682. štev.
V Ljubljani, sobota dne 15. novembra 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
dan" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašaj v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20*—, polletno K io*—, četrtletno K 5'—, mesečno K V70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se as	pošilja upravništvu.	»
Telefon številka 118.
•TnX~rj3uLluZ^?2SiSasBtBBšSEEB
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo fn upravništvo:	at'
UCiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankirana pisma M ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po-st pust — Za odgovor Je priložili mamko, at
a	Telefon	številka 118.	»
d
Kje so zločinci? Kdo je kriv izseljevanja?
Gospod urednik!
Canadian Pacifik in pa Austro-Ainerikana sta dva grešnika na ro-,vaš naše države, in sta našo državo obrala za eden milijon, ne delavnih moči, ampak za en milijon novincev vojakov. Kako se vznemirjajo diplo-matje, politiki in vojaški krogi v naši državi! — Delo policije, aretacije agentov, uradnikov, duhovnov in kompromitacije svetnikov itd. so sad tega vznemirjenja. Vse se vrši po ukazih in hitro tako, da se človeku nehote zdi, da se želi vse hitro končati, da se pozabi, ter tako ne pride v dno vzrokom izseljevanja.
Ne rečemo, da je bilo postopanje teh družb pravilno. Vemo, da to, kar je njim služilo v korist, je škodovalo na gospodarstvu in ugledu naši državi Pri vsem tem pa mi, ki smo iz vrst onih, ki z lastnim delom, trpljenjem in žrtvami gledamo v obraz žive resnice, ne moremo kaj, da si ne bi stavili vprašanje, kaj se je pravzaprav tako še nezaslišanega zgodilo? Kdo je kriv? Kje so zločinci?
Na kratko rečeno! To, kar se je godilo, se godi, ter bi se samoob-sebi prej ali slej zgoditi moralo! Krivi tega pa so oni, ki pri obloženih mizah ne morejo izvedeti tega, da nihče brez kruha živeti ne more, tudi nezreli novinec ne. Cemu torej vznemirjenje? Saj ta dogodek služi le v pokoro za že storjene grehe naših nad vse modrih diplomatov in raznih ekscelenc, katere so nas Slovane spravile ob kruh, obstanek in do popolne poiitiške brezpravnosti, v državi — ravnopravnosti!
Izseljenci so skoraj izključno Slovani. Oni so lačni in bedni osta-vili svoja dotnovja, da si v tujini poiščejo, ter najdejo ono, česar njim nedostaje v deželi sijaja, moči in konštitucije, da dobijo kruha! In to je greh!
Umevamo, da je to greh po knjigi zakona. Se bolj pa umevamo, kako je to povsem enostavno in naravno. Sicer vemo, da imamo vredne zakone, katerim se moremo in se tudi pokoravamo. Da pa imamo zakon, kateri naj nas prisili v smrt od lakote, pri zdravih žilah in pri veselju do dela, tega seveda nismo znali.
Nikjer sigurnega kruha, dela, nikjer trohice miru in pravičnosti, povsod preziranje, izpodrivanje, ugonabljanje, da, naravnost morjenje, na telesu in duši, slovanskega zjvlja, to je naša usoda. — Oglejmo si razliko med državljani in uvideli bomo, kako se ene povzdiguje in kako se ponižuje in uničuje druge.
Ce ima Nemec otroka ter istega šola zadostuje, ena knjiga, pero in pisanka. Sin se šola v materinem je-
ziku in ko dokonča, vreden ali nevreden dobi službo, sigurni kruh. Temu nasproti pa ima oče, Italijan, že en trošek več. Mora kupiti dve knjigi, dva peresa, dve pisanki, toraj dvojne stroške. Sin se mora učiti en jezik več, in ko konča, pri vsem tem, da zna več od prvega, dobi službo druge stopinje in to, po previdnosti vlade.
Nasproti obema tema pridemo mi, Slovani, posebno pa mi tukaj, v Primorju.
Oče, Slovan, mora za svojega sina kupiti tri knjige, tri peresa in tri pisanke, torej, podvojene stroške več. Sin se šola v treh jezikih. Nazadnje se vpraša: ali ima ta človek sploh zmožnost za službo, ali ima pravico, do kruha in življenja?!
Če mi Slovani, zahtevamo ljudsko šolo, postavijo nam svetnika ob cesto; zahtevamo srednjo šolo, zidajo nam župnišča; zahtevamo obrtno trgovsko šolo, dajo nam cerkve in samostane; zahtevamo vseučilišče ah, tedaj nam odgovarjajo, da nimamo zadostnih šol in predizobrazbe.
S škofom in s prelati na čelu vodijo na sv. Goro, Višarje, v Rim
ali Jeruzalem, v Vodice No, no
potem se čudijo, da ljudstvo nima umevanja in potrebnega spoštovanja do zakona.
Zato pa nam povsod odjemljejo delo in kruh. Po državnih in javnih službah, po železnicah in parobrodih povsod: »Ven s Slovani!« Na njih mesta stopijo naj tujci: »To je geslo države!«
Taka je deviza naše pravične uprave, Nemec ravnatelj, upravitelj in uradnik, Slovan pa poduradnik, sluga in pometač. Če pa je Slovan, uradnik, no, tedaj je šele pravi — sluga, obvladati mora vse znanosti in jezike, da more občevati in biti v pomoč slugam vseh jezikov, in pri tem pa bog varuj, da bi se čutil — Slovana.
Kako pa je z nami pri vojakih, to vemo, le reči ne smemo, ker bi nas mogoče tudi gosp. cenzor pozdravil:	»Halten	Sie s’ Mani, Sie
ellende Scliwein krainische ...«
Vse to se godi sistematiški in po določenem načrtu; uničiti enega v korist drugega! Mi to vemo, čutimo in to razjeda našo dušo. Mi slabimo in iščemo rešitve in oni, oni se čudijo, in ne mislijo na kruh državljanov !
Zato, ne Canada Pacifik, ne Au-stro - Amerikana, ampak »naš greh«. To rečejo naj prizadeti, katerih se tika, pravični naj bodo in skrbijo naj za kruh vsem enako, in nihče ne bo voljan ostaviti dom, v katerem mu je tekla zibelj.
Proč z ošabnostjo in domišljavostjo, proč z brezpravnostjo in bičem lakote; dajte vsakemu svoje, in nam naše. Ker čujte! Vaš krik nam jasno govori in dokazuje, da niste na pravi poti, da ne morete živeti, brez nas, brezpravnih Slovanov!
Slovenska zemlja.
Z DOLENJSKEGA.
»Vodiška Johanca« ali »Telečja kri v Ljubljani« — to je najnovejša drama, ki bi jo rad videl »Slovenec« na odru slovenskega gledališča. Verujemo, da bi take in enake »drame« bile »Slovencu« najljubše, — zato so tako hiteli uničiti slovensko gledališče, ki ni hotelo prirejati takega se bo »Slovencu« ta srčna želja izpolnila. V št. Rupertu, na Dolenjskem živi brihten kaplan, ki sliši na ime Štrajhar. Ta bo spisal dramo z gorenjim naslovom, o čemur je nedvomno že obvestil »Slovenčevo« uredništvo. Sicer izdajam tajnosti — pa povedati le moram, ker vem, da Strajliar ne bere »Dneva«. Meni, kot svojemu najboljšemu prijatelju, je že zdavnaj zaupal, da piše to epohalno delo, ker je sam videl Johanične muke. Delo bo posvetil presvitlemu knezoškofu, pokrovitelju Johance.
Pri delu nm pomaga tudi njegov župnik, ki tudi prisega na resničnost Johaničnih čudežev. Glavne uloge bodo v rokah Johance, vodiškega župnika, knezoškofa in nekega duhovnega svetnika. Anton je bil toli ljubeznjiv, da mi je posodil manu-skript. Jaz pa, ne bodi len, sem ga hitro vsaj v glavnih točkah prepisal.
Za premijero bom že napisal potrebno reklamo in bom popisal nekaj naj-ginljivejših prizorov. Avtorju se pač mora pustiti, da je vesten opazovalec ženske duše. Drama bo nedvomno dosegla nad vse pričakovanje lep uspeh, zato »Slovenec« že sedaj dela reklamo zanjo Poleg »Lurske pastirice« bo zdaj »Vodiška Johanca« druga priljubljena igra za Marijine device. Kaj bi bilo, če bi se dobil še za tržaško Santo Tunino kak pisatelj? Morebiti bi pa to snov obde- I lal znani učenjak dr. J. Pregelj?
IZ LITIJE.
Iz Sv. Križa pri Litiji. Ko sem
bil zadnji semanji dan po kupčijskih opravkih v Sv. Križu, sem opazil in zvedel marsikaj. Sv. Križ je do mozga klerikalno gnezdo. Gostilne, trgovine — vse je črno. Ob sejmišču je večja trgovina in gostilna, kjer je vse pristno katoliško — še užigalice po mizah so samo za »omejene« Slovence. Kako pa tudi ne! Saj zahaja tja sam fajmošter s svojim adjutantom. Tudi takrat je bil doli s svojim kaplanom. Bilo je polno omizje deklet, ki jim je paševal. Zvedel sem od ljudi, da mu ženska družba prav prija. Hoteli so menda peti, pa so se drli. Fajmoštra je bilo v tej družbi prav smešno videti, njemu se je menda dopadlo, da je smel basirati. Druga gostilna je pa bolj »tajč-katoliš«. V nobeni ne dobiš naprednega časopisa. Čudno le, da ni pri Sv. Križu človeka, ki bi predramil zaspance iz spanja. Menda res ni celi vasi niti enega naprednega človeka, — če pa je kdo, pa mora biti od sile zaspan in mu je politika le deveta briga. To je tem bolj žalostno, ko ljudstvo, kolikor sem mimogrede spoznal, ni zabito, temveč prav dovzetno, samo pouka mu je potreba, pa bi se dalo iz njega izluščiti prav zdravo jedro.
Albanski prestol.
i,
Štajersko.
§ 19. tiskov, zakona, ali naš zadnji popravek. V številki 674 z dne 7. t. m. smo prinesli kratko notico iz Gaberja pri Celju. G. Iv. GroB nam je poslal popravek, sprejeli smo ga. Konstatiramo, da smo dobili poročilo v Maribor dne 4. t. m.; da so prinesli dne 5. t. m. isto vest skoro vsi štajerski nemški listi; da imena dekletovega iz čuta pomilovanja mi nismo objavili. — O verodostojnosti dopisa mi ne moremo dvomiti, ker.
„Princ von Wied je sprejel ponudbo za albanski prestol. — Prestol \e že pripravljen."
Brzojavno poročilo „Dnevu“.
če se je nas mistificiralo, bi se bilo mistificiralo tudi graške liste (gosp. GroB naj si jih blagovoli poskrbeti in prepričati se na lastne oči.) Ker pa g. GroB ni vposlal nobenemu graškemu in tudi ne drugemu nemškemu listu, popravka, moramo tak način postopanja edino nam nasproti z ogorčenjem ožigosati kot čisto pri-prosto dušenje. Kdo nam je poslal notico — je seveda naša stvar. Kdo je skuhal ravno nam popravek — ne vemo ... Kdor se smatra poklicanega braniti napačno sumničenje o sebi. ta naj bo vsaj toli pošten, da to stori povsod. Sicer pa, če se je v tem slučaju morda res storila krivica, priporočamo g. Iv. GroBu, da poišče onega, ki nas je napačno informiral. Težko to gotovo ne bo, ker je v njegovi neposredni krajevni bli-
H. Suttner, Li"MMa, Mestni trg 25.
Samo! K 410.
Samo! K 410.
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10.
Najtiogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največjja izhera zlatnine in srebrnine zzzzzz po jako nizkih cenah. =
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „IKO“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZENITHU.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Kako veste to? Vi ste bili vendar še v zibelki! Kdo vam je povedal?...«
»Tisti, ki je prestregel poslednji dih moje uboge matere.«
Zgenil se je v slabo pritajeni gesti mračne mržnje. Toda ona se je ogasila še tisti hip, kakor da je razumela, kam meri Gregorjeva misel:
»Govorim vam o starčku, o blagem prijatelju, ki* ji ga je poslala previdnost božja v trenotku njene najhujše bede — o bitju, polnem dobrote, milobe, in požrtvovalnosti. Da ni bilo njega... Bog ve, kdaj bi bila mrtva tudi že jaz, kakor je nmrla ona... In morda bi bilo res bolje tako,« je dodala z brezupnim pogledom, ki je izvabil Gregorju vprašanje:
»Zakaj pravite to? Ali ste tudi vi izmed tistih, ki so zaigrale spoštovanje in simpatije svojih bližnjih?«
»Ne!« je vzkliknila z očitno odkritosrčnostjo. »Ne, nimam je reči na vesti, zaradi katere bi mi bilo zardeti pred komurkoli...«
»No, potem ne govorite o smrti, vi, v svojih letih.«
»In tudi jaz,« je nadaljevala plaho, sem imela v trenotkih brezupja in nesreče rešilno oporo v neizmerni ljubezni moža, ki je olajšal poslednje trenotke moje uboge matere ... Ah, vse to bi vam povedala, ako hočete... zato, da se usmilite nje, ki se je toliko pokorila za svoj greh.«
Gregof Lemetre se je bil spustil nazaj v svoj naslanjač.
»No,« je dejal tiho. »Dobro.. sedite ... in pripovedujte ...«
In Gilberta je začela, zardeva-je od zadrege, sramu in skrbi, do-čim jo je poslušal starec molče, ne da bi se genih
»Pred vsem vam moram povedati ... moram, ker si drugače ne bi mogli razložiti vseh stvari... Moj ubogi oče ...«
Gregor se je zdrznil, a ni odprl
ust.
»Moj oče... oh, nanj se zdaj ne morete več jeziti. Tudi on je mrtev. Umrl Je junaške smrti, kot vojak, pri Rejšofenu ...«
-»Pri Rejšofenu!...« je vzkliknil Gregor, ki ni mogel brzdati dalje svoje nestrpnosti. »Tak kdo je vendar bil? Povejte mi že enkrat!«
»Da, da povem vam, kajti drugače me ne bi razumeli; in tudi pravice si ne priznavam, skrivati vam reč, ki jo želite izvedeti.«
»Imenujte ga torej...«
»Bil je grof de Rošegl...«
Zaprl je oči pod nepričakovanim udarcem — pod udarcem, ki ga je zadel naravnost v njegovo spoštovanje, v njegovo vero in v prijateljstvo, katero je gojil vse svoje žive dni do rodbine Rošegijskih. In zamrmral je;
»Gilberta... Zato vam je torej ime Gilberta!.. •«
Ves omamljen je ponovil sovražno:
»Gilbert... Gilbert de Rošegi! Ah, ne, to ni mogoče! Kaj ne, da ni res? Kdo mi dokaze, da je bilo res tako ?«
»Priča je lahko vaša stara de-
k) a
»Jera? ... Ona le vedela — ona ve?...«
»Bila je udeležena ... popolnoma neradovoljno, a zelo intimno... pri vsej tej istoriji- A zdaj, prosim, mi dajte, da vam povem vše po vrsti.«
Pokimal je, da.
In začela je govoriti.
Ko je povedala Martino aven-turo... povest svojega rojstva, junaški čin očetovega poštenja, nepopravljivo nesrečo, ki jo je povzročil brez lastne krivde grof d’ Ormož ... in nato odhod v Pariz, gnusni poizkus Olimpijinega sinu, pojavljenje Florestana kakor angela previdnosti božje... ko je govorila o smrtni bedi za časa obleganja in povedala kako je izdihnila uboga ženska, umoriena oo strašnem zmrzovanju
tiste zime in po obupu svojega srca, je zaključila z besedami;
»Tako je umrla... in takšni so bili vzroki, da je šla s tega sveta ...«
»Otrla si je oči, ki so bile še vse vlažne od solz. ter dejala s tihim krotkim glasom:
»Zdaj sem gotova.«
»Ne,« je dejal on resnobno, »nekaj mi še ni prav jasno.«
Pogledala ga je vsa začudena. On pa je dejal:
»Kako morete vedeti vse, kar ste mi razodeli — ko je vendar ta vrli mož — da, ta vrli in častitljivi mož — prisegel vaši materi, da hoče molčati o vsem? Zakaj ni držal dane besede?«
»Ni je prelomil,« je vzkliknila.
»Kako ste mogli izvedeti, ako je ni?«
»Ako vam naj pojasnim še to... potem bi vam morala povedati svojo lastno zgodbo...«
»Mari je ne morete?«
»Pač, oh, pač! Toda bila bi dolga... In«, je dejala s trepetom, v katerem je bilo kljub bridkosti tudi nekoliko nade, »morda vas ne bi zanimala posebno...«
»Povejte vse eno.«
Z vročico v modrih očeh mu je začela slikati svoje mrtve sanje in Kalvarijo svojih bridkih prevar.
Govorila Je z drhtečim glasom, a tudi z zaupanjem v srcu, čuteča instinktivno — morda prvikrat v življenju — da pripoveduje nekomu
h kateremu jo priklepljejo tajinstve-ne, nerazdružljive vezi... človeku, čigar mlado meso je ona... čigar žarkejša kri...
In ko je prišla do one točke povesti, kjer je poročala vsa tresoča se še zdaj od kesa nad svojo bojazljivo brezupnostjo, o neizmernem veselju starega Florestana, ki jo je privedel nazaj v skupno stanovanje, kakor privede pastir svojo izgubljeno ovčico, je dodala, gledaje starcu pogumno v oči:
»Takrat sem izprevidela, da se človek ne sme boriti niti zoper svojo usodo, niti ne sme iskati življenja izven skromne dolžnosti, ki nosi sama v sebi radost nad svojim izpolnjevanjem.«
»Izrazite se bolje, Gilberta.« »Hči Lorene sem. Mati mi je zapustila dolžnost, ki sem jo dolžna izpolniti v domačem kraju. Prišla sem torej pogledat, ali mi jo je dobri Bog v resnici namenil... Ah,« je vzkliknila in sklenila roke, »izpolnjevala bi jo s tolikšno vdanostjo, tolikšno hvaležnostjo in tolikšno radostjo ...« Zdajci ji je prekipela duša: »Rešite me!... Otmite me pro-kletega mesta!... Otmite me življenja, ki je tako zlo, tako kruto! ... Usmilili bi se še tujke, ako bi se zatekla k vaši dobroti. In jaz... ali sem res popolnoma tuja vašemu srcu?...«
»Ti!... Ubogo dete!...«
Padla je bila na kolena:
(Dalje.)
žini. Priporočamo mu pa tudi nemške liste. — Poroč.
Dr. Negrijeva retirada. Dr. Ne-gri je v Celju na shodu v nemški hiši imenoval glasovanje Wastiana v de-želnozborskem zasedanju proti slovenskim zahtevani kot »šuftarijo«. Mož je najbrže res nekoliko pretem-peramenten, kajti danes se že res on sam — umika. Wastianovemu glasilu »Marburger Zeitung«, je vposlal v torek dopis, v katerem se opravičuje in konstatira, da Wastian kot »svoboden« poslanec ni bil vezan na sklepe nemškonacionalnega deželno-zborskega kluba, ker se je za ta slučaj odrekel zaveznosti kot klubov član. On, dr. Negri, in tovarišij pa so se obvezali prostovoljno, se podvreči klubovim naredbam tudi v tem slučaju. No, 7. t. m. so padle v Celju one besede iz ust samega dr. Negrija. Naj jih danes skušajo ti in oni, ali pa on sam, zanikati v njih bistvo oziroma smislu, kakor jim drago. Javnost, tako v Celju, Mariboru, Ptuju in Gradcu jih je sprejela tako, kot so bile dane: da je bilo Wastianovo postopanje popolnoma nekorektno. Sicer pa je dr. Negri očital, tudi Wastianu lov za popularnostjo. Za prvo se sedaj pere in opravičuje, pozablja pa na drugo očitanje. Če bi že ne bilo tega drugega, bi konečno prešli opravičbo dr. Negrija v torkovi »Marburg. Ztg.« s smehljajem in jo vzeli na znanje kot kakšno formalnost. Za drugo pred-bacivanje pa ni nikjer opravičbe, namreč: od strani dr. Negrija. Čim pa se ne najde opravičbe javnosti nasproti tudi za to drugo žaljivko, ni moči jemati za resno prve, ker druga jo le podpre, jo spopolnjuje v polnem obsegu v smislu, kot je sprejela prvi kompliment, vsa javnost. Sicer pa: čemu potem toliko splošnega razburjenja v vseh krogih Wastia-flovih pripadnikov, če je stvar za Wastiana tako malenkostnega pomena. Stvar je pač ta: temperament je dr. Negriju vsilil splošno karakterizacijo, karakterizacijo Wastia-novega nastopanja, kot-je najbrže bila splošna v deželnozborskem nemškonacionalnem klubu. Če je bila stvar nadalje tako malenkostna, zakaj pa so se reprodukcije ustrašili veliki nemški listi? Zakaj so ti molčali? Pač le zato, ker je dr. Negri v svojem temperamentu več povedal, kot je to sedaj drugim radi javnosti ljubo. Da, s takimi ljudmi je križ: Wastian govori toliko, da na koncu pozabi, kaj je hotel spočetko-ma, Negri pa pozabi in pove več, kot bi povedati smel.
Slatina pri Ptulu. (Nasilen gost.) Pred par dnevi je prišel v gostilno korenjak rudniški delavec 301etni Št. Milošič. Mož je že kar s kraja iskal spora med gosti in se končeno navalil na posestnika Frana Gavesa iz Medribnika. Pograbil je Gavesa za prsi in ga tresnil z veliko silo ob tla, tako da je Gaves le s težavo zopet vstal. Ko ga je vsled tega pokaral gostalničar, je korenjak še tega napadel in ga s pomočjo svojega brata Martina Milošiča tako zdelal, da se je onesvestil. Korenjaku so pretreseni možgani. Za tem sta šla oba Milošiča pred hišo, in pričela metati težko, debelo kamenje. Pri tem »delu* pa so ju zajeli orožniki in odvedli v zapore.
Rožpoh pri Mariboru. (Ljubez-njiv sosed.) Ko so se v noči 9. t. m. vračali domu prevžitkar Jože Maček in njegova žena, ter prvega svak Fran Lorbek, so srečali pred gostilno Kaibič soseda Alojzija Zelzer. Vsled malenkosti se je začel Zelzer kregati in prerekati. Kar na mah pa Je potegnil Zelzer tudi svoj nož in nevarno oklal Mačka po glavi, licih in rokah. Maček leži. Zelzerja so pa naznanili sodišču.
Maribor. (Nevaren tat.) Dne 29. Januarja letos je bil po ISmesečni ječi izpuščen iz tukajšnje prisilne delavnice, ozir. kaznilnice živinski pre-kupec Jakob Jug. Izplačani mu zaslužek, 29 kron, je kmalu potrošil v veselih družbah. Ko mu je denar popolnoma pošel, se je pričel klatiti po Štajerskem in Hrvaškem, preživljal pa se je s tatvinami. V tem času je pokradel vsega skupaj za 1738 K 20 vin., med drugim v eni sami noči krojaču Roisu v Pobrežju pri Mariboru obleke za 841 K 10 vin., kar je vse spravil v neki votlini ah' gošči pri Sv. Kungoti blizu Ptuja. Neko noč pa, ko se je spravil nad kure posestnika Cebeja pri št. Janžu na Drav. polju, so ga zasačili in izročili sodišču. Jug je vse priznal in bil obsojen na dve leti težke ječe ter oddaji v prisilno delavnico po prestani ječi.
Gradec. (Defravdant Pivonka.) Zt včeraj smo poročail, da je Pivonka priznal neko novo pisemsko tatvino v vrednosti 6000 K, preiskovalnemu sodniku. To priznanje je učinkovalo precej neprijetno na poštno upravo, ker ji o tem ni znanega čisto nič. Skraja so celo trdili, da je to Izmislil Pivonka samo zato, da prikrije kakšno drugo tatvino. To pa se zdi sodišču zopet docela neverjetno. Zdai se vrše seveda nove pre-
iskave tuglt v ti smeri. Hkratu pa je
v	preiskavi nek sedanji pijonir in bivši poštni sluga, Kaliger, ker je svoj čas kradel pisma s srečkami. Ker Pivonka taji tatvino 1400 kronske denarne mošnje pomladi v Gradcu, a priznava novo, 6000 kronsko kmalu na to v Celju, se je sedaj obr-nih sum radi onih 1400 K na Kalin-gerja. Da erar ni prišel na izgubo 6000 K poslanih preko Celja iz No-rimberka v Žalec, oziroma sploh v Savinjsko dolino, opravičujejo s tem, da zahteva taka pošiljka večkratnega kartiranja, vsled česar je lehko mogoče, da izgine spotoma brez sledu. Pravijo pa tudi, da ni izključeno, da je dobil Pivonka takrat več priporočenih pisem, kot jih je bilo na seznamih označenih, ali pa, da je na mesto 6000 K pisma, za to, da je bilo izpolnjeno potrebno število priporočenih pisem, vrinil kakšno drugo, preje zadržano priporočeno pismo. Preiskave so v polnem teku.
Lubno. (Štrajk.) Slušatelji mon-tanistične visoke šole so v sredo stavkali cel dan. To se je zgodilo v dokaz simpatijam stavkujočih na Dunaju. Nemirov radi tega ni bilo.
Goriško.
VPRAŠANJE SLOVENSKEGA
GLEDALIŠČA V GORICI.
Do letos smo samo mislili nanj, sedaj ga poskušamo udejstviti.
Prejšnja leta je bilo pri nas v navadi, da so nam naklonili bogovi milostne predstave, ki so jih prirejala gledališka osobja od drugod, večinoma iz Ljubljane. Te predstave pa so se vršile šele proti koncu sezone, ko so igralci zapuščali svoje odre in se odpravljali na letovišča.
V	takih časih smo videli mogoče dramo, in dve komediji, s čemur je bil izčrpan goriškim Slovencem milostno naklonjeni »repertoar«.
Danes se stvar obrača. Zbralo se je nekaj ljudi, ki čutijo v sebi vsaj voljo, katero so nam pokazali v »Charlejevi tetki.« Toda niso se hoteli kazati v dvomljivi luči In pokazali zanimanje do resnosti, ki upošteva dramo in naznanili kos, ki ni le površno delo, temveč zahteva tudi misli — »Žetev«.
Seveda se ne moremo kosati v teh prvih početkih niti z igralci v Mariboru. V Gorici pripravljajo tla gledališču oni, ki se ne morejo ponašati z lovorjevimi venci prežite slave. Med igralci je več takih, ki so stopili v naših skromnih početkih šele v razvoj.
Kako pa so vzrastla druga gledališča po večjih in pomembnejših krajih, kakor je naše mesto. Kakšen je bil pred par leti v tem pogledu Trst? Kaj so predstavljali na tistem odru, kjer žanje danes celo opera veliko priznanje?
In Trst se je zelo dolgo vlekel skozi tako malenkostne razmere. Kar ima zaznamovati — to se ima zahvaliti svojemu sedanjemu režiserju.
Z malim pričenjamo in ne moremo določati za prvi hip rednih predstav. Nimamo v svoji sredi rutiniranih igralcev, ki so se mudili že na večjih odrih. Mladi smo, toda polni volje, krepki in zaupamo v sebe. Žrtvovati se znamo, da pripravimo pot tistim, ki pridejo za nami, ne samo iz požrtvovalnosti, temveč zato, da bodo služili resnemu namenu.
In prvi znak našega stremljenja leži danes pred občinstvom, ki naj se potrudi, da nas bo upoštevalo, da nas podpre. Samozavestna je naša pot in vodi na cesto, kjer želimo videti vse tiste, ki pridejo za nami.
Korak do tega je jutrišnja »Žetev«.
*
Iz Tolmina. Zastonj iščemo po pratki — kato to, da so astronomi pozabili na mrk? Zvečer 7. nov. je Tolmin popolnoma mrknil. Prijatelj nas je opozoril na včerajšnji dopis iz Tolmina v »Dnevu« — in bili smo na jasnem! Elektrika štrajka! Čudno — in ravno ta dan? Ako hoče g. Konje-dic, koga dražiti in kljubovati celemu Tolminu — in pustiti trg v popolni temi — povemo mu v obraz, da se zelo moti. Lahko se mu zgodi — da bo njegovo botego enkrat za vedno moral zapreti! »Špasov« Tolminci ne poznajo in se mu tudi lahko pri nas zgodi tako, kakor v Solkanu — kjer se ne sme prikazati več — ker bi ga Solkanci za »posebne zasluge« prav pošteno naklestili tam — kjer zgubi hrbet svoje pošteno ime. V kratkem misli odpreti ta »Mizarska zadruga« novi kinematograf. Prvikrat se bo predstavljala drama »Polom Mizarske zadruge v Solkanu«. Glavno ulo-go bo igral g. Konjedic. Solkanci se te predstave udeleže polnoštevilno
—	ter pridrdrajo s posebnim vlakom.
Dutovlje. Sliši se, da napravijo pri Krepljah majhno postajo z imenom »postajališče Kreplje-Tomaj«. Mi imamo sicer svoj kolodvor, vendar bi se imenovani napravi nič ne protivili. celo pozdravljamo to misel, sai bi bilo to tudi nam všeč. Kaiti kre-
peljsko postajališče bi bilo za Dutovlje menda bližje, kakor domača postaja in vožnja proti Trstu bi bila za
10	vinarjev ceneja. Krepeljski in to-majski vasi in vsem, ki se za novo postajališče prizadevajo, želimo najboljših uspehov, če se jim posreči izposlovati to reč, imela bode naša vas 2 postaji, ko ni bilo pred nekaj leti v Dutovljah nobene.
Kreplje pri Dutovljah. Ko sem se mudil te dni v tej mali vasi, izne-nadilo me je, ker je tako vrlo napredna (ne liberalna v strankarskem smislu). Ta kraška vasica ima svoj »Društveni dom«, pod čegar streho se nahaja lepa čitalnica in ljudska knjižnica. (Česar niti v sosednjih večjih Dutovljah nimajo.) Dalje imajo tu svoj sedež sadjarsko in vinarsko društvo. Pred hišo je vrt za vzgoje-vanje mladih sadnih dreves in trt. Krepeljsko gospodarsko društvo ima pri dutoveljski postaji svojo zalogo umetnih gnojil, živinskih hranil in drugih gospodarskih potrebščin. Na njih prošnjo jih v kratkem obišče komisija društva za varstvo vinarstva, da priredi na posestvu g. Franca Tavčarja poskuse za razstreljevanje zemlje z dinamitom. Če dobijo, kakor so mi pravili, še svoje postajališče pri železnici, pridejo Kreplje še bolj v veljavo. Se vidi, da se skrbno zanimajo za gospodarski in kulturni napredek. Vse priznanje vrlim njih voditeljem.
Slovensko gledališče v Gorici (Trgovski Dom). V nedeljo, dne 16. t. m. se vprizori trodejansko dramo »Žetev«. Spisal Ad. Šubert. Poslovenila Zofka Kvedrova. Dosedaj so naši igralci igrali samo burke, tokrat pa pride na občo željo drama na vrsto. »Žetev« je izborna češka drama, ki je dosegla velik uspeh povsodi kjer se je igrala, upamo, da ga doseže tudi v Gorici. Občin, naj poseti to predstavo mnogoštevilno in s tem dokaže, da zna tudi globo-kejše misliti. Pričakuje se posebno od onih, ki jim niso bile burke po volji, polnoštevilne udeležbe.
Ljubljanski občinski svet.
Župan je odgovoril na »Slovenčeve« lumparije. — »Slovenec« ob pasivni asistenci klerikalnih občinskih svetnikov proglašen za tažnika.
—	Klerikalci osramočeni.
Včerajšnja seja je bila zelo zanimiva. Občinstvo jo je pričakovalo z veliko napetostjo in je napolnilo galerije, ker le vedelo, da bo župan odgovarjal na nesramne »Slovenčeve« napnde na mestno upravo — na napade, ki je dobil pogum za nje samo zato, ker je njegov odgovorni urednik, državni poslanec, ki ga kot takega ne more doleteti roka pravice.
Sejo je otvoril ob 6. uri zvečer župan dr. Ivan Tavčar, ki se je spomnil v kratkem govoru smrti občinskega svet. in poštnega ravnatelja Jos. Štruklja; povodom smrti je dal razobesiti župan na magistratu črno zastavo in je položil venec. Pokojnik ni btl dolgo občinski svetnik, ali bil je vesten, in ni zapustil nobenega nasprotstva, kaj še sovraštva, proti sebi. Občinski svetniki so stoje poslušali govor, izraz sožalja se sta-
vi	v zapisnik.
Župan dalje poroča, da sta brata Moskovič povodom sprejetja v avstr, državljanstvo; plačala vsak PO 100 kron za mestne uboge.
Dež. vlada sporoča, da je izšla nekaka knjiga o knezu Schwarzen-bergu; tudi poroča vlada, da podeljuje mestni občini koncesijo za ustanovitev lastnega pogrebnega zavoda.
Župan potem prekine poročila in preide se na rešitev nekaterih drugih točk dnevnega reda. Na mesto umrlega obč. svetnika Štruklja se izvoli v personalnopravni in finančni odsek nov obč. svetnik Zupančič, v upravni odbor Mestne hranilnice pa obč svetnik Anton Ro-jina. še se izvolijo člani komisij za bodoče deželnozborske volitve, potem pa pridejo na vrsto
»Slovenčeve« lumparije.
Župan prečita neko »Slovenčevo« notico od 11. t. m., v kateri se govori, da je dobival njegov (županov) ribiški čuvaj Rebernik podporo iz ubožnega zaklada. V notici, ki je pisana v znanem surovem »Slovenčevem« tonu, se imenuje Rebernika županovim ribiškim adjutantom in se pravi, da se ustanovi na magistratu posebno službeno mesto za njega kot takega.
Župan bdgovarja:
Sprejel sem Rebernika v svojo zasebno službo, kot ribiškega čuvaja, ker je bil brez vsake službe, moral je pa skrbeti za svojo družino, tudi za hromo hčerko Karolino. Zupan mu daje 60 kron mesečne plače, četudi bi za to stvar mogel dobiti človeka za 20 kron mesečno, razun tega mu pa daje v jeseni še posebno oodporo. da si kupi živeža, oodoir?
ga pa tudi kadar je treba plačati stanovanje. V takih razmerah, seveda, Rebernik ne more nositi denarja v hranilnico, posebno še ako se pomisli, da je imel hromo hčerko. Tej njegovi hčerki je določil vladni komisar (»Čujte! klici pri naprednjakih, klerikalci poparjeni molčijo) 6 K podpore na mesec in je dobila skupno 66 kron. ko pa je 15. januarja t. 1. umrla, je nakazal župan Reberniku, ki je imel okolu 100 kron pogrebnih stroškov, 40 kron ubožne podpore. Ako se inisli dež. odbor, ki je odredil revizijo, da ta izdatek ni opravičen, ga on (župan) prav rad povrne iz svojega žepa mestnemu ubožnemu zakladu. (Napredni občin, svetniki navdušeno ploskajo, klerikalci sedijo kot poparjeni, na njih se pa vliva od naprednih klopi cela ploba očitanj: sedaj molčite! Zakaj sedaj ne govorite?)
Obč. svetnik Š t e f e se vendar oglasi in vpraša prav ponižno, kaj je s podporo neki profesorjevi soprogi, župan mu pa hitro odgovori da je bil dotični profesor pri armadi na meji, soproga je bila brez sredstev (to je pač država lepo skrbela za njo!) in ga je prosila za podporo. Kaj je pa mogel storiti, ali je mogel prošnjo odkloniti? (Klerikalci molčijo, naprednjaki jim pa očitajo Bučarja in tudi potem klerikalci molčijo, pa ne ker bi se sramovali, ker tega ne znajo, temveč zato, ker niso mogli kaj odgovoriti.)
Dalje citira župan »Slovenca«, ki pravi, da so dobivali ubožne podpore razni liberalni agitatorji, župan pa dokaže, da je dobival podporo, dokler je bil brez službe, tudi neki Debevc, ki je klerikalni agitator, ker revščina ni politična. Glede Verčiča odgovarja, da je bil, ko je »Glavna« propadla, brez službe, na cesti in ker je bilo ravno prosto mesto diur-nista na magistratu, je dobil to mesto. S povzdignjenim glasom je zaklical župan klerikalcem:	»Bog
vas obvarl, da vam ne bi bilo treba kda| prositi mestne podpore!« (Viharno odobravanje pri naprednjakih, klerikalci sedijo še vedno kot poparjeni.) Včasih se morda — nada-ljuju župan — tudi zgodi kaka pomota in podporo dobi človek, ki je ni ravno neobhodno potreben, ali on vendar ne more poznati vsakega človeka.
Župan potem prečita dolgo uradno poročilo magistrata o stanju ubožnega zaklada. Poročilo je — pravi — sicer dolgo ali gre se v prvi vrsti za njegovo osebno čast in zato bodo imeli obč. svetniki potrpežljivost in bodo poslušali. Iz poročila je razvidno, da se z ubožnim zakladom najvestnejše gospodari.
»Slovenec« je tudi trdil, da so glavne knjige ubožnega zaklada popravljane in radirane. Tudi to zadevo poiasni župan. Svoječasno je bila nastavljena kot volonterka pri mestnem knjigovodstvu neka gospodična, ki se je motila pri seštevanju in je popravljala. To pa nič ne pomeni, ker glavne številke so pravilne,. samo pri seštevanju je popravljano.
Pojasnil je župan tudi zadevo o podporah iz meščanske imovine tako, da so morali klerikalci molčati, potem je pa odgovoril na »Slovenčevo« očitanje, češ, da se je izdalo po volitvah leta 1912. ubožnih podpor v znesku okolu 22.000 kron, poprej se je pa izdajalo komaj po 9—10 tisoč kron na leto. To bi imelo pomeniti — »Slovenec« je tako tudi namignil — da je župan iz ubožnega zaklada nagradil svoje volilce. Resnica je pa, da je že vladni komisar Laschan leta 1911. izdal ubožnih podpor 18.000 kron in on je povečal te izdatke.
Ubožci, ki niso Iz Ljubljane!
»Slovenec« je trdil, da je dobilo ubožne podpore dosti ljudi, ki jih sploh ni v Ljubljani. Seveda, ker stvar je naslednja: Ako se ima koga odgonskim potom spraviti iz Ljubljane, se mora najprej določiti njegova domovinska občina. To pa traja navadno po več tednov in ta čas mora občina dotičnika hraniti v zaporu. Da se tem stroškom izogne, se navadno takega človeka — kakor se to dela tudi v mnogih drugih mestih — odvede lepo na kolodvor, kupi se^mu vozni listek in tako se ga z manjšimi stroški znebi. Seveda se takih ljudi ne more najti v Ljubljani, ker se je denar zato ravno izdal, da zginejo iz Ljubljane ...
Taka je stvar z ubožnim zakladom, oziroma z izdatki iz njega. Na magistratu se sedaj vrši revizija in ako se konštatira kak nered, naj pridejo krivci v zapor, tudi on, župan.
Klerikalci se branijo, da niso tako mislili, posebno dr. Zajc z vso odločnostjo zatrjuje, da tako niso mislili klerikalci, ali župan zakliče: »Pisali ste o Panami na magistratu. Ali dokažite, ali vplivajte na vaš Ust, da piše pošteno!«
Klerikalci molčijo.
Naprednjaki so koncem županovega eovora viharno ploskali in
vprašali klerikalce, zakaj sedaj molčijo, ali ti se niso ganili, molčali so kot bi bili nemi, bili so v največji zadregi, ker so čutili, da so s tem, da je obsojen »Slcvenec« kot lažnik, bili obsojeni tudi oni. Celo Štefe je molčal.
Razna poročila.
Meščanstvo se podeli hišnemu posestniku in klobučarju Fran Hartmanu, zavrne se priziv Ivana Grila, najemnika Kolezije, glede uporabe Hribarjevega gaja.
Na znanje se vzame poročilo finančnega odseka o nenadni skontra-ciji mestne blagajne 6. t. m., katere rezultat je bil, da se je našlo vse v najlepšem redu. — Dovoli se 500 K za naučna potovanja licejskega osobja. — »Dram. društvu« se odda za dobo 5 let v najem skladišče bivšega vojaškega oskrbovališča poieg Narodnega doma za kinematografske predstave. Potrebne adaptacije mora izvršiti društvo samo, letna najemnina se določi na 500 K. — Odboru bivše »Slov. Filharmonije« se dovoli subvencija, da izplača svoje obveznosti, pod pogojem, da dobi mestna občina instrumente in knjižnico.
Brez debate se sprejme nekaj predlogov stavbnega in polic, odseka, pri nekaterih stavbnih vprašanjih je pa nastala strankarska debata, ker so se klerikalci potegovali za nekega svojega pristaša.
Ravnotako brez debate sta bila sprejeta dva predloga šolskega odseka o mestnem dekliškem liceju.
Zabavno je bilo poročilo olepševalnega odseka glede priznanic za najlepše s cvetjem okrašena okna, pomole itd. Teh priznanic se je prisodilo tolikemu številu Ljubljančanov, da je njihovo naštevanje prav dolgo trpelo. Dr. Zajc je bil hud (seveda, v šali), da on ne dobi prizna-mce za njegove lepe nageljne, podžupan dr. Triller mu je pa ravnotako v šali odgovoril, da se mora prihodnje leto potruditi, da bodo njegovi nageljni še lepši, kar je dr. Zajc tudi obljubil.
Govorilo se je še o Pammer-jevem predlogu glede znižanja cen mesu v Ljubljani in sklenilo se jel pozvati ljubljanske mesarje, da čim prej dovedejo v soglasje cene mes* s ceno živine.
Dnevni pregled.
Kandldatie narodno - napredne stranke v mestih In trgih. V Kranja
in Škofji Loki kandidira ljubljanski
podžupan in deželni odbornik dr, Karel Triller, v mestni in trški sku-^ Pini Kamnik, Radovljica, Tržič, prot dr. Pavel Pestotnik, v dolenjskih me-: stih Krško, Kostanjevica, Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Višnja gorj* in trgu Ribnica posestnik Julij Ma-i zelle; v Postojni, Ložu in na Vrhniki kandidirajo postonjskega župana Jo-j sipa Lavrenčiča; v Idriji pa doseda-, njega poslanca Engelberta Gangla.
Lov za popularnostjo. Že v eni zadnjih številk našega lista smo se bavili z zborovanjem deželnih poslancev Stallnerja in dr. Negrija vi Celju, dne 7. t. m. Povedali smo takrat to, da je deželni poslanec dr, Negri očital poslancu Wastianu, da je nasprotnik kulturnih zavodov za Slovence. Dr. Negri je imenoval glasovanje Wastianovo šuftarijo, oči-* tal pa mu je tudi — lov za popularnostjo. Vsa ta dr. Negrijeva izvajanja so učinkovala kot bomba v nemško-šovinističnih krogih Štajerske, zlasti pa še prav posebno v krogih Wastianovih privržencev v Mariboru, Ptuju, Slov. Bistrici in drugih renegatskih manjšinskih j)osto-jankah. Vseh klikovcev se je trenot-no polotila velikanska osuplost in zbeganost in zaman so iskali po primernih »šlagerjih«, s kojih pomočjo bi se bili postavili lahko uspešno v bran Negrijevim izvajanjem. Kone-čno, ko so prišli vsaj za silo k sapi, so jo pa vendar-le iztaknili, in priznati se mora, da iz nemško-šovini-stičnega stališča, niti ne tako slabo:i Wastian upravičuje svoje protigla-sovanje napram slovenskim zahtevam s tem, da kot predsednik »Siid-marke«, ni bil v stanu storiti kaj dru-zega, kot glasovati proti. Vpraša pa se, zakaj si je izmislil Wastian ravno to finto, v opi^vičbo svojega postopanja? Odgovor ni tako težak fl g. Wastian se pač dobro zaveda, da je izdatno izgubil na popularnosti y svojem volilnem, mariborskem okrožju. Šovinizem ga je vodil, a »Siid-marka« naj mu služi hkratu kot »Prtigelknabe« in kot vzrok nekakega političnega martirija. S tem izgovorom na »Siidmarko«, se rivlje vvastian zopet enkrat prav po ci-gansko-usiljivo v široko javnost, s prozornim namenom, loviti polltično-šovlnistične kaline In znova postati popularen.
Einspielerjeva stoletnica. Jutri slave v Celovcu Einspielerjevo stoletnico. Želeti je, da bi bila ta proslava slovenska in resnična in da bi
„e Ui nji jasno lioKazali -- naši nu-rodni grehi. »Slovensko Mntico« bo na slavju zastopal preds. Ilešič.
' Stoletnica. Včeraj je minilo sto let, ko se je rodil Petar Petrovič Njegoš, pesnik »Gorskega venca« (v slovenščini izdala v prevodu prof. Pcruška »Matica Slovenska«). Rodil se je 1913. S sedemnajstim letom je postal svojemu narodu vladar in vladika. Ljubil je svoj rod. Z njim je živel in delal. V »Gorskem vencu« je popisal borbo svojega naroda. Bil je navdušen Jugoslovan. L. 1848. je hotel pomagati Hrvatom proti Maža-rom. Na Lovčenu je njegov grob. Umrl je leta 1851.
Kako so pridlgovall na Reki? Zadnja leta so imeli na Reki močno skrito žensko klerikalno organizacijo, v kateri je važno ulogo igrala Jo-hanca. Kapucini in drugi so izrabljali uboge služkinje, ki so z Johanco hodile na razne procesije in so znesle v samostan ali pa naravnost Johanci svoje zadnje težko zaslužene groše. Med temi revicami je bilo seveda tudi mnogo Slovenk, ki služijo na Reki. Ko pa so služkinje videle, kako so jih kapucini in drugi varali, so začele kar trumoma izstopati iz raznih klerikalnih organizacij in iz bratovščin. Posebno Marijine hčere so užaljene. V enem samem tednu so morali kapucini črtati več sto članic, ki so bile doslej neizčrpljiv vir njihovih dohodkov. To pa sevega kapucinom ni bilo po volji in so za pret. nedeljo obljubili pridigo, v kateri se bo baje vse pojasnilo. Na to pridigo so vabili po listkih. Res je prišlo precej ljudi poslušat to pridigo. In glejte, kako so se skušali kapucini izrezati iz zadrege. Rekli so, da se je Johanci res prikazoval angel, toda to je bila podoba angela — v resnici pa je bil to sam vrag, peklenski zapeljivec, ki se je izpreme-nil v angela za to, da bi na ta način prevaril Johanco in druge ter škodoval katoliški veri. — Zdaj so torej klerikalci svojo sleparijo natvezli vragu in ubogi hudič naj bo odgovoren za njih grebe, Pravijo, da je re-ške ženice s tem pojasnilom niso bile zadovoljne. Nekatere so se prav resno razjezile. Pa tudi Bogu menda ni bila ta laž posebno ljuba; vrag ima res mnogo grehov na svoji grbi; ampak da bi bil odgovoren še za klerikalne grehe, to je skrajno krivično; v resnici je vrag vse eno večji poštenjak, nego taki ljudje, ki s takimi stvarmi ljudi sleparijo in se norčujejo iz svetih stvari. S tem pa so ti ljudje sami pripoznali, da so hujši od vraga.
Samostojni kandidatje na deželi.
V	litijskem volilnem okraju (sodni okraji: Litija, Radeče in Višnja gora) kandidira samostojni ljudski kandidat Ivan Taufer, posestnik v Zagorju ob Savi; v kamniškem volilnem o-kraju pa zahteva ljudstvo samostojnega kandidata Andreja Slokarja, poslovodjo in lesnega trgovca v Domžalah.
Vodiški čudeži niso proti veri in razumu. Cel svet se smeje klerikalcem in onim, ki so verjeli vodiškim čudežem. Tudi klerikalci so se teh nevarnih čudežev popolnoma odrekli. Edini pater Peregrin (oz. Ciril) na Reki še vedno veruje. V kapucinskem listu »II Ouarnero« je pater Ciril izjavil, »da v Johanci in njenih čudežih ni ničesar, kar bi bilo v nasprotju z vero in zdravim razumom.« To se pravi, da sleparija ni v nasprotju z vero (ako nese klerikalcem denar!) in da mora »zdrav razum« ponižnega katoliškega kristjana verjeti tudi največje neumnosti, ako mu to zapovedujejo razni patri Cirili. Uboga vera, kam si prišla!
Meksikanska država pred vojno. Vprašanje Meksike in Zedinjenih Držav se je vleklo v diplomatičnih krogih toliko časa, da so ga popolnoma zamotali. Ker ni bilo druge rešitve, so izročile Zedinjene Države kabinetu meksikanske republike ultima-tum. Za predsednika namenjeni Hu-erta pa je ta ultimatum toliko časa ignoriral, dokler je popolnoma potekel čas. Sedaj so se tudi Zedinjene Države toliko spametovale, da so proglasile konec svojega čakanja. In tako stoji danes meksikanska republika pred vojno, ki je brezdvomno neizogibna.
Ujeta tatova? V pondeljek ob 9. uri zvečer je posestnik Franc Kušar iz Ježice naletel v svojem skladišču dva mlada fanta, ki sta izbirala perilo. Ko sta videla, da nista sama, sta Jo ubrala, Kušar pa za njima. In gotovo bi ju bil ujel, če bi ne bil začel eden streljati. Kot osumljena so aretirali dva ondotna fanta.
Orkan v Tihem morju. Na Tihem morju je divjal vihar, ki je potopil 20 parnikov z blagom. Nad 100 ljudi je požrlo morje.
Požar na Brodu pri Novem mestu. Požar, o katerem smo že včeraj poročali, je nastal sredi vasi in napravil 7 posestnikom 40.000 K škode.
Stara vlomilka. V nedeljo je čas med mašo vporabila 63letna Rotija Obreza s Klanca pri Litiji za to, da je v odsotnosti domačih zlezla skozi
zaprto okno v nišo in in posestnici Mariji Lovše izmaknila 20 K denarja, nekoliko žganja, slanine in nekaj jajc. Kam pripelje človeka beda, še na stara leta se mora s takšnimi nevarnimi stvarmi ukvarjati.
Brez povoda ga je in mu zlomil desno nogo. Minulo nedeljo je šel posestnik Kajetan Lindner iz Litije okolo gostilnice na Verdneku. Kar ti pridrvi iz gostilnice nekega posestnika sin in prične tebi nič meni nič Lindnerja obdelovati tako, da mu je zlomil desno nogo in da so ga morali prepeljati v bolnico.
Razpuščena izseljeniška družba. Iz Dunaja naznanjajo, da je ministrstvo za notranje zadeve razpustilo gališko društvo »Patria« v Lvovu, ki se je imenovalo »društvo za varstvo izseljencev«.
Špionaža. »Agenzia Stefani« poroča iz Rima: Snoči je bil neki Tullio Menozzi aretiran zaradi špionaže. Njegov sokrivec je kavalerijski narednik Robert Petrigua iz Rima. Tudi njega so zaprli. »Giornale d’ Italia« pravi, da je Menozzi izvrševal špio-nažo za nekega francoskega uradnika. V njegovem stanovanju so našli mobilizacijske načrte za kavale-rijo.
Nesreča na morju. V Rdečem morju se je potopil parnik s potniki in moštvom. Parnik je bil japonski.
Bodo že zopet palico rabili. Na Angleškem je komisija za vzgojo sklenila, da se v angleških ljudskih šolah uvedejo zopet telesne kazni.
Dobitki iz razredne loterije. Pri včerajšnjem žrebanju razredne loterije je zadela dobitek 10.000 K srečka št. 98.565; 5000 K je zadela srečka št. 23.916; po 2000 K so zadele številke 1547, 26.999,	67.327; po
1000 K so zadele številke 41, 25.966, 30.286. (Glavni dobitek pri predvčerajšnjem žrebanju je bil z Dunaja prodan na Štajersko.) Kdor ima »los« ta naj dobro pogleda, če je kaj zadel.
Že zopet železniška nesreča. Iz
Alambe se poroča, da se je osebni vlak prekucnil preko nekega mostu; 30 oseb je mrtvih, 250 ranjenih.
Atentatorja, ki je hotel ustreljiti predsednika kitajske republike, so vjeli v Budimpešti.
Potres. Iz Lime poročajo: V razsutem mestu Chalhuanca so našli doslej 250 mrtvih.
Morilec stotnika Eisenkolba in njegove neveste grofice Bolza častniški sluga Rajko Jankovljevič, ki je bil obsojen na smrt, je pomiloščen v dosmrtno ječo. Pri begu se je morilec tako poškodoval na nogah, da se še sedaj le z veliko težavo giblje.
Ljub!rana.
— Služabništvo deželne bolnice v Vodicah. Nekega petka popoldne so se naložili služabniki dež. bolnice na voz in so se peljali v Vodice gledat vodiške čudeže. Ko so prišli v Vodice so bili tam prav le-po_ sprejeti in pogoščeni. Ko so se najedli in napili, se jim je prikazala tudi Johanca in jim je kazala svoje muke. Izgubila je prav mnogo krvi, ki so jo služabniki dež. bolnice za drage denarje kupili in jo vzeli s seboj. Bolniški cerkovnik si je s to krvjo mazal svoje oči, ker je bil nekaj bolan, neka služabnica pa je imela na nogi neko rano in se je tudi s to krvjo zdravila. Pomagalo jima menda ni posebno. Značilno pa je, da je to služabništvo imelo več zaupanja v vodiško kri nego v zdravniško vedo, ko se vendar sami lahko prepričajo, koliko jih v bolnici ozdravi, dočim v Vodicah niti eden ni ozdravil. Sedaj so seveda tisto kri znosili v Ljubljanico in pravijo, da na čudeže ne bodo več verjeli.
— Prihodnji teden začnemo priobčevati grbe slov. mest in trgov,kakor jih bodo spremenili klerikalci, ko bodo mesta in trge dobili v svoje roke. Opozarjamo na to posebno naše tržane in meščane. Slike so krasno izdelane.
— V včerajšnji tajni seji občinskega sveta se je županovo poročilo o pridelitvi v mestni službi ostalih stražnikov k posameznim mestnim uradom vzelo z odobravanjem na znanje. Sprejmejo se predlogi odseka glede službene obleke tržnim stražnikom, oziroma letnega pavšala. — Ugodi se prošnji mestnega pomožnega uradnika Frana Sturma za vštetje let. Ugodi se prošnji asistenta Alojzija Vrhovca za vštetje let. Monterjema Slabni in Indofu se prizna pravica do napredovanja v 2. plačino stopnjo z dneni 1. februarja 1914. Po predlogu upravnega odbora Mestne hranilnice se ustanovite dve novi uradniški mesti.
— Iz Spodnje Šiške. Hud boj se je razvil v nedeljo 9. t. m. v gostilni pri Kankertu med nekim narodnim čevljarjem in med socialisti. Boj sc je končal s tem, da so čevljarja vrgli na ulico in še tam ni bilo miru, dokler ni vmes posegel straž-bilo več dežnikov zlomljenih in mar-
nik in je ves dogoaeK vzel na zapisnik ter naznanil sodniji. Mi, ki smo bili navzoči, smo radovedni na konec. Ali se sme res goste meni nič tebi nič na ulico metati. Gostilničarka se je izrazila, da je oni gospod celo popoldne ljudi nadlegoval, v resnici pa je prišel v gostilno ob s/4 na 7. zvečer in se je dostojno vedel. Da se pa ni pustil žaliti, je razumljivo in se je potegnil za svojo narodno čast, ko so ga socialisti napadali. Sploh v tej gostilni za narodnjake baje ni več prostora. Prej so narodna društva tu imela svoje prireditve, sedaj pod novim gospodarjem pa bodo menda popolnoma drugi ljudje zavladali. Sicer pa, kakor jih je volja! V Šiški je dovolj prostorov tudi drugod.
— Prava turška bitka se je razvila dne 8. t. m. v Spodnji Šiški pri Putrarju. Tu je sploh večkrat kak teater. Neka ženska se je nalezla vina in je vrgla opeko za gospodarjem, potem pa se ga je oklenila okrog nog, da bi ga vrgla po tleh. Posestnik jo je s silo sunil od sebe, tako da so jo morali prepeljati v bolnico. To predstavo je gledalo mnogo ljudi in otrok in tudi oko postave se je za to zanimalo.
— Pobožni kristjani so včeraj na šentpeterskem »forštatu« ugibali, kaj je bilo vzrok predsinočnjemu viharju. Ko se je ugotovilo, da je orkan najbolj divjal okoli justične palače in dalje proti očetom frančiškanom, kjer ni prizanesel niti hiši božji, je naenkrat padlo najbrihtnej-šemu čestilcu svete Johance v glavo, da je to zamoglo priti le od justične palače sem kot božja kazen nevernim Ljubljančanom in v svarilo vsem trdovratnim grešnikom, ki so spravili telečjo kri čisto ob veljavo in dali svetnico celo zapreti ter se tako nehvaležne izkazali za milost, ki je bila dodeljena slovenskemu narodu s tem, da so vendar dosegli zastopnico v nebeškem parlamentu.
— Osebna vest. Kakor čujetno, odide g. Ferdo Trampuž, mladi in nadarjeni igraiec na Dunaj, da bo tam obiskoval priznano »Ottovo«, dramatično šolo. Zavod nam ni neznan, saj imamo pri nas že dvoje izbornih moči te moderne šole, g. režiserja Skrbinška in g. Šesta. Želimo tudi temu mlademu, talentiranemu umetniku ob njegovem sklepu mnogo uspehov v tujini.
— Če bi desetina vseh teh, ki sedaj obiskujejo »predavanja o hipnozi in sugestiji«, obiskovala slovenska predavanja, pa bi bil predavatelj vesel, pa če bi znašala vstopnina deseti del krone.
— Predpravice škofovih vozov. Sinoči ob pol 6. je peljal škofov voznik čez frančiškanski most naložen voz — brez luči. Stražnik je voz spoznal in se je obrnil proč. Isti stražnik pa je pred nekaj dnevi naznanil nekega trgovca, ker je njegov hlapec peljal istotam ob četrt na 6 zvečer brez luči! Torej?
»Slovan«. Zadnja (12.) štev. Slovana je izšla. — S to številko je dosedanji urednik prof. Ilešič odložil uredništvo.
— »Spomini generala Stratimi-roviča«. V založbi Adrije na Dunaju je izšla zanimiva velika knjiga na 350 straneh za 5 K. Spomine je izdal sin generala Stratimiroviča in so zanimiva časovna kniga. Drugič več o nji.
— Trije policaji so morali priti. Predvčerajšnjem zvečer je prišel v neko gostilno v Spodnji šiški domobranec s civilistom. Nista se še dobro vsedla, je vojak že začel razgrajati. Potegnil je svoj bajonet in ga vihtel, kakor bi imel same Albance okoli sebe. Ker pa gosti niso vajeni takšnih predstav, S0 bojaželnemu šli raje s poti m pustili večerio in Pijačo. Ne tgko krčmarica Ta ti pa gre, prime vojaka za zapestje in mu čisto po vseh pravilih potegne bajonet iz roke — nakar šele so imeli možje (4) korajžo iti na fanta. Pa so imeli dosti opravka, predno so ga postavili pod kap. Nato pa pride policaj. Toda ni ga ugnal, morala sta priti še dva druga in vsi trije so ime-
li	dosti dela, predno so ga spravili spat. Fant — kakor da bi bil kranjske krvi.
— Kje se je naučila? Te dni Je sedela nekega popoldneva v neki kavarni na Jakobovem trgu poleg gosta 251etna tudi omožena Angela Budja iz Ptujske okolice. Seže mu v žep, kar pa ni bilo zastonj — pri tem opravilu mu je vzela mošnjico z 8 K denarja. Posledica Je bila, da so jo aretirali.
Komične scene. Pri predsinoč-njem orkanu se je videlo tudi več smešnih prizorov. Tako je n. pr. neslo nekega pseta po ulici in ga zanašalo zdaj na eno zdaj na drugo stran, da se je cucek sam sebi čudil, od kdaj zna po zraku hoditi. — Tri gospe so stopile v neko vežo in so se zelo začudile, da so se jim dežniki naenkrat navzgor obrnili. Sploh je
sikdo je izgubil klobuk. Dva gospoaa sta šla po ulici: eden se je vjel za kandelaber, drugi se je prijel za neki kol — pa ga je s kolom vred naprej odneslo. »Ich bin doch kein Schneider« je vpil ubogi Nemec. Včeraj so popravljali po strehah in mašili luknje. Zanimivo je, da je bilo mnogo oken zdrobljenih. Potresna postaja poroča, da je bilo tudi malo potresa in da že 12 let ni bilo v Ljubljani takega viharja. Na Posavju je podrlo 13 kozolcev. Tudi drugod je baje padlo več kozolcev in dreves. Na Rimski cesti je vihar izruval več lepih velikih smrek. Vzrok orkanu leži v nenadni vremenski izpremembi. Včeraj je bil miren dan.
Narodna čitalnica v Ljubljani ima danes svoj prvi plesni večer. S tem bo storjen začetek družinskim plesnim večerom, ki obetajo biti letos zelo živahni.
— Prihodnji koncert »Glasbene Matice« bo v nedeljo dne 23. nov. Ljubljani bo nudil nekaj povsem novega in izrednega.
— Zabavni večer slov. trg. društva »Merkur« se vrši v nedeljo 16. t. m. v veliki dvorani »Nar. doma«. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina 60 v za osebo. Sodelujeta društveni pevski zbor in salonski orkester »Sokola I.« Na tem zabavnem večeru se vrši tudi žrebanje dobitkov. Številka vstopnice bo veljavna obenem tudi kot številka izžrebanega dobitka. Vsak, ki kupi vstopnico ima pravico v slučaju, da bo izžrebana številka njegove vstopnice, pravico do dobitka — torej brez vsakih drugih stroškov. Obiskovalci si lahko kupijo poljubno število vstopnic. Gg. člane in prijatelje društva vabimo, da se udeleže zabavnega večera z rodbinami vred v obilem številu.
— Dobitki, ki bodo žrebani na zabavnem večeru slov. trg. društva »Merkur« v nedeljo 16. t. m. v »Narodnem domu« so razstavljeni na ogled v izložbi tvrdke Gričar &. Mejač.
— Na »Merkurjevem« zabavnem večeru, ki bo v nedeljo 16. t. m. v »Nar. domu« poje društveni pevski zbor navdušeno Fr. Ferjančičevo »Pevci smo slovenski mi«, v narodnem tonu se gibajočo Fr. Korunovo: »Potrkali na okno« (obe iz »Novih Akordov«), hrvatsko J. Caniča »Tajno ljubav« in pred nedavnim časom izšli 2 koroški narodni pesmi: Dobar večar luba dakle. Pianin-ska v harmonizaciji Oskarja Deva.
— V kinematografu »Ideal«. »Zlati križec«, lepa drama v treh delih in veseloigra »Gorje če se izpuste« so glavne točke novega sporeda, čas in cene običajne. V torek »2iv in mrtev«, senzacijska kriminalni roman po nedolžnem kaznovanega v 5 delih po romanu Roggler la Houte od Jules Mary. Predstave trajajo 2 uri, vsak dan ob 3., 5., 7., 9. Cene zvišane za 10 vin.
Trst.
Pravo čisto zlato. 2e neštetokrat so bili osleparjeni ljudje s tem, da so kupili namesto zlata baker, ali kaj podobnega. Vendar se najde še vedno mnogo ljudi, ki so tako neprevidni, da kupujejo ponuden lišp od raznih nepoznanih ljudi, ki živijo samo od sleparij. Tak slepar je prišel v sredo k Ani Ferletičevi, stanujoči v Skednju, 374. Pridružil se ji je na ulici ter ji je ponudil poročni prstan — seveda prav poceni. »Veste, to je pravo, čisto zlato. Ako ga greste kupit v prodajalno, vas bo veljal najmanj 20 K. Jaz pa vam ga dam zelo poceni — za 5 K. Imam namreč potrebo denarja.« »Pa je res pravo zlato?« ga je povprašala Fer-letičeva. »Je, pri moji duši, da je... Naj gorim v peklu vekomaj, če ni res tako. No, če pa ne verjamete, pa pojdiva h kakemu zlatarju, da se tam prepričate...« Verjela je njegovim besedam in mu izročila 5 K za poročni prstan. In še prav vesela je bila, da je napravila tako dobro kupčijo. »Sam Bog Je hotel, da sem šla v mesto in naletela na tega človeka.« se je hvalila pri sosedi. No, vesela je bila — pa ne dolgo. Kmalu nato je šla namreč k zlatarju v Skednju ter ga je prosila, naj ji označi ceno poročnega prstana. Med tem, ko je ogledoval urar prstan, ga je vprašala: »Ali je zlato najboljše vrste?« »Slišite, to je medenina in vredna ni niti pol stotinke.« »Medenina? Je-žeš, Marija! O ti gunevet ti!« začela je javkati in se Je jezila, naposled pa je odšla v mesto, da naznani goljufijo na policiji. Pa kaj, ko ji je bil slepar popolnoma neznan človek. — Pa je imela srečo. Med potjo je srečala nepričakovano onega »guneve-ta«, kar jo je zelo razveselilo. Poklicala je stražnika in je dala aretirati sleparja. Na policiji se je delal slepar silno nedolžnega. Trdil je, da ni prodajal nikoli prstanov in da ni še nikoli videl Ferletičeve. Tudi ko
so mu preobrnili žepe, mso nasn v njih nič sumnjivega. Naposled so potipali še v njegovo kapo. In — poglejte čudež! — v podlogi so zati pali še šest takih poročnih prstanov, kakršnega je bila kupila Ferletičeva! Razume se, da so bili tudi ti-le iz medi. — Slepar je povedal, da se imenuje Milan Dragovič, da je star 25 let, in doma iz Podgorice. Policija pa je izvedela, da se imenuje ta ptiček Peter Kubranovič in da je izgnan iz Avstrije. Bil je seveda odgnan v zapore. — Ferletičeva pa je prišla pri vsem tem vendarle ob 5 K. Sedaj pa bo trdno prepričana, da ni vse zlato, kar se sveti!
Srečo pravijo ciganke. Po naši okolici se klatijo neprestano ciganske tolpe. Nekatere so se že skoro popolnoma udomačile in ne hodijo drugam. Čemu vendar, ko se jim godi v našj okolici prav dobro. Največ »zaslužijo« s tem, da pravijo našim ljudem srečo. Vsem ne, a vendar se najde veliko ljudi, posebno pa žensk, ki si »pustijo metati karte«, in to od vsake ciganke, ki se pokaže na vratih. Domačini so navadno pametnejši, veliko bolj pa so udani vražam naseljenci, ki prihajajo v velikem številu iz Ogrske in Hrvaške. In ti ljudje, ki živijo v veliki revščini, si trgajo od ust, da si lahko pustijo povedat »srečo« od cigank. To je zelo žalostno. In koliko gorja povzročijo ciganke »s svojo srečo« še poleg tega, da ljudi obirajo. Ženam obrekujejo meža, sosedam sosedo itd. Nastanejo prepiri in dvomi, lju-bosumnja in zavisti itd. — če so že ljudje tako nespametni, da verjamejo cigankam, naj bi pa bile vsaj oblasti tako modre in naj bi nastopale z vso ostrostjo proti tem ciganskim tolpam. Čudimo se. da se oblasti prav nič ne brigajo in pustijo tem ljudem popolnoma svobodne roke. Znano nam je da je ukazala mestna občina podreti vse takoimenovaue »kažote« ali »barake«, ki so bili postavljeni na občinskem svetu in v katerih so prodajali razni siromaki različno blago. Tako je moral podreti tako »barako« tudi g. Kompara v Skednju, katero je imel pod platano na tistem znanem ovinku. Ta mož je plačeval mestni občini precej veliko stanarino za onih borih par metrov prostora. In čeprav je imela občina dobiček, je vendar hotela, da se izvrši njen sklep. Vse prošnje niso pomagale ničesar. — Cigani pa se prav prosto gibljejo po zemljiščih naše občine, postavljajo si šotore, kurijo itd. občina pa molči. — Zares čudne so naše oblasti in naše' postave. Kaj hočemo!
Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« dospe v Trst danes, v soboto, ob S uri 35 minut popoldne. Slovenci! Dolžnost do bratskega naroda hr-vatskega nam veleva, da jih sprejmemo kakor pravi krvni bratje. Zato ob napovedanem času — vsi na postajo!
Hrvatsko pevsko društvo »Kolo«, ki dospe danes v Trst, nastopi ob 8. zvečer v »Narodnem domu«. Proizvajalo bo več lepih in zanimivih pevskih točk. Ker je pričakovati velik naval, naj se vsak pravočasno pobriga za vstopnico.
Tržaški Slovenci so vedno, kadar je bilo treba, storiti svojo slovansko dolžnost. V spomin so nam razne velike slovanske manifestacije, ki so se vršile v Trstu. Zadnjo podobno manifestacijo smo imeli lansko leto, ko so nas obiskali češki narodni socialci. Tudi današnja manifestacija, ko nas obiščejo Hrvatje, mora biti sijajna. Pokažimo svetu, da se v naših srcih vedno bolj poraja želja po velikem in edinem narodu. Na pravi poti smo. če bomo svoje želje tudi uresničili, tedaj šele dosjje-mo do svojega cilja: do srečnega in svobodnega življenja. Ker pa bi tega Slovenci kot osamljeni gotovo ne mogli izvršiti, moramo iskati pomoč v ostalih južnih Slovanih: Hrvatih in Srbih. Bratimo se!
Slepec je tisti Slovenec, ki še veruje v pomoč od strani vlade. Večina Slovencev se je — hvala Bogu
—	že otresla teh sanj. Pametnejši so spoznali, da rešitve svojega obupnega položaja nimajo od nikogar druzega pričakovati, kakor od svoje lastne moči, od moči vseh Slovencev in njim na strani stoječih Jugoslovanov. Pogled Slovencev se obrača od severa na jug. Vsako manifestacijo moramo izrabiti v to, da ljudstvu odpremo oči, da mu pokažemo, kje je njegova rešitev. Pan-germanistični načrti nas ne bodo pekopali, ako se bomo še pravočasno zbudili.
Zveza jugoslovanskih železničarjev priredi v nedeljo, dne 16. novembra 1913 v dvorani Konsumnega društva v Rojanu veselico z igro, godbo in plesom. Začetek ob 4. in pol popoldne.
Podružnica N DO. pri Sv. Jakobu priredi v nedeljo, 16. novembra, ob 10. dopoldne javen shod v dvorani »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu. Dnevni red: 1. Preustroj podružnice NDO.
za Sv. Jakob. 2. Položaj šentjakoo-skega delavstva. 3. Slučajnosti.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poroči!a.
AVSTRIJSKA POLITIKA.
Dunai, 14. novembra. Danes je krtačil Čeh dr. Stransky razne gospode. V njih označbo se je posluževal prav krepkih izrazov, kakor recimo: lopov in trotel.
POGAJANJA ŠE VEDNO V TEKO.
Dunaj, 14. novembra. Grof Stiirgkh je danes cel dan razpravljal z poljskimi in rusinskimi voditelji. Toda pogajanja še niso končana in se bodo prihodnji teden nadaljevala. Grof Stiirgkh se je izrazil, da so ga ta pogajanja kaj prijetno iznenadila In da zre bodočnosti prav zaupno v oči. Rusini pa pravijo, da še ni nobenega vzroka za optimizem.
KRIZA V POLSK1 LJODSKI STRANKI.
Dunaj, 14. novembra. V polski ljudski stranki je nastala kriza. Predsednik njen je odstopil kot tudi od podpredsedništva v polskem klubu.
Z BALKANA.
Belgrad, 14. novembra. V soboto se prične z demobilizacijo proti Albancem mobiliziranih čet.
Belgrad, 14. novembra. Skupščina je preložena do 24. decembra.
Cetinje, 14. novembra. V kratkem Izide kraljevski ukaz glede aneksije novoosvojenih krajev.
MIR MED GRŠKO IN TURČIJO.
Atene, 14. novembra. Mir med Grško in Turčijo je podpisan.
Belgrad, 14. novembra. Peter in Pašič sta telegrafično častitala grškemu kralju in Venizelosu k sklenjenemu miru, ki je po Belgradu napravil zelo ugodno razpoloženje.
Cetinje, 14. novembra. Tudi tu je vest o podpisu miru med Grško in Turčijo napravila najboljši vtis.
ALBANCI POSTAJAJO ZOPET KORAJŽNI.
Belgrad, 14. novembra. Radi prisotnosti avstrijskega in Italijanskega delegata mednarodne komisije, Jtl v srbsko Škodo določuje albanske meje, se Albancem zopet vrača roparsko nagnenie, ki mu oni hočejo dati politični cilj: zopet se zbirajo in zahtevajo, da se tudi Di-bra prideli Albaniji.
BEG IZ ALBANIJE.
t Belgrad, 14. novembra. Ker ko-misija vsled zahteve avstro - ogr-sitega in italijanskega delegata prideluje vasi s popolnoma srbskim prebivalstvom Albaniji, je nastalo pravo preseljevanje. Srbi kar v trumah zapuščajo domačije v Albaniji in se izseljujejo v Srbijo, ki jih naseli v novih krajih.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Hotel Kosič. Trst, ul. Corradori št. 15. oddaljen 2 minuti od južnega kolodvora. Podpisani se vljudno priporočam slovenskim gostom, da se poslužijo za prenočišče mojega hotela, kjer jim je na razpolago več sob po jako nizki ceni. Svoji k svojim! Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič.
Samotok, rdeče desertno vino s Pelješca. Pol litra 46 v. 5 1 z dostavo K 4.60, v sodili ceneje. M. Žerjav, Streliška ulica 32. Ljubljana. 1022-8
Išče se navadna in ena mesečna soba brez posteljne oprave (cel dan ne doma). Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	1126-1
Meblovaiia soba se odda gospodu. Sv. Petra cesta 40.	1125-1
Svetcvno znana,
Jc posebno ploSCats ainerlli. 14. kar. doublc zlata, 36 ur Idoča
-A-nlrer IKem.0r3.t0ix
:: žepna ma ::
znamka „SPECIOSE“ za samo K 4.90. Ista ima kolesje prlma Švicarskega sistema In električnim potom s pravim 14. kar. zlatom prevlečena In se od zlate ure za K 100-— nič ne razlikuje. Za natančen tek jamčim 5 let. 1 kos K 4-90, 2 kosa K 9-40. — Enaka damska ura ploičata in elegantno Izdelana K 5-90. Dalje elegantna Olorla srebrna žepna ura K 3-60. — V vsaki url Je brezplačno priložena fino pozlačena verižica. Brez rlzlke, zamenjava dovoljena ali denar nazaj. PoSllja po povzetju
P. Buchbinder, Krakau, Postfach Nr. 256.
am kile
i
Ih ter.
jr
rti
Mm
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado „Neril“ po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štel a n Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Ped Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega ti ga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
(L) Plošče preje K 4-—, >!✓ sedaj samo K 1-85. ></> Velikanska zaloga O gramofonov!
Zahtevajte cenike.
Od
i" «
25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
===== Modistinja
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, Športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše.
urireE	___
■
Bi
D
n
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana,
ŠelerLb-uo^o-Nra ulica žste-v. ©.
Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav. Topič „SAiiTJT“	s
Priprave za ribištvo.
I C. kr. prodaja smodnika.
Umetalni ogenj.
Ceniki zastonj in franko.
»**HliK.
Kavarna
odprta celo noč.
4t
o
Gostilna
Fiorijanska ulica št. 6.'
V najem se odda za več let
nova hiša =
z dvema stanovanjema, vrtom
in
= gostilno
z vsemi gostilniškimi prostori, vse za letno najemnino 500 K.
Županstvo Zg. Šiška.
V delo se sprejme takoj več mladih in krepkih
tesarjev
pri
Ivan Zakotniku,
tesarski mojster,
Ljubljana, Dunajska cesta.
Na izbiro pošilja (udi na deželo: Krasne krila, kosiume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi.	::
■Vseli.
najcenejše samo v
modnem salonu
Al. Vivod-Kozetič
Ljubljana, Pred škofijo 21, II. nadstr.
(poleg rotovža). Sprejemam vsf popravila.
^ '"ff
FRAN KRAIGHER
Isrojaški mojster
G-ceposko vi lica. žtev. 5
nieri0-3	0bči!,sJvl1	23	naročila vsakovrstnih oblek po
™ l a- ■ jnozeniskega m domačega blaga veeno na izbero — Sore-jema tudi izdelovanje oblek in popravila. - Cene zmerne _ Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, t“ežne tudi ia  _________ eksport	po	morju.	229
Mednarodno spedioiisko uodiotio
R. RANZINGER, Ljubljana.
TT eternovij eno 107©.	Telefon	štev. ©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija In skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . * . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. - Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
Emanuel & Oskar Kraus
Trst, Via S. Nicold štev. 2.
-—  Tehnična pisarna. — —
W'Sl
;WRV,
popolnih industrijskih vsake
Uredba
naprav vsake vrste, dalje električne luci in sile. Glavno zastopstvo draždanske tvornice plinovih motorjev prej Moric Hille v Draždanili. Najstarejša tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Čez 10.000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strojnica za ope-karnice vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrste stroji za obdelovanje lesa firme Adolf Aldinger v Obertfirkhei-mu pri Stuttgartu. Univerzalni stroji za oblanje, krožne žage, vrtalni in skobeljni (Friismaschi-nen) stroji, stroji za rezanje Se
pov in za brušenje. Popolne oprave mizarstev. Stroji za obdelovanje železa. Stružniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frllsmaschinen) itd. — Proračuni, ponudbe in tehnične Informacije zastonj In poštnine prosto.
V
Damski paletoji
v vsakovrstnih barvah, 130 cm dolgi, najmodernejših fason od K 14*— naprej.
= Raglani za gospode =
najboljše izdeljave od K 20*— naprej.
Paletoji za deklice in dečke
najnovejših vzorcev od K 10*— naprej.
Naj večjo zalogo konfekcije za dame, deklice in gospode po priznano nizkih cenah priporoča
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Ustanovljena letu 1831.	Ustanovljena	leta 1831
C l ' JS^večia zav»rovn]niea avstro-ogrske države
Glavni zasto|> v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1912. se je zavarovalo 21.380 oseb za kapital na 180 miljonov kron na življenje. — __________ Družba	je	izplačala za škode nad 1113 miljonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 434 miljonov kron.
Moderna damska konfekcija
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah
===== v modni in športni trgovini =
P. Magdič, Ljubljana, =?7L8",=
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstncjšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane Sjf A 171.1 A 66 Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in kapitalije K 128,257.695*77. JJ -črn. države z vseskozi slovansko-narodno opravo, vzajemno zavarovalna, V> n n li n v Pragi.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi sc vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani ag“ &"t KGosposki utici št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor ! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini
pod zeio ugodnimi roi ci>. — »h eve ie mospek e.