Rešitev ugank. Kajna ni nihče ubil, a.mpak je Kajn ubil Abela. — Odmev odgovarja v vseh jezikih. — Novo leto traja samo en dan. — Pajčevina visi na steni brez žeblja. Nove uganke. Iz konopnine v jelo vino, iz jelovine pod pečino, izpod pečine v jelovino, iz jelovine nazaj v konopnino, kaj je to? — Kaj se čevljarju najbolj gnusi? — Po dnevi spi, po noči čuje, kri pije in čreva je, kaj je to? — Samooko je bilo, je lepo svetilo, po svetu hodilo, ni pilo ni jelo, pa vendar živelo, kaj je to? — (Poslal: Maks Mellacher.) Dokaz — čegav je konj. — Španec ukrade Indijancu konja. Indijanec gre k sodniku, ki ukaže, pripeljati tatu in konja. Obtoženec začne prisegati, da je konj njegov in da ga je vedno imel. Sodniku se zdi jako težko razsoditi in hoče skoraj že konja vrniti Špancu, kar pravi Indijanec: »Če dovolite, dokažem, da je konj moj!« Nemudoma sname s sebe plašč, po1 \je z njim konju glavo in vpraša žpanca, na katero oko je konj slep. Ropar ne ve, kaj bi odgovoril, nazadnje pa pravi, da na desno oko. Zdaj pa odkrije Indijanec konju glavo in vzklikne: »Konj ni slep ne na desno ne na levo oko.« Sodnik pa je takoj razsodil, da je konj Indijancev. Otroška sodba o začetkn zakonske sreče (pred kratkim poročenemu stricu: »Ali te je zelo bolelo?« Stric (začudeno): »Bolelo? Zakaj?« Janko: »Oče so včeraj rekli, da si se s teto Ano zelo urezal.« Navihani študent. Profesor (po velikonočnih počitnicah): »Sedaj, ko ste se najedli potic, upam, da boste tudi bolj pridni.« Navihan dijak (v klopi): »Hvala, enako.« Eako dobiti vojaški dopust. Redov (naredniku): »Prosim nekaj dni dopusta, ker bomo doma klali.« Narednik: »Za to kapetan sigurno ne bo dovolil; napišimo raje: »smrt bližnjega sorodnika«.« Maščevanje. — Patrona, ki ga je imela cela fara za norca, je ugriznil stekel pes. Prijatelj mu je svetoval: »Hitro, hitro k zdravniku! Drugače boš v par dnevih stekel tudi ti.« Patron je odšel domov, se zaprl v sobo in pisal cel dan in celo noč. Drugo jutro ga je prišel prijatelj obiskat in ga začuden vprašal, kaj piše. »Imena ljudi, ki jih nameravam obgrizti, kadar bom stekel.« Zakaj je bil v ječi? Pred pariškim civilnim sodiščem se je te dni vršila razprava, na kateri je bil navzoč kot priča tudi neki delavec. Le-ta je v svoji izpovedbi navajal stvari, ki odvetniku nasprotne stranke niso bile pogodu. Zato je hotel pričo pred sodiščem ponižati in omajati verodostojnost njegovih izpovedb. Vprašal je delavca: »Ali ste že bili v ječi?« — »Da, že,« je mirno odvrnil delavec. — »Ha, sedaj vidite, kakšnih prič se poslužuje nasprotnik!« — je zgaagoslavno ugotovil odvetnik. Tedaj pa se vmeša sodni predstojnik in vpraša pričo: »Zakaj ste bili v ječi?« — »Kot sobni slikar sem dobil naročilo, da naj poslikam celico, v kateri je odsedel kazen, odvetnik, ki je goljufal svoje stranke.«