14
Novičar iz mnogih krajev.
Minister Svarcenberg še ni prišel iz Draždane na Dunaj nazaj , zato ker naša in Pruska vlada še niste v vsih nemških zadevah popolnama edinih misel: — Še ta mesec se pričakuje od cesarja poterjeni ministerski razglas, kako se bo denarstvini stan t našim cesarstvu poboljšal. — Vsi vodji Dunajske banke so uni-dan odstopili, kar je gotovo znamnje, de se bojo z banko važne spremembe zgodile. — Ministerstvo je te dni očitni račun položilo vsih dohodkov in izdaj za celo naše cesarstvo o pervi polovici lanskiga leta, to je, od 1. nov. 1849 do 30. aprila 1850. Dohodki naravnih davkov so znesli 27 milijonov in 759,938 gold., nerednih pa 46 milijonov in 416,637 gold., znesek teh inšedruzih dohodkov skupej je bil 92 milijonov 709,231 gold. Iz daj ki pa za plačanje deržavniga dolga (^25 milijonov in 586,948 gold.) in za vse druge deržavne potrebe so znesli 129 milijonov 316,083 gold.; med temi je bilo 85 milijonov in 574,187 rednih izdaj, nerednih pa 43 milijonov 741,896 gold. Ako se dohodki primerijo z izdajami, se vidi, de izdaje za 36 milij. 606,852 gold. več zneso, kakor dohodki; razloček je posebno zavoljo tega velik, ker dohodki iz Ogerskiga, Sedmograškiga in Horvaškiga, iz Serbske Vojvodine in Temiškiga Banata niso to polletje več znesli kakor4l milijon in 814,009 gold. ki so pred letam 1848 čez 10 milijonov gold. vergli. — Ministerstvo notranjih oprav je dalo za župani je prav po domače napeljevanje za oskerbništvo županijskiga premoženja napraviti, ktero boje dežel, poglavarji razdelili. — Ministerstvo uka je poklicalo svetovavce ljudskih sol iz vsih kronovin skupej, de se bo posvetovalo za volj prihodnje naprave ljudskih šol. Zdej bo tedaj resnica s popravo šolskih reči. — V Pragi je bilo 7. t. m. spet 23 obsojenih, ki so se predlanskiga punta vdeležili. — Gla-soviti general Bem, ki je po Ogerski vojski na Turško všel in ondi k Mahumedanski veri prestopil, je vAlepi umeri. — V Parizu se spet nekaj kuha. Ministri so odstopili, in predsednik Napoljon ne ve, ktere može bi namest njih izvolil. — Vremensk prerok se je na Oger-skim oglasil, ki prerokuje, de prosenec ne bo toliko snega prinesel, kakor scer; ovce se bojo celo zimo pasle; — tudi mesca svečana ne bo veliko snega; — sušeč bo neizrečeno suh, brez snega in dežja. Borja bo brila to zimo, de ne bo prestati. Vino- in sadjorejci bojo mesca majnika v velikim strahu za terte in sadje. Novičar ne verjame tacih praznih preroških kvant, in le pove, kar je slišal. — Goveja kuga razsaja v Mol-davi, na Poljskim in tudi na Sležkim.