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila.
Nizke cene, tudi na obroke.
]QS1P PETELINE, Ljubljana
bliiu Prešernovega spomenika.
eni strani, na drugi strani pa, da bi zadostno zaščitila inozemski kapital, ki črpa narodovo zdravje in bogastvo v SHS. a obenem tlači delavno ljudstvo k tlom, zato se je odrekla svojemu kapitalističnemu samoupravnemu gospodarstvu in se podvrgla angleškemu veleimperiju, voditelju internacionalne buržoazi.ie, proti združevanju kmetskih in delavskih mas vseh narodov, da na ta način obdrži proizvajajoči delavni razred pod svojim pritiskom.
Policijski režim Korošec-Vukičevič. ki že gazi zakonite državljanske in ustavne pravice, izvaja v dobi pred-stoječih državnih volitev nasilje in teror, s katerim onemogočava delavnemu ljudstvu po ustavi in zakonu zajamčeno svobodo zborovanja in združevanja. Delavnemu ljudstvu se odreka svobodna volja in odločitev v prihodnjem poslovanju. Dogodki južnih krajev države so se pojavili tudi v Sloveniji, osobito na Gorenjskem. Navedemo naj samo nekatere slučaje:
Dne 17. avgusta t. 1. je sklicala sekcija kovinskih delavcev Dobrava, krajevne organizacije KDZ v Gorjah, javni strokovni shod sporazumno z obratnimi zaupniki v gostilniških prostorih Ivana Stareta na Dobravi. Shod je bil s točnim dnevnim redom prijavljen glavarstvu. Ta shod je pa orožništvo na brzojavko okrajnega glavarja v Radovljici po paragrafu 6 zakona o zborovanjih prepovedalo. Ondotno delavstvo že par let sem preživlja krizo v industriji. Oblast prepoveduje delavstvu že tudi vsako strokovno in življensko obrambo. Gostilničarjem na Gorenjskem se tudi oddajo lokalov za shode prepoveduje. Slučaj obč. Gorje! Pretekli teden je bil prepovedan strokovni shod železničarjev v Kranjski gori. V nedeljo, dne 21. avgusta je bil prepovedan volilni shod JSDS in DKL v Kranjski gori.
Ali so to svobodne volitve? »Slovenec«, glasilo SLS, in gg. dr. Korošec in Vukičevič trdijo in pišejo, da volilnega terorja v Jugoslaviji ni. Zato vprašamo g. velikega župana ljubljanske oblasti, kaj misli ukreniti pri podrejenih organih v svrho zaščite volilne svobode. Kaj misli ukreniti radi prepovedi volilnih shodov DKRB, ki ga tvorita JSDS in dekalisti.
Delavci se še dobro spominjamo volilnih shodov SLS pri zadnjih državnih in okrožnih volitvah, ko sta nam razlagala načelnik in podnačelnik jugoslovanskega poslanskega kluba gg. Korošec in Sušnik program Slovenske ljudske stranke, ki da je zastopnica vseh stanov, in to primerjamo z njihovimi dejanji ter vidimo, da so bili njihovi krasni govori samo prevara. »Pakt prijateljstva« koraka po poti PP. režima in bo doživel med slovenskim narodom slabe uspehe dne 11. septembra 1927.
Naloga delavnega ljudstva pa je, da po vseh industrijskih revirjih in na deželi po vaseh razširi svojo razredno politično, strokovno, gospodarsko in kulturno organizacijo, da z vso bojevno razredno proletarsko zavestjo in aktivnim sodelovanjem napove boj izkoriščajočemu mednarodnemu kapitalu, a obenem obsodi razbija-ški socialpatriotizem, ki slabi m ovira delavni razred, da se ne more popolnoma konsolidirati. Socialpatriotsko kompromisarenje s kapitalom v Delavski zbornici, volitve v Delavsko zbornico, oblastne volitve, boji mežiških rudarjev, izključevanje iz strokovnih organizacij, vsedelavski zlet v Ljubljani, Svetkovi udarniki v Ljubljani in Jeramovi udarniki na Jesenicah, Delavske tiskarne itd., itd. so nam dovolj jasni dokazi. •
Naj živi skupna kandidatna lista Delavsko-kmečkega republikanskega bloka, naj živi socialistični boj izkori-ščevalnemu meščanskemu kapitalu!
Razno.
Volilni shodi JSDS-KDZ in dekalistov.
27. avgusta ob 19. uri v Studencih pri Mariboru pri
»Beli zastavi«. V Hrastniku popoldne dva sestanka.
28. avgusta: v Mariboru, Gam brinova dvorana ob 10. dop., v Rušah ob 15. uri; v Dolu pri Hrastniku dopoldne. popoldne pa v Čečah. V Laškem ob 9. dop.; v Tržiču ob 10. uri. V Bohinju in v Gorjah čas na plakatih. Na Vrhniki ob 9. Na Vranskem ob 8. V Gornjem gradu* ob 14. V Teharjih ob 9. V Košnici ob 15. uri. V Medvodah ob pol 16. V Bizoviku ob 10. v Bizjakovi gostilni. V Šmartnem pri Litiji ob 7. v Mačkovi gostilni. V Litiji ob 10. uri v gostilni Cerar.
Vsem naročnikom v krajih, kjer ni organizacije, prilagamo položnice. Zamudniki naj pošljejo zaostalo naročnino takoj! Za julij 8 Din, za avgust 10.—! Kdor ima že plačano, naj položnice ne smatra za terjanje. — Ne odlašajte, kajti, kdor ostane proletarskemu tisku kaj dolžan brez opravičbe, kaže svojo nezavednost.
Za dvakratno izdajo »Napreja« je poslalo po 10 Din do 20. avgusta 147 naročnikov, ta teden zopet 10 naročnikov, skupaj 157 naročnikov.
»Slovenec« 26. avg. piše, da se je na Moderndorfer-jeven shodu 28. avg. v mariborski Gambrinovi dvorani bati, da pride do izgredov, »ker vlada med pristaši Pe-
tejanove liste veliko ogorčenje«. To diši po želji, da bi vlada shod prepovedala; zato je tudi naslov tak: »Shod komunistov«.
»Svobodne volitve.« Klerikalci so sklenili z radikali pakt, znan pod imenom »blejski sporazum«. Napovedujejo svoj vstop v vlado po volitvah in prevzamejo nase vso odgovornost že za sedanje delo vlade. Lažejo, da so volitve svobodne. »Slovenec« piše 20. t. m.: »Poudariti je treba, da povsem soglašata (dr. Korošec in min. preds. Vukičevič) v mišljenju, dfi so volitve tokrat v Sloveniji povsem svobodne«. Zakaj poudarja »Slovenec« samo Slovenijo? V tem tiči priznanje, da je v ostalih delih države nekoliko drugače. Dogodki v Bohinju pa pričajo, da tudi v Sloveniji ni vse v redu. V Zagorju in Trbovljah naši govorniki militarizma in umora rudarja Fakina še omeniti niso smeli, zastopnik oblasti jih je takoj prekinil. »Slovenec« od pretekle nedelje pa se čudi, »da socialisti na svojih protestnih shodih nikdar ne omenjajo uboja delavca Fakina v Trbovljah«. Sicer ima tu v mislih so-cialpatriote, ker pravi dalj^ da oni »vsled svojega najnovejšega političnega prijateljstva (s fašisti, ki pa ni najnovejše, temveč že staro) tega ne morejo«, kar je točno, a jako najnovejše, da to konstatira ravno »Slovenec«, ki je zadnje čase nekak uradni organ. Mi bi radi govorili, pa ne smemo. Govoreč o zvezi med klerikalci in radikali piše »Slovenec« dalje: »Tako vidimo, da med vodilnimi politiki SLS in NRS vlada popolno soglasje, osnovano na odkritosrčnem sporazumu, ki ne gre za tem, kako bi se med zavezniki delila oblast, ampak se naslanja na moralne temelje, kako okrepiti državo in jo izvleči iz vrtinca strankarskih strasti na pot zdravega političnega in gospodarskega razvoja«. SLS torej nosi polno odgovornost za dogodke ne samo v Sloveniji, ampak v celi državi. Na drugem mestu izvaja: »Še nikdar se ni tako svobodno dihalo v naši državi kakor danes, ko ne strahujejo državljanov nobene oborožene čete in skrb onih resnično demokratičnih politikov, ki so se združili na programu sedanje vlade, bo, da se bo ta svoboda vseh pošteno mislečih ne samo čuvala, ampak tudi utrdila in poglobila, teror in korupcija pa s koreninami izruvala«. Zavestna laž! Napad na dr. Košutiča v Skoplju, izgon »Obzorovega« poročevalca iz Skoplja. aretacije kandidatov in čuvarjev skrinjic, preganjanje vlagateljev liste Delavsko-kmečkega republikanskega bloka v Sarajevu, teroriziranje podpisnikov list HSS v južni Srbiji, neprestane konfiskacije listov, hišne preiskave, aretacije itd. itd. Opozicija protestira. Davidovič grozi s ponovno obtožbo ministrov. »Slovenec« pa govori o svobodnih volitvah v celi državi. Ali mu Barbussevo pismo ni znano?
Pregled organizacij, ki so obračunale za junij, bo objavljen v prihodnji številki »Napreja«.
Manifest JSDS in KDZ smo razposlali vsem organizacijam in zaupnikom. Če smo ga poslali v kak kraj premalo, pišite takoj, koliko naj ga še pošljemo. Agitirajte z njim od moža do moža! Naročniki ga že imajo v »Napreju« št. 29.
Zbirajte za obrambni sklad. Zdaj v volilni dobi morajo sodrugi in somišljeniki svoje zbirke podvojiti. Stranka ne more zdaj nič prispevati, kajti razen običajnih so se izredni stroški v volilni borbi in proletarska stranka nima črnih fondov in rezerv. Za 18 družinskih članov prt 8 mesečnem preganjanju je dosedanja zbirka odločno premajhna, zato požurite se z zbirkami, da bodo angleški kapitalisti in njih podrepniki videli, da niso nič, kadar hočejo z denarjem ugonobiti delavsko gibanje.
Komunistični manifest mora poznati vsak socialdemokrat, Cena 3 Din. Naročite ga pri upravi »Napreja« v Ljubljani.
Bojj in napredek mežiških rudarjev je knjiga, v kateri s. Vinko Moderndorfer obširno pojasnjuje, kako izkorišča angleški kapital naše narodne dobrine. Popisana je v njej zgodovina mežiškega rudnika, bojev in trpljenja mežiških rudarjev. Stane samo 10 Din. Menda ne moreš biti enak socialpatriotskemu kandidatu dr. St. Likarju, ki je izjavil, da mežiške afere ne pozna in da niti te knjige ni čital! Naroči jo takoj, če je še nimaš!
Seja upravnega odbora Delavske zbornice z dne 16. avgusta 1927. Predsednik Čobal je otvoril sejo z dnevnim redom:	1.)	Poročilo	predsednika	in	tajnika.
~.) Sklepanje o brezposelni podpori iz fonda, ki ga je nakazalo ministrstvo. Sedanja kvota je izčrpana. Od 1. oktobra 1927 dalje bo minister redno nakazoval 100.000 Din za podpore. Za rudarje in člane Bratovskih skladnic se podpora iz tega fonda ne izplačuje, ker se pri Bratovskih skladnicah ne vplačujejo prispevki za Posredovalnico dela. — Stavbo za Delavsko zbornico gradi Gradbeno podjetje inž. Dukič. (Prvo stavbo Delavske zbornice gradi najbolj reakcionarno podjetje, katero gazi neprestano zakon o zaščiti delavcev. Op. por.) —i Nadalje se je sklenilo, da se naj pravilnik za izplačevanje brezposelnih podpor spremeni. Tozadevne predloge naj predlagajo Posredovalnice dela po svojih praktičnih izkušnjah. Sprejeto. — Tajnik zbornice prečita dopis Miroslava Pevca za povrnitev dejanskih stroškov v zadevi klerikalne in socialpatriotske korupcije. Med čitanjem delajo klerikalci nemire, »Zedinjaši« jim sekundirajo. Dr. Bohinjec navaja, da se mora Pevcu vsekakor priznati odškodnina, ker je varoval ugled zbornice s tem, da je preprečil na-daljne malverzacije. Sklene se. da se odstopi zadeva finančni kontroli. K besedi ita se oglasila tudi klerikalca Gajšek in Žužek in skušala/zadevo spraviti s sveta, kakor da bi nič ne bilo. S. Leskošek je vprašal upravni odbor, kako pride zbornica do tega, da je član finančne kontrole Žužek obenem uradnik zbornice pri Posredovalnici dela v Ljubljani. »Socialistični« voditelji so odgovorili, da je
Ni dovolj, če zahtevate pri trgovcu samo žitno kavo. Teh je več vrst. Če hočete res nekaj redilnega in okusnega, potem zahtevajte Žiko v rdečem zavitku.
Pletilni stroji najnovejšega patenta »Ideal«, nemškega izdelka, so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila daje: Franc Kos, Ljubljana, Židovska ulica štev. 5.
DZ samo revizijska instanca za Posredovalnice dela in da so tam uradniki, ki niso v zborničnem proračunu. — Strokovna komisija je poslala dopis, da naj zbornica odpošlje delegacijo v Srbijo, da bo preiskala stanovanjske razmere. Na to je nekdo prav dobro zadel, ko je rekel, da se naj predlog odkloni, saj imamo Golmajerja v Beogradu in da plačujemo 280.000 Din za centralno tajništvo. Nato se je storil sklep, da naj stavbni odbor kontrolira novo stavbo, nakar je bila seja zaključena.
Dopisi.
Trbovlje. (Koroščev shod.) Kdor hoče poslušati, prav, kdor pa bi hotel tudi kaj vprašati, naj dobi nagobčnik. Tako so naredili klerikalci v Trbovljah. Če je kdo hotel na shod, se je moral podpisati, da bo poslušal brez vsakega medklica, drugače ni imel vstopa na shod, na katerem je govoril maziljeni g. Korošec, znani zagovornik kapitalizma in zaščitnik korupcije. Na dolgo in široko je govoril o notranji in zunanji politiki. Razlagal je tudi, da se vojne ni treba bati, kajti je ne bo. Imamo mnogo topov, ki smo jih dobili pri Solunu, a imamo tudi prijateljske zveze z Nemčijo, ki nam bo dala najbolj moderne topove, imamo tudi zvezo s čehoslovaško in Poljsko, ki nam lahko da zrakoplove. Imamo pa tudi zvezo z Avstrijo, Madžarsko in Romunijo. Tako, da smo vsestransko prav dobro pripravljeni z vsem. Zlasti so pa naši vojaki Slovenci, Hrvati in Srbi med najboljšimi bojevniki . . . Kdor bo to čital bo takoj vedel, zakaj gospod komisar na našem shodu s. Moderndorferju ni dovolil govoriti o vojni. Dr. Korošec je nadaljeval: Ljudje vprašujejo, zakaj Jugoslavija ne prizna Rusije; zato, ker tega ne dopušča Anglija. Nisem mogel vprašati, če smo že res angleška kolonija. Na nas Korošec tudi ni pozabil: Marksisti so na napačni poti, ker stojijo na stališču razrednega boja, ki vodi boj proti kmetu. Mi, slovenska ljudska stranka, smo stanovska organizacija, k nam spadajo vsi stanovi brez izjeme. Saj je kapitalist tudi izkoriščan, če mora drugemu kapitalistu plačati drago čevlje. Mi. ki imamo odprte oči in ušesa, smo videli na tem shodu, kako se dr. Korošec boji tistega časa, ko bosta delala industrijski in kmečki delavec roko v roki. Takrat bo prišel tudi zanj obračun in ne bo več farbal kmeta, da vodi industrijski delavec razredni boj proti kmetu. O korupciji je dr. Korošec tudi govoril: Ljudje vprašujejo, zakaj se ne odkriva korupcija, pa korupcija se ne sme odkrivati zaradi zunanjosti, a znotraj pa da SLS vodi boi proti njej. Če bi bil dr. Korošec bolj pošten, bi moral reči. da se korupcija zato ne sme razkrivati, ker so korupcionisti pri vseh tistih strankah, pri katerih so klerikalci sodelovali. O volitvah je še rekel: Saj socialistov se ni treba bati, saj ne bodo dobili nobenega poslanca. Komunisti (mislil je JSDS-iKDZ in dekaliste) pa, če dobijo kake tri, bodo pa razveljavljeni po zakonu o zaščiti države. Prav z veseljem je naglašal, da bodo klerikalci oktobra že na vladi. Op. uredn.: Če bodo veljali zakoni, bodo razveljavljeni mandati nasilnežev. Kdo pa je nasilnež, bodo odločevala sodišča, ne Korošec. Razen seveda, če pojde Korošec po Pašičevi in Pribičevičevi poti fašizma. A v tem slučaju bo SLS še hitreje zgubila zaupanje, s katerim se je doslej bahala!
Na meščanski šoli v Mežici se bo vršilo vpisovanje v I. in II. razred v četrtek dne 1. septembra od 8. do 12. ure. Novinci naj predložijo pri vpisovanju šolski izkaz osnovne šole, drugi pa letno izpričevalo. Vse nadaljnje o pričetku pouka bo razglašeno pri vpisovanju. — Ravn.
Mežica. Če se človek zanima in skrbi za bodočnost, mora že danes preudariti, koga mora voliti pri prih. volitvah, da bo prav storil. Vsak naj voli po svojem prepričanju. Meščanske stranke imajo pred vsakimi volitvami polne usta dobrot. Toda teh smo delavci že siti, od dejanjskih dobrot pa še ničesar nismo imeli, razen praznih želodcev, visokih davkov itd. Pa tem strankan mi njih delo ne zamemiro toliko, ker vemo, da v svoj žep ne bo nihče pljuval. Bolj zamerimo tistim lažnivim in ne-
sramnim hlapcem, ki hodijo med nas delavce trositi fraze, koliko da so že za nas storili. V. Eržen, voditelj mariborske SPJ, se upa priti med nas lagat še na zadnjo uro, kako za nas delavce delajo, a povedati ni mogel, kaj da so že naredili. Njih delo je izvršeno na ta način: Delavsko zbornico koritarjem, delavske tiskarne kapitalu ... Močne organizacije so razbili, tako da ljudstvo zgublja vsako pravico. Konkretni slučaj je bil tudi pri nas. Pri razpustu proletarskega občinskega sveta v Mežici so molčali. Nekateri so še prav pridno blatili naše sodruge. Meni se čudno zdi, kako da Mlinar in Štern iz Črne ne spregledata. Saj sta vendar delavca in ne razumem, kaj delata kot namestnika na listi tistih, ki so že dejansko pokazali, da jim ni za delavce. Karl Marks nas je učil »Proletarci vseh dežel, združite se!« Ali je to Marksov nauk, če bo tista skrinjica SPJ kradla skupnosti glasove? Proletarci, obrnite hrbet takim farizejem, spoznavajte resnico. Čitajte »Naprej« in »Enotnost« in združite se v resni in zavedni organizaciji JSDS in KDZ. Tudi žene pomagajte pri skupnem delu, nikar ne branite možem čitati. Nasprotno, čitajte tudi ve, kajti z vašo pomočjo bomo zmagali mnogo prej. Delavec v Heleni.
Št. Pavel pri Preboldu. V nedeljo, 21. 8., je sklicala pri nas SPJ volilni shod, na katerega sta dospela kar dva govornika, g. Grčar iz Maribora in kandidat Ko-mavli iz Celja. Shod se ob napovedani uri ni mogel otvo-riti, ker razen sklicatelja Nidorferja in Pilkota se shoda od pristašev SPJ ni nihče udeležil. Pozneje je prišlo 5 socialnih demokratov in 5 dekalistov ter 4 do 5 neopredeljenih ljudi. Skupno število udeležencev je bilo 16. Ob 11. uri je otvoril s. Nidorfer shod in podal gospodu Grčarju besedo. Ta je sicer obdelal klerikalce in radičevge, vendar se ni dotaknil demokratov-orjunašev. Povedal je med drugim, da se SPJ bori za demokracijo. Njegov drug Komavli je to ponovil in priporočal glasovati za njega in Petejana. Volilci so vzeli to hladno na znanje. K besedi se je oglasil s. Leskošek, kandidat Del. kmečkega republikanskega bloka. Obrazložil je, kako se bori SPJ za demokracijo, navajal je slučaj v Mežici, kjer je neki socialistični kapitalist Monring zahteval razpust občine in krajevnega šolskega sveta. O razpustu je SPJ molčala. Njen član Logar je dobil najprej od kolonialnega kapitala rudniško restavracijo, vlada ga je pa imenovala za člana v gerentski sosvet. Sosveti in komisarji pa ne predstavljajo demokracije. Sodrug Leskošek je očital SPJ, da se ona ne bori za demokracijo, poudarjal je, da so občine zelo važne in je treba, da jih upravlja ljudstvo in ne komisarji belgrajskih vlad. Ta očitek je oba govornika SPJ tako razburil, da se jima je takoj mudilo na vlak in sta odšla. Navzoči so pa izjavili, da bodo glasovali 11. septembra za Del. kmečki republikanski blok, za 7, skrinjico, z nosilcem Vinkom Mo-derndorferjem.
Črna. V nedeljo, 14. t. m., je bil v Črni shod, ki ga je sklicala »Zveza delavskih žena in deklet«. Govorila je najprej Ajdiškova iz Ljubljane o potrebi ženske organizacije, agitirala je pa tudi za SPJ. »Nevtralnost« te organizacije se je pokazala še bolj jasno, ko je nastopil po Ajdiškovi Eržen iz Maribora. Kakor imajo ti ljudje navado, je od kraja do konca strupeno napadal Delavsko-kmečki republikanski blok in sodr. Moderndorferja. Za njim' se je oglasil rudar Alojz Sterže iz črne. Kritiziral je jedrnato vse Erženovo govoričenje in ga vprašal za nekaj pojasnil, n. pr. ali more izreči delavski voditelj besede: »In če crknem, Moderndorfer ne bo izvoljen!« Potem, zakaj se Eržen ni hotel združiti za enoten nastop pri volitvah, čeprav so se izrekli vsi delavski zastopniki za enoten nastop. Med Steržetovim govorom je zaklical neki član organizacije SPJ v Črni: »Tudi mi bomo volili enotno listo socialdemokratov in dekalistov!« Sterže je vprašal Eržena tudi, zakaj so ustanovili v Mariboru svojo posebno stranko SPJ, ali morda niso imeli dovolj poguma vreči strankinega tajnika s. Bernota? Nato je Eržen zopet na dolgo in široko po svoje razlagal o enotnem nastopu, na druga vprašanja je pa ostal od-
Kdor inserira v drugih listih,
v „Napreju“ pa ne,
ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšno
inseratno
politiko
delajo trgovci.
Trgovci so bolj navezani ua Vas, nego Vi nanje!
gospod lekarnar Blum, Subotica.
Čast mi je sporočiti Vam, da so mi Vaše kapsule Larucin zelo dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kapanje povsem prenehalo. — S spoštovanjem K. M. Maribor. — Kapsule Larucin se dobivajo po 20 Din v vseh lekarnah. Glavno skadišče: Apoteka Blum. Subotica.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni.
Ustanovljeno leta 183 9.
govor dolžan. Znani Filip Mlinar je nato prečital neki dopis našega centralnega tajništva radi »Sloge« in pristavil, da je zahteval svojo hranilno vlogo in jo dobil; ko je zahteval pa tudi svoj delež, je dobil odgovor, da ga bo dobil 4 tedne po občnem zboru. Dobil ga še vedno ni in vpraša, zakaj ga ne dobi, če smo socialni demokrati res poštena stranka. Mlinar ve, kaj so napravili njegovi voditelji s »Slogo«, vendar pa pride s takimi stvarmi pred ljudi. Razbijačem pride pač vse prav, pa čeprav njih sredstva nje same smešijo in sodijo. 2e ko se je shod začel, je neki domači socialpatriot povedal, da so na shodu navzoči tudi socialni demokrati, zato pa je Eržen tudi skušal z demagogijo in lažmi slepiti ljudi, češ, morda pa katerega le ujame. Zato mu je neki naš sodrug tudi povedal: kdor hodi z demagogijo med proletariat. mora propasti, zato je propadel Jurij iz Zagorja in France iz Ljubljane, prav tako bo tudi Viktor iz Maribora.
Šoštanj. V nedeljo, 21. 8., se je vršil v hotelu Jugoslavija v Šoštanju slabo obiskan shod samostojne demokratske stranke. Bilo je z radovedneži vred kakih 20 prisotnih. Pred vratmi dvorane je rentačil Bajt, nastav-ljenec bolniške blagajne, rekoč: »Demokrati kar imajo, naj imajo, nič več nič manj. Pa ti bernotovci, da so se zvezali z Gustinčičem!« Slučajno pride mimo s, Pevec. Obrnjen proti njemu pravi Bajt: »Da veš, Pevec, če skličete shod v Šoštanju, vam ga jaz razbijem. Če pride Moderndorfer, ne bo govoril. Gustinčiča bom razkrinkal, poznam ga še iz Idrije.« Nato mu odgovarja Pevec, da ima vsaka stranka pravico sklicati shod kjerkoli se ji ljubi. Vpraša ga, če se boji. da bi šoštanjski delavci zvedeli resnico. Da nima SPJ v Šoštanju delavstva za seboj je dokaz to, da je Zadružni dom zmiraj prazen, dočim so vse druge gostilne polno natrpane. Koradeja so pridobili na ta način, da je dobil mesto gostilničarja v kon-sumu. V debato poseže tudi Premužič, češ, da za božjo voljo naj ne sklicujemo v Šoštanju shoda. Pevec ga zavrne, zakaj s Koradejem dopisujeta v »Naprej«, kadar jima »Delavska politika« tega ne more priobčiti. Bo treba vse te članke ponatisniti! Shod JSDS in dekalistov se bo vršil 4. 9. dopoldan v hotelu »Jugoslavija«. Bajta že danes poživljamo, da s svojim maloštevilnim štabom sigurno pride!
Obrambni sklad.
Zadnji izkaz dne 20. avgusta 1927	Din	12.563.45
Nabiralna pola 259, nabral na Kleškem s. Zv. Bernot:	sestanku 21. avg. t. 1.	
Fr. Mrzelj	Din	3 —
Fr. Žerko	»	3,—
Fr. Rinaldo	»	2,—
Jože Klančišar	»	4,—
Ant. Zerko	»	5.—
Fr. Zerko, ml.	»	4,—
Jože Vodopivec	»	5,—
Neimenovan 1	»	10,—
Neimenovan 2	»	3,—
Angela Penceljeva	»	5,—
Nabiralna pola 17, nabral s. Fr.	Stojan v Celju	
Franc Farčnik	»	3,—
Justi Dobrajčeva	»	10,—
Anton Koren	»	7,—
Nabiralna pola 118, nabral s. Jožef Vozelj v Trbovljah:		
Franc Fakin	»	2.—
Ana Vozeljeva	»	2.—
V. Dvoršak	»	3,—
Hauptman	»	4.—
Nabiralna pola 161, nabral s. Ivan	Hudarin v Trbovljah:	
Dolinšek -	»	5.—
Pobrata	»	5,—
Jožef Brici	»	2,—
Alojz Grčar	»	2.—
Nabiralna pola 162, nabral s. Franc Avsec v Trbovljah:		
Franc Avsec	»	2.—
Mici Požunova	»	2,—
Juro Maruševič	1»	2.—
Šer Tedarenko	»	L—
Anton Linskeli	»	3.—
Rudolf Bizjak	»	2,—
Jožef Pušnik	»	2,—
Neimenovan v Unionu	»	30.-r-
0	Skupaj Din	12-696.45.
26. avgusta — 2400 izvodov.
aimiiiiimiiiiiiiHU
: Triko-perilo |
m za moške, žene In otroke, volna ■■ S v raznih barvah, rokavice, hoga* 5 ■* vice, dokolenke, nahrbtniki za m m Solarje In lovce, dežniki, klotl, ■ Sifoni, iepnl robci, palice, vilice, 5 ™ noži, Škarje, potrebščine za Si- ■■ ■ vitje, krojače, čevljarje, brivce ■ edino le pri tvrdki
= 3osip Peteline, =
Ljubljana,
S blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
S Najnižje cene! Ha veliko in malo. ;
Aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii?
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6, reg. zadr. z om. zav.
Tiskovine za Sole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje
časopisov, knjig, brošur itd.
Stereotipija.
Si
Litografija.
Izdajateljica ta odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (v Imenu Izvr. odbora JSDS ta KDZ). - Za tiskarno »Slovenija«: Alojzij Hbller v Ljubljani.