inavski št. 44 ' " i letnik XIII marce 9 98 OB BOŽJEM GROBU OJ Izlaanztvu jz ' 'vzldzonoana zlzivnozt ” (U\zLztuzovo tzfzljznjz, zmzt Ln vztajznjzJ ozzzdnja zzzniaa vzzoLzjiovzdL. Zato jzzzdztavlja vzldzL tEclEn vzlunza Izzcanzlzga fizaznovanja. JižZu> - ........................... ;/V?V?v,,v.- rts&rv rvV^t^Et^fe..^! :....«WlS-.. / -■ * / ' A& Š< /V * r*. Z. tJ. S ' ^ • mp~.iI.i?'u,iiii.7i,/'~.',i-..m. 7 n i■..... > - ■* ': ■ . jit frtTCTrw r,~~' r^t^ .. ,^rf... __ *%nc4fč */£3 ^ ' ' xrž' ' Y ^.............................. .*& m/šh&teO..... • ,.^t^<<<^4i^\.At^!tl/tA, ,/■*./>.. ,_____ '4^...j6fe£cL.z.e*&eiA&<<^.,..X».4... sm... Ob umoru Matije Erjavca je bila natisnjena osmrtnica T motite* in «pomia se pripon** SfSS'^ >, H<>UDAYS g *K*ata ' Tetra Pak -rt« lyt.pl Zbudim se in pogledam na uro. Joj, že devet. Kar nisem mogla verjeti, da je danes že sobota. Ob enajstih in petnajst minut smo bile zmenjene na šoli. Uščipnila sem se, da bi se prepričala, da ne sanjam. Odprla sem oči in... ne, ne sanjam, to je resičnost, to je sobota. Odpravim se v šolo, pogledam v telovadnico in zopet nisem verjela očem. Naša telovadnica, v kateri je bila še včeraj odbojkarska mreža in po vsem prostoru razmetane košarkarske žoge, se je danes spremenila v plesno dvorano. Tribune so bile že raztegnjene. Rože in mize so bile praznično pripravljene, le čistilka je po tleh lovila še zadnji prah. Vsi so bili tam. Učiteljica se je odpravila še po Barbaro. In že so bile tu prve ekipe. Ne, kar nisem mogla verjeti. Ko smo bile zbrane vse vipavske navijačice, smo se odpravile v garderobo. Pred ogledalom je bila gneča, da se je ne da opisati. Vse smo hotele biti lepe. Sledilo je obilno kosilo. Z Barbaro sva gledali za fanti. Kar nisva mogla verjeti svojim očem. Sami “luštni” in postavni fantje. Morale smo se še «y j p A v A ,„ obleči in popraviti zadnje čopke las, ki še niso bili na svojem mestu. In začeli so žrebati vrstni red tekmovalnih ekip. Prve. Prve bomo nastopile! Živčna sem bila, kot bi bila na olimpijskih igrah. Odvrtela se je slovenska himna, potem smo tremo zbile ob poslušanju košarkarske himne. Sledili so pozdravni govori: najprej nas je nagovorila ravnateljica, nato pa še župan. Tekmovanje se je začelo! Najavili so našo navijaško skupino in zaslišale smo svoja imena. Nasmejanih obrazov, a s skrbjo, če bo vse v redu, smo se razporedile na svoja mesta. Ko je udaril prvi takt, je bila trema že mimo. Odplesale smo, kar se je dalo dobro. Stekle smo iz telovadnice in bile smo vesele. Tako vesele, da se ne da opisati. Objemale smo se in vmes smo potočile tudi kakšno solzo veselja. Ni nas več skrbelo, kako bodo plesale druge ekipe, le da smo me nastopile brez napake. Za nami se je zvrstilo šest navijaških in sedem plesnih skupin osnovnih šol, nato pa še srednješolci. Že se je bližala razglasitev rezultatov. Sli so od zadnjega proti boljšim. Bile smo četrte. Veselile smo se še bolj kot plesalke in navijačice iz Lucije, ki so zmagale. Kar jokale smo. Res smo bile vesele in še bolj smo zavpili, ko so povedali, da gremo v začetku aprila na tekmovanje v Polzelo. Resnično izmučeni smo se počasi odpravljali domov. Res je, da smo zadnji teden trenirali vsak dan, ampak od veselja smo vse to pozabile. Najbolj se moramo zahvaliti učiteljici in trenerki Nadji Marjanovič ter gospe pedagoginji Alenki Čehovin, ki nas je trenirala med njeno odsotnostjo v šoli v naravi. Nazadnje je pa tu še zahvala naši ravnateljici, ki nas je spodbujala k temu, in ker je na naši šoli omogočila razvoj košarke. Vsaka kaplja znoja, ki smo jo “prelile” na treningih, se nam je poplačala v nepopisnem veselju in tudi kakšni solzi veselja. Jana Puc, 7.b OS Draga Bajca Vipava Iz CUIO 4. POHOD MLADIH PLANINCEV IZ CENTRA JPV VITOVLJE - SV. LUCIJA 22. januarja smo šli mladi planinci našega Centra na pohod, ki nam ga je v decembru preprečil dež. Pohod smo že zelo pogrešali, saj smo bili vsi, 12 mladih pohodnikov in spremljevalci, še pred dogovorjeno uro zbrani v avli in čakali kombi. Po strmem asfaltnem delu poti skozi Vitovlje smo se peljali, na koncu vasi pa smo izstopili in nadaljevali peš. Hladno, vendar mirno ozračje je bilo idealno za vzpenjanje proti Marijini cerkvi na skalah nad vasjo. Ko smo se prebili iz borovega gozda, se je pred nami odprl čudovit pogled po Spodnji Vipavski dolini, na jezero Vogršček, na morje in na zasnežene italijanske Dolomite. Z najvišje razgledne točke sta seveda opazovala Stipe in Peter. Menim, da bi bili celo gamsi zadovoljni z njunim plezanjem. Pri tem krajšem počitku nas je prijetno presenetil vitoveljski zvonar, ki je prišel v zvonik zvonit poldne. Odprl nam je cerkev in kar nekaj mladih pohodnikov je z velikim zanimanjem poslušalo zgodovino znamenite stavbe, katere temelji in glavni oltar so zelo stari. Naš končni cilj je bila kapelica sv. Lucije. Po pripovedovanju naj bi to kapelico porušila ogromna skala, ki še danes stoji na istem mestu. Pod njo teče voda, ki naj bi bila zdravilna za oči. Med potjo smo ugotovili, da smo pravi korenjaki, saj smo hodili po območju, kjer so videli medveda. Nanj nas je opozoril napis na skali ob poti. Zanimivo je bilo, da ni nihče pomislil, da bi se obrnil, kar pomeni, da z medvedom pač nimamo slabih izkušenj. Kot pravi prijatelji življenja v naravi si takih izkušenj ne želimo z nobeno živaljo. Tokrat sta bila prvič z nami na pohodu Andrej in Marko. Andrej prav gotovo zmore tudi daljše pohode, pa tudi Marko je hodil pogumneje, kot smo pričakovali. Vedno, kadar ob vračanju kdo vpraša, kdaj bomo spet hodili, vem, da smo bogatejši za marsikatero znanje in izkušnjo, in da je pohodništvo ena izmed številnih poti vključevanja naših otrok v običajno življenje. Helena Kravos PES NA GOCE 18. februarja smo se mladi planinci našega Centra zbrali na dvorišču. Zaradi bolezni in odsotnosti je bilo tokrat pohodnikov samo osem: Slavko, Mojca, Sanja, Aleš, Mirza, Danjela, Stipe in Jadranka. Spremljevalke smo planincem pokazale cilj pohoda - cerkvica nad Gočami. Skupaj smo določili smer in približno kraje, kjer bomo hodili. Pot smo si skrajšali čez dvorišče govedorejske farme in nekateri so kar obstali ob odprtih hlevih in morda prvič videli toliko krav. V Ložah smo zavili desno in se po stezah vzpenjali po Vipavskem gričevju in opazovali pomladno delo v vinogradih. Na Gočah nas je po uri in jdoI hoje pozdravil zvon, ki je oznanjal poldne. Se pol ure in sledil je zaslužen počitek ob cerkvici na griču, od koder smo obnavljali svoje znanje o tem delu Vipavske doline. Po brezpotju smo se vračali proti Vipavi, ki smo jo lahko opazovali skoraj ves čas. Običajne skalnate planinske poti je tokrat zamenjalo šelesteče listje pod nogami. V hoji po drsečem listju in vejicah navzdol smo bili neverjetno izvirni. Nekateri so se jezili, drugi smejali, vsi pa smo srečno prišli v dolino. Na poti do Slapa so nas pozdravljale številne trobentice in jetrniki pa tudi divja odlagališča odpadkov. Teh je povsod preveč, so nepotrebna in nam niso v ponos. Poskusili smo »trobiti« s cvetovi trobentic, jetrnike smo samo opazovali, saj so strupeni. Kako deluje asfaltna cesta na utrujene noge, smo čutili vse do Vipave. Za nami je bilo pet ur hoje, ki so jo nekateri zaključili s tuširanjem in umiritvijo, nekateri pa na dvorišču pod košem z žogo v roki. Mlade korenjake so spremljale Lucija, Irena, Andreja in Helena. Helena Kravos SLIKARSKA DELAVNICA UČENCEV ODDELKOV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Sredi februarskega dne nas je toplo, skorajda že spomladansko sonce privabilo ven, v naravo. S seboj smo vzeli prstne barve, slikarske halje, velikanske pole papirja in različne vrste razpoloženj. V naših srcih je sijalo sonce, slišal se je smeh in na obrazih nam je igrala sreča. Veseli smo prisopihali na Zemono. Oblekli smo slikarske halje, zavihali rokave in se ogledovali. Bili smo pravi mali mojstri, komaj smo čakali, da se začne delo. Barva nam je polzela med prsti, bila je rdeče topla, rumeno prijazna, morsko hladna. Naše roke so ustvarjale prekrasne slikarije. Na papirju so ostala zlitja sreče, veselja in smeha - v barvah! Svoje lepe slikarije smo ponosno in pazljivo prinesli v Center in jih razstavili. Vsi naši prijatelji so jih občudovali. Irena Kranjc Valentina Winkler Iz društev MOČ UNIFORME PONOVNO NA VIPAVSKEM ODRU Igralska skupina iz Budanj nas je v februarju razveselila s komedijo Moč uniforme. Da ljudje še vedno radi gledamo te vrste dramskih prireditev, priča polno zasedena dvorana vipavskega zadružnega doma. Zakaj sem zapisal ponovno na vipavskem odru? Komedijo Moč uniforme smo člani Prosvetnega društva Vipava uprizorili že pred 44 leti. Prosvetno društvo Vipava je bilo nekoč zelo delavno. Nastopali smo na vseh prireditvah in proslavah. Uprizorili pa smo tudi več dramskih del. Eno takih je bila tudi komedija Moč uniforme. Igro smo uprizorili leta 1954 ob nabito polni dvorani v zadružnem domu. Spominjam se, da je bilo občinstvo navdušeno in smo igro v jeseni ponovili. Igro je takrat režirala učiteljica Vika Samsa (dekliški priimek), šepetalka je bila Frančiška Starc, za masko in šminko je poskrbel brivec Anton Batič, frizerka pa je bila Valči Rodman. Na sliki smo igralci, ki smo nastopali v tej komediji. Zanimivo je, kako smo se med seboj klicali z domačimi imeni. Tako sem tudi tu uporabil najprej domače ime, v oklepaju pa so prava imena in priimki. Klečijo z leve proti desni: Slavn Krhnitu (Slavan Krhne), Tuončk Malr (Anton Bratovž), Slavči Rovanova (Slavka Rovan), Lučo Škrbjelov (Lučo Bizjak), Ivan Rejhrjev s plača (Ivan Rehar), Drejc Kstajnucu (Andrej Kostanj evic). Stojijo: briuc Batič (brivec Anton Batič), Lujzka Drejdlnva (Alojzija Igralska družina KUD “Drago Bajc” ob ponovitvi komedije Ferjančič), Anka Kdejlva (Ana Moč uniforme dne 16- decembra 1954 Dorbež), bolničar Franc (Franc Vidic), Dore Rejhrhu (Izidor Rehar), Viko Curku (Ludvik Curk), Janko Sejvrju (Ivan Sever), Juže Marcu (Jožef Marc). Zadnja vrsta: Vleri Prilcu (Valerij Prelc), Vinko Mižnrju (Vinko Ferjančič), Peter Vrčon, Frančiška Starc in Valči Rodman. Ludvik Curk - Viko PLANINCI PRAZNOVALI V petek, 6. marca 1998 je bila v avli osnovne šole Vipava krajša slovesnost ob 95-letnici Planinskega društva Vipava. Ob tej priliki smo pripravili razstavo umetniških fotografij Otona Naglosta. Na proslavi je sodeloval kvintet Ventus, prisotni so bili predstavniki sosednjih planinskih društev in drugi povabljeni planinski prijatelji. Ob jubileju Planinskega društva Vipava smo ob njihovem življenjskem jubileju, 70-letnici, podelili spominska darila zaslužnim članom društva: Nadi Kostanjevic, Ireni Legat, Cirilu Škapinu in Ivanu Rodmanu. V imenu PD Vipava se jim za opravljeno delo v društvu še enkrat od srca prisrčno zahvaljujemo. Predsednik PD Vipava, Jurij Nabergoj, je imel tudi krajši govor, ki ga objavljamo: »Glede na častitljivo obletnico je prav, da posežemo tudi v zgodovino društva. Rad bi omenil le tri pomembnejše zgodovinske mejnike. Prvi sega v september 1903, ko je bila ustanovljena ajdovsko-vipavska sekcija slovenskega planinskega društva. Drugi je leto 1913; natanko po desetih letih skupnega delovanja je prišlo do sporazumne odločitve in ustanovitve ločenih sekcij Vipava in Ajdovščina. Za geslo so si Vipavci izbrali reklo: Slovenski oratar je svoje zemlje gospodar, in s tem poudarili narodnostni vidik svojega združevanja. Tretji mejnik so šestdeseta leta, ko je društvo skoraj usahnilo (leta obeh vojn in medvojnega fašizma so naredila svoje). Predvsem po zaslugi g. prof. Otmarja Crnilogarja je društvo ponovno zaživelo. Z nekaj akcijami, smelim načrtom in ureditvijo plezalne poti na Gradiški Turi je uspel združiti skupino planinskih navdušencev. Od takrat dalje v planinskem društvu Vipava ne zaznavamo večjih nihanj. Društvo združuje ljudi različnih starosti in pogledov: druži pa nas želja po planinskem udejstvovanju. Oblike le-tega so različne: od udeležbe na planinskih izletih in taborih, urjenja v plezalnih veščinah, urejanje in skrb za planinske poti, sodelovanje na tekmovanjih, priprava našega glasila in še bi se kaj našlo. Smotri in cilji planinskega društva so zapisani v statutu. Na individualni ravni pa vedno ostaja vprašanje: Zakaj sploh hoditi v hribe? Zaradi zdravja, športa, tekmovanja, sprostitve, druženja, občudovanja lepote...? Kot vnet ljubitelj in obiskovalec gora lahko rečem, da zaradi vsega tega. Vedno pa so trenutki, ki jih ne moreš opisati z besedami ali jih razložiti. Ti enostavno so in zaradi njih je življenje lepše in bogatejše. Lahko so to trenutki intenzivnega doživljanja lepote, izkušnje prijateljstva, lastne nemoči in moči, strahu in veselja. Kot sem že rekel, težko je to opisati z besedami. Ko gledam fotografije našega planinskega prijatelja Otona, pa se v meni predramijo prav ta doživetja, zato menim, da je Otonu s pomočjo fotografskega aparata, znanja in talenta le uspelo iztrgati take trenutke času in pozabi. Vesel sem, da smo uspeli pripraviti to razstavo, z njo na primeren način praznovati 95-letnico našega PD in upam, da bodo razstavljene fotografije tudi vam sporočale, da je v hribih lepo in da ni nor tisti, ki leze gor.« Jurij Nabergoj in Leon Kodre 25 LET KLUBA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV Klub zdravljenih alkoholikov predstavlja temeljno obliko podaljšanega skupinskega zdravljenja alkoholikov, ki so bili predhodno obravnavani v bolnišnicah ali zdravstvenih domovih. Namen kluba pa je vsestranska rehabilitacija alkoholikov. V klubu zdravljenih alkoholikov Ajdovščina so zdravljenci iz vipavske in ajdovske občine. Pred kratkim smo v dvorani gasilskega doma v Vipavi praznovali 15-letnico ustanovitve kluba. Na vabilo smo zapisali: “Zavedati se moramo, da smo smisel svojega življenja izpolnili že zgolj s tem, da smo bili kdaj komu tudi vir veselja...” Da, bili smo tudi vir veselja, zadovoljstva in pomoči. Številke govorijo, koliko zdravljencev in njihovih družin je prihajalo in še prihaja v družbo prijateljev, da bi med mnogimi besedami slišali tudi pravo, ki ima moč, da ti pomaga prebroditi močvirje in se dvigniti proti dnevu, ki ga ponuja življenje. In kdaj je bila rečena prva beseda, mejni kamen našega kluba? Oktobra 1972. Kako številčna je bila družina ob rojstvu? Klub je štel osem članov, tri terapevte, in sicer: zdravnika, psihologa in socialnega delavca. Klub ni zapiral vrat, nasprotno, na stežaj jih je odprl tudi delavnim organizacijam in terapevtska dejavnost se je hitro širila. Dokumentacijo vodimo od 1973. leta. Koliko članov je v 25 letih potrkalo na ta vrata pomoči? 396 zdravljencev. Ob obletnicah je še vedno navada, da se potegne črta pod uspešno opravljeno delo. Uspešnost našega kluba se meri po številu članov, ki abstinirajo. Teh pa je okrog 200. V širši skupnosti pa naše delo ni želo posebnega priznanja in ni bilo deležno pomoči. Pot skozi 25 let je bila dostikrat trda. Ob ustanovitvi so se člani kluba zbirali v sejni sobi občine Ajdovščina. Ko je bila ta zasedena, so bili sestanki na prostem, vendar bili so. Streho nam je ponudil RK. In od tu v varstvo zdravstvenega doma. Tudi terapevti se niso pehali za delo, prej je bilo obratno. Nekaj časa je klub deloval brez terapevtov, po tem smo gotovo bela ovca v Sloveniji. Pa naj bo zgodovinskega spominjanja dovolj. Kako je danes? Člani kluba se srečujemo enkrat tedensko. Vodita nas višji medicinski sestri in diplomirana socialna delavka. Kako poteka naše delo? Na sestankih poskusimo rešiti številne probleme, ki jih prinaša življenje. Včasih smo uspešni, spet drugič pa je breme pretežko, vendar klonimo ne nikoli. Za vsako nočjo pride dan. 25-letno delo bi zahtevalo več spominov in več besed. Zanje naj bo prostor med vami, kolegi, ki ste klub že zapustili in tistimi, ki vam je bila beseda v klubu palica za jutrišnji dan. Preden sklenem misli, želim vsem zdravljencem trajno abstinenco, klubu pa pogumno v prihodnjih 25 let. Ludvik Curk - Viko Pestro vaško popoldne Božič, najlepši cerkveni in družinski praznik, je za nami. Tudi novoletni prazniki so hitro minili. Bilo je lepo. Lučke so mežikale in krasile božična drevesca in stanovanja. Pri nas na Slapu so za prijeten konec počitnic poskrbeli fantje kvinteta Ventus. V naši farni cerkvici so nastopili fantje in možje iz Vipave in okolice. Lepo ubrani, čudoviti glasovi so privabili veliko poslušalcev. Zbrane je najprej pozdravil naš župnik, gospod profesor Franc Kralj. Zapeli so nam enajst pesmi. Boris Jež pa je prebral nekaj spisov Janeza Svetokriškega. Z bučnim ploskanjem smo nagradili nastopajoče. Upamo in želimo, da bi nas še kdaj obiskali in s petjem in besedo popestrili vaško popoldne. Karmen Smet Rondič VZEMI SI ČAS Čas, ki ga ljudje namenjajo za poklicno delo, je čedalje krajši. Vse več prostega časa imajo, daljše vikende, vedno več dopusta. Če pa se ozremo naokoli, vidimo, da se ljudem vedno strašansko mudi. Če koga kaj vprašamo, nam bo največkrat odvrnil: “Nimam časa.” Še nikoli ni ljudi tako množično priganjal čas. Očetje in matere v nedogled čakajo na obisk svojih otrok: ti pa nimajo časa. Bolni in stari ljudje gledajo, kako zdravi in mladi drvijo mimo njih: tem se tako zelo mudi. Zakonci se odtujujejo: nimajo časa drug za drugega. Zakaj imamo tako malo časa? Okolje, reklame, industrija prostega časa nas nenehno prepričujejo, kaj vse moramo imeti, kaj vse moramo početi, kaj vse si moramo privoščiti. In tako je začrtano vse naše življenje brez premora. Zato bi ti rad predlagal tole: enkrat za spremembo ne počni ničesar! Umiri se končno! V tišini bivajo radosti življenja, ki smo jih v hlastanju izgubili. Iz tišine rastejo majhne pozornosti, za katere je potrebno manj časa, kot si mislimo: dobra beseda, prijazen obraz, hvaležen poljub, razumevajoče poslušanje, nenaden telefonski klic, darilo, ki ga izdelaš sam, veselo pismo. Črtaj ta smrtonosni “Nimam časa”. Prenehaj s to ubijalsko naglico. Vzemi si čas, da boš dober človek. Phil Bosmans In kako učenci 3. in 4. razreda OS razmišljajo o svojih mamah? MOJA MAMA Moja mama pridna je, zmeraj mi pomaga vse, perilo vse opere še in pa kuhat že gre. Matej Premrl, 3.a Moja mama pridna je, ona mi pomaga vse, hišo v red spravi in kosilo mi pripravi. Zajtrk mi napravi, posodo iz stroja spravi, še v mojo torbo vse pospravi in red v njej napravi. Mojca Malik, 3.a Moja mama pridna je, pri nalogi ona pomaga mi prav vse, če pa je ne ubogam, ona krega me. Jernej Kobal, 3.a Moja mama kuha, peče in pospravlja, dela vse mogoče, a nikoli se ne obotavlja. Imam jo rad, nikoli zapustil je ne bom, rad pomagal ji bom sam. Tilen Vrčon, 3.a MOJA MAMA KUHA KOSILO Mamo sem opazoval pri kuhanju kosila. V shrambo je šla iskat krompir. Najprej ga je olupila, potem ga je zrezala, skuhala in zmečkala. Potem je odšla na vrt in prinesla korenje, Korenje je najprej oprala in ga dala kuhat. Ko je bilo kosilo narejeno, ga je dala na krožnik. Hvaležen sem ji, ker vsak dan skuha tako dobro kosilo. Gregor Kobal, 3.a * * * Moja mama je v nedeljo skuhala kosilo. Skuhala je juho, krompir v omaki in spekla slastno rolado. Ko je bilo kosilo pripravljeno, smo sedli okrog mize in uživali ob dobrotah. Po kosilu smo se še posladkali. Otroci smo nato šli k igri, mamo pa je čakalo še pomivanje in pospravljanje. Popoldan je prišla k nam na obisk teta Elda. Otroke nas je obdarila s čokoladnimi jajčki. Ker bolezen ne pozna praznika, si nismo mogli privoščiti sprehoda v lepem sončnem dnevu. Moja bolezen in mamin prehlad sta nas zadržala med štirimi stenami. Tako je minil 8. marec. Tina Lisjak, 3.a MOJA MAMA JE POMIVALA POSODO Najprej si je nataknila rokavice. Pripravila je toplo vodo in natočila malo čistila. Začela je pri krožnikih in loncih. Ko je pomila, si je snela rokavice. Nekaj časa je počakala, da se je posoda posušila. Nato je vzela cunjo in je posodo pobrisala. Jedilni pribor, krožnike in lonce sem ji pomagala zložiti v omaro. Vsak dan mi zlika obleko za v šolo in mi pregleda torbo. Ko bo stara, pa ji bom vse to z delom vrnila. Lucija Vidrih, 3.a KAJ PONAVADI REČEJO NAŠE MAME - Pojej zajtrk in pospravi za seboj! - Ne mislim več biti vaša sužnja. - Si se umil? - Dovolj mi je tega življenja. - Kar sami si skuhajte, jaz ne bom več. - Nihče mi ne pomaga, za vse sem čisto sama. - Pojdi se učit, napiši nalogo! - Ne odgovarjaj! - Enkrat bom čisto “popenila” in odšla od vas. Čeprav naše mame večkrat to rečejo, upamo, da ne mislijo vselej resno, in mi jih imamo zelo radi. Učenci 4.b * * * Moja pokojna mama je bila učiteljica angleščine. Nekoč je v neki reviji prebrala pesem, ki mi jo je prevedla, a sem žal dosti besedila pozabila; obnavljam jo po spominu. Hišna molitev O Bog vseh kozic, loncev, ponev in vseh reči! Jaz ne znam trkati na nebeška vrata z izbranimi besedami, a ko ribam tla, premišljujem, kako si hodil po svetu, in kako si učil ljudi. Ko pa čistim čevlje svojih domačih, si predstavljam, da čistim tvoje sandale. Sprejmi to mojo skromno meditacijo, jaz nimam časa za kaj več. Daj, da preneha vsako godrjanje, daj mi dobro hrano za vse moje ljudi. Sprejmi to mojo skromno molitev. Jaz nimam časa za kaj več. Nada Kostanjevic * * * STARI RECEPTI Primorska združuje tri naše značilne pokrajine - Alpe, Kras in Obalo, pa še celo nekaj nižinskega sveta ima pri Gorici in na Vipavskem. Med značilnosti posameznih krajev spadajo nedvomno tudi nacionalne jedi. V nadaljnjih številkah našega glasila vam bomo predlagali nekaj receptov jedi, značilnih za posamezno pokrajino. Začnimo z domačimi jedmi iz vipavske in goriške pokrajine: za velikonočne praznike vam ponujamo dva recepta: ŽIVCA - ŽUPCA Dva prašičja perklja in dve ušesi, pol prašičje glave, nekaj zrn popra, lovorov list, približno 6 litrov vode, sol Parklje, ušesa in glavo namakamo v vodi en dan ali dva. Nato meso dobro očistimo, operemo in damo v lonec. Dodamo vodo, poper in sol. Kuhamo na zmernem ognju približno 6 ur. Pol ure pred koncem dodamo še lovorov list. Med kuhanjem živco večkrat spenimo. Če se živca preveč pokuha, dolijemo vode, vendar pazimo, da zatem vre še najmanj pol ure. Na krožnik zlijemo žlico juhe, da preverimo, če se strdi. Kuhano meso poberemo iz lonca, ga oberemo od kosti in razdelimo na primerne kose. Juho precedimo. Na približno 10 krožnikov enakomerno porazdelimo meso in ga prelijemo z juho. Vsak krožnik še okrasimo z lovorovimi listi. PINCA 1 kilogram moke, 20 dkg sladkorja, 20 dkg masla, 10 dkg kvasa, 4 rumenjaki in 2 celi jajci, žlička soli, približno 4 dl mleka, vanilija, ribana limonina lupina V dl mlačnega mleka damo žličko sladkorja in zdrobljen kvas. V posodi do mlačnega segrejemo mleko, maslo, sladkor, sol in vanilijo. V moko naribamo limono, dodamo ostale sestavine in nazadnje raztopljen kvas. Dobro zgnetemo, pokrijemo s prtičem in pustimo vzhajati na toplem. Dobro vzhajano testo razdelimo na dva dela. Iz vsakega oblikujemo hlebček, ga položimo na pomaščen pekač in pustimo še enkrat vzhajati. Lepo vzhajano testo premažemo s stepenim beljakom ter z nožem križasto zarežemo. Pečemo v vroči pečici (170°C) 40 minut. Ko začne pinca rumeneti, znižamo temperaturo na 130°C. Testu lahko dodamo rozine. Iz istega testa lahko naredimo titole (menihe). Dva stara recepta za naše zdravje, ki jih priporoča sveta Hildegarda (1098-1179), ena najbolj vplivnih in vsestranskih žensk srednjega veka, velja za utemeljiteljico celostnega zdravljenja in naravne medicine nasploh. Rane (zunanje) Če smo se udarili in je nastala rana, jo moramo najprej oprati z vinom in potem nanjo položiti krpo, na katero narahlo pritrdimo rman, ki smo ga poprej na kratko skuhali v vodi in dodobra odcedili. In tako bo rman iz rane posrkal gnilobo, se pravi razjedo. In rano bo ozdravil. To počnemo tako često, kolikor je potrebno. Ko se je rana malo zmanjšala in zacelila, tedaj krpo odstranimo in rman položimo kar naravnost na rano in tako se bomo dokopali do še temeljitejšega in krepkejšega zdravja. Recept: svež ali posušen rman, približno 1 dl vina, sterilne krpe Rano speremo z naravnim čistim vinom in pokrijemo s sterilno gazo (najboljša bi bila sveže prelikana lanena). Rman 2 do 3 minute kuhamo v vodi, ga narahlo stisnemo ter položimo na sterilno krpo. Pritrdimo ga s povojem. Glede na stopnjo in vrsto poškodbe opisani obkladek zelo pogosto zamenjamo. Revma Človek, ki ima revmo - protin, naj vzame peteršilj in nekaj več rutice in ju popraži na olivnem olju. Zeli naj še tople položi tja, kjer čuti bolečine, prekrije s krpo in jih tako pritrdi. Recept: 20 g peteršilja, 40 g rutice, olivno olje Zeli popražimo na majhni količini olivnega olja. Se tople položimo na boleče mesto in pritrdimo s povojem ali obvezo. Tak zeliščni obkladek pomaga tudi pri bolečinah, ki jih povzroča “čarovnični strel” (išijas). Poleg tega je priporočljivo, da se izogibamo prav vsem jedem s svinino, pa naj gre za pečenke ali klobase. Kuharski recepti so vzeti iz knjige Je več dnevou ku klobas - Vesna Guštin Grilanc. Zdravilni recepti so vzeti iz knjige Sveta Hildegarda zdravi. Dober tek in polno zdravja med velikonočnimi prazniki. Cijan Stoka IN MEMORIAM IMELI SMO FRANCKO BUOGNRJEVO V januarju letos smo pospremili na zadnjo pot domačinko Francko Ferjančič, roj. Lavrenčič. Rodila se je leta 1913 in vse svoje življenje živela med nami. Majhna in drobna, iskrivih oči je s počasnim korakom ob palici neštetokrat premerila Vipavo, še posebej pot od doma do farne cerkve in nazaj. Čeprav je bila Francka preprosta in skromna ženička, je vendar v domačem kraju za sabo zapustila močno sled svoje navzočnosti. Kako je to mogoče, saj ni imela nobene strankarske funkcije in tudi ne pomembnega položaja v družbi. Bila je samo mati, žena in gospodinja, ki je v življenju veliko pretrpela, saj ji je mama umrla, ko je bila stara šest let. Francka jo je videla, kako je goreča tekla iz hiše in kričala. Pri kurjenju ognja s petrolejem so mamo zajeli plameni. Tega prizora se je neštetokrat spominjala do pozne starosti. Mati je zapustila tri otroke - sirote. Oče se je potem ponovno poročil in na svet jih je prišlo še šest, tako je bilo v hiši devet otrok. Francka se je kot mlado dekle učila šivati pri Janeščevih v Vipavi. Leta 1942 se je poročila z Albertom Ferjančičem iz Dupelj, ki je bil pek v Poniževi pekarni v Vipavi. Dva dni po poroki je bil Albert vpoklican v italijansko vojsko in domov se je vrnil šele po treh letih. Dolgo časa nista vedela drug za drugega, ker so bile poštne zveze prekinjene. Po vojni sta se jima rodila dva otroka. Francka je bila vedno doma, gospodinjila je in šivala sebi in sorodnikom pa tudi drugim. Vedno je opazovala vse dogajanje v kraju in ni se bala izreči javne kritike. Nič zato, če so jo nekateri imeli za sitno. Vse, kar je bilo neurejeno, jo je motilo, tako umazana struga reke Vipave, zanemarjena Podskala, butanje odprtih vrat in oken Lanthierijevega gradu, nemoralno obnašanje posameznikov. Protestirala je tudi takrat, ko ni bilo proslave za 8. februar, kulturni praznik. Močno si je prizadevala, da bi v Vipavi odprli ambulanto za fizioterapijo. Tako starejšim ljudem ne bi bilo treba po te usluge v Ajdovščino. Tu, žal, ni bila uspešna. Dobro je poznala naše stare cerkvene in narodne običaje in jih prenašala naprej s svojim zgledom in s pripovedovanjem. Za god Janeza Krstnika je prva obesila nad vhodom v svojo hišo “fušpanov krancl”. Mladini je naročala, naj ne pozabi na kres pod starim gradom na predvečer tega dne. Pred leti si je tudi prizadevala, da so obnovili vipavsko narodno nošo; kot šivilja je pri njeni izdelavi tudi sama sodelovala in poskrbela za nakup ustreznega blaga v Italiji. Še v pozni starosti se je udeleževala vseh javnih prireditev, tako kulturnih kot političnih. Če se ji je zdelo, da je kaj narobe, je takoj poklicala odgovorne, prej občino Ajdovščina, sedaj Vipava, KS ali šolo v Vipavi. Pri marsikateri intervenciji je bila uspešna. Taka je bila pač naša Francka, kritična in ostra sogovornica, a je znala tudi prisluhniti sočloveku, posebno, ko je bilo treba narediti kaj za skupno dobro. Sedaj je ni več med nami. Njena sled ostaja in nas uči, da ni dobro, če smo apatični, malodušni in egoistično skrbimo le zase. Vsak človek je poklican, da ustvarjalno sodeluje v okolici, kjer živi, po načelu: “Ne glej, kaj dajo tebi drugi, važnejše je, kaj lahko ti daš dobrega drugim.” Magda Rodman EMILIJA PODGORNIK Težki in boleči so trenutki, ko se je treba posloviti od svojih bližnjih - od svojcev, prijateljev in sodelavcev. Gospa Emilija je to vsekakor bila. Bližnja svojim sorodnikom in nepogrešljiva kot prijateljica in sodelavka v naši krajevni skupnosti, kjer se je že upokojena med leti 1982 in 1995 kot računovodkinja zvesto predajala delu, pomembnemu za ta naš mali prostor pod soncem. Znala in zmogla je opraviti naloge, ki niso bile povezane zgolj s številkami, temveč tudi z ljudmi, s potrebami in željami krajanov vseh starosti. V tem današnjem neizprosnem boju človeka s časom in vse večjemu priseganju na denar, je njena prostovoljnost in skromnost še bolj izžarevala čudovito osebnost. Tudi še potem, ko je večino svojega časa posvetila ljubeči skrbi za svoje vnučke, ni nikoli odrekla pomoči vsem nam, ki smo jo prosili za nasvet. Znala je poiskati pravo pot, tudi takrat, ko so suhoparna pravila napovedovala nemogoč izhod. Danes smo tu zbrani vsi, ki smo jo spoštovali in imeli radi, in jo bomo tudi v prihodnje, kajti z njenim odhodom je nismo izgubili - v naših srcih nam bo nanjo ostal večen in neizbrisen spomin na vse dobro, kar je za nas storila. Iz tega cvetja, s katerim smo jo danes pospremili k zadnjemu počitku, bi njena topla in ljubeča dlan znala ubrati cvet za svoje sorodnike in prijatelje in nam s tem povedati, da življenje teče naprej. Da, draga naša Emilija, čas bo tekel kot že stoletja pred tem, a naši trenutki v prihodnosti bodo stkani iz misli na nepozabna dobra dela, ki vas zapisujejo večnosti. Svet KS ***** Srečanje upokojencev - zahvala darovalcem Društvo upokojencev Ajdovščina, pododbor Vipava, že vrsto let pripravlja v decembru srečanje za člane in nečlane. Zadnje srečanje smo imeli 27. decembra 1997, kot že večkrat, v Vipavskem hramu. Večer nam je popestrila prijetna glasba za ples. Člani pododbora so pripravili tombolo. Vmes pa so bile izžrebane še mnoge vstopnice. Darila za tombolo in izžrebane vstopnice so prispevali mnogi obrtniki in podjetja, pa tudi posamezni upokojenci. Ob tej priliki prisrčna hvala vsem, posebno še vinski kleti, mlekarni Vipava, pekarnama iz Črnič in Lokavca. Tako je bilo naše srečanje lepše in bolj veselo. Za pododbor DU Silva Vehovar S *> ' Glasilo, vredno pohvale Že dolgo časa rada prebiram vaše glasilo Vipavski glas. V začetku sem ga kupila v knjigarni Črtica. Zelo mi je všeč. V njem najdemo bralci veliko novega in zanimivega. Ker nisem točno vedela, kdaj bo izšla naslednja števlka, sem se odločila, da se na vaše glasilo naročim. Zdaj ga dobivam po pošti. Zaželjena bi bila morda kakšna križanka in še kaj za smeh in dobro voljo, ki nam popestri naš vsakdan. Veliko uspeha še naprej. Karmen Smet Rondič Slap pri Vipavi Pismo iz Francije Naša zvesta bralka Julka Dum, ki živi v Franciji, nam je poslala prisrčno pismo. Kljub visoki starosti, ima namreč 91 let, prebere vse prispevke v našem glasilu. Pravi, da je VG "zelo kulturen". Ob njem obuja spomine na mlada leta, ki jih je preživela v Vipavi. Spominja se svojih sestričen in bratrancev, svoje tete, gospe Poniževe, ki je bila dobra žena, in njene pekarije z dobrimi žemljami... Članek o Dragu Bajcu jo je spomnil na njegov pogreb: bilo je že temno (Italijani so nalašč določili pozno uro), a ga je kljub temu na njegovo zadnjo pot pospremila velika množica ljudi. Gospe Julki Durnovi želimo, da bi še vrsto let prebirala Vipavski glas, obenem pa se ji prav prisrčno zahvaljujemo za denarne prispevke, ki nam jih pogosto pošilja. Del njenega pisma tudi objavljamo; njena pisava je lepa, razločna in njena slovenska beseda še vedno gladko teče: ^isyyt Ju/vih A) £ r~fL INTELIGENTNE DIVJE ŽIVALI Ko smo v pozni jeseni v gozdu podirali drevesa za kurjavo, smo opazili visoko od tal v drevesni krošnji veveričje gnezdo. Drevo je padlo na tla in radovedni smo pogledali, kako si ta živalca spleta gnezdo. Bilo je spretno stkano iz vejic in vanj je vodila majhna odprtina, ki je služila za vhod. Med drugim gradivom smo sredi gnezda presenečeni zagledali še kar celo moško srajco. Bila je brez enega rokava, mogoče ga je veverica odstranila, ker ji ni šlo prav v mero, ali pa je staknila srajco kar tako, brez rokava. Ni kaj reči, “inteligentne” živalce sedaj uporabljajo sodobni material pri gradnji svojih domov. Divji prašič podi psička češ, kaj pa ti iščeš v mojem okolišu?! Nekega dne lani se je France Urščev z Gradišča odpravil s svojim psičkom po planinski peš poti na Gradiško Turo. Za vrhom je zavil na desno proti Podraški Turi in na robu kmalu zatem zagledal velikega divjega prašiča, ki podi pred seboj njegovega psička in drvi proti njemu. Prašič je imel dolg rilec, bele čekane in hrkal je kot domači prašič. Mož Veverica je prikupna in plaha živalca, za plezanje ima na nogah ostre krempeljce, ima ostre zobe za glodanje gozdnih sadežev in košat rep za skakanje po drevju z veje na vejo se je prestrašeno spraševal, kaj bo... A ko pobesneli divji prašič pripodi psička do njega, se obrne in jo mahne po svoji poti v goščavo. To je bilo opozorilo, naj ne prestopava meja njegovega rajona. V Lipenških vratih pod kapelico sem na srednje velikem boru opazil veverico, ki je urno skakljala po vejah. Ta živalca je zelo plaha in mislil sem, da bo ob mojem prihodu pobegnila dalje v gozd. S polodprtimi usti sem pričel spuščati zamolkel glas: Br, br... Presenečen sem slišal, da se mi veverica odziva s: Pr, pr, pr... Poskakovala je okrog debla proti meni. To se je ponavljalo več časa. Nato zagledam pred seboj temen oblak in sem si mislil: O veverica, zdaj pa je tega dovolj, kaj bi se še dalje prepiral s teboj, saj se Vipavi bliža nevihta in moram naglo oditi. Ona pa še vedno za menoj: Pr, pr, pr... Več let je že minilo, ko sem imel pri Šemrlu v zaselku Podjesenom pri Črnem Vrhu čebele na paši in kazalo je, da bo kar dobra bera. Nekega dne me po telefonu pokličejo: “Ponoči si imel obisk!” Takoj mi je šinilo v glavo, da je bil to medved. Napravil je precej škode na panjih, nekatere je popolnoma uničil. Enega je celo v pokončni drži s prednjimi šapami odnesel na rob gozda. Tam se je iz panja še zadnjič posladkal z medom. Mar ni to “inteligentna” divja žival? Nazadnje pa se je “za slovo” kar podričal po zadnji plati po bregu navzdol. Kaj bi počasi tacal naprej! Lani spomladi sem šel na Nanos. Na poti med starim gradom in Plazom nenadoma zaslišim čuka, kako poje svojo monotono pesem: čuk, čuk... Nekaj časa sem se mu odzival s podobnim žvižgom, potem pa čuk zaprhuta s krili: tri, tri... in odleti. Ko sem se vračal, sem med potjo slišal peti razne ptice, kose, gozdne sinice in druge. Na mestu, kjer sem pred nekaj urami slišal čuka, začnem spet žvižgati: čuk, čuk..., on se mi je nekajkrat odzval, nato pa prenehal. Mislil si je pač: “Kaj mene, čuka, zafrkavaš.” Med zadnjo zimo je zapadlo po okoliških hribih kar obilo snega in bilo je kaj videti: zasnežena pokrajina je bila polna sledi divjih živali, od srnjadi, zajcev, lisic in drugih. Nad Plazom v smeri proti Lipam je markirana planinska peš pot. Na tej poti je bil sneg precej shojen. Tod so hodili planinci in divje živali. Tam sem tudi našel dokaz, da znajo divji zajci brati našo pisavo. Kako to? Na tleh v shojenem snegu je bila na skali še vidna rdeča puščica z napisom: prehod za Gradišče, torej bližnjica proti Gradišču. Glej ga, zlomka! Samo divji zajci so tu zavili na desno po bližnjici, kar so potrjevale samo njihove sledi v snegu. To je še en “dokaz”, da znajo divji zajci brati. Prvi štirje zapisani dogodki o “inteligentnih” divjih živalih so bili resnični, zadnji o divjih zajcih pa je podoben lovskim pripovedkam, ki jih s prikazanimi “dokazi” od časa do časa ponekod še slišimo. Franc Cerovšek Ilustracije: Marko Andlovič Ko sta zajca zagledala rdečo puščico na skali in prebrala pod njo napis: prehod, sta jo urno ucvrla po markirani poti proti Gradišču Pleve in drobtine Rekli so: Lepše je brez petard! In tega smo se tudi držali. Tistih nekaj, kar jih je med prazniki počilo, je le toliko, da ne pozabimo, kako ta reč izgleda. Posebno hvalevredno je, da okrog cerkve ni bilo slišati nič pokanja. Škofijska gimnazija nas je razveselila s čudovitim božičnim misterijem. Tistim, ki si kot moja malenkost predstave niso utegnili ogledati, naj povem, da je delo Henrik, gobavi vitez spisal Ksaver Meško, in da imajo to dramo v knjižni obliki v naši knjižnici. Le preberite jo, lepša je od vsake ameriške limonade po TV. Tudi novo leto je minilo zelo lepo in umirjeno. Tisti, ki so to želeli, so ga dočakali ob molitvi v domači cerkvi in če so se potem podali na Glavni trg, so lahko uživali v primerni glasbi in dobrem razpoloženju. Vsi, ki so nato zjutraj šli čez trg k maši, se niso mogli načuditi, kako lepo je bil Glavni trg pospravljen, kot da ne bi celo noč na njem veseljačili. Sicer je nekaj praznične razsvetljave še danes v Beblerjevi ulici. Kar naj ostane še za prvi maj - ali pa za novo tisočletje! Planinsko novoletno srečanje na Plazu je vsako leto bolj uspešno. Letos se ga je udeležilo 200 ljudi, še megla ni nikogar zadržala. V predpustu smo imeli tudi nekaj zelo uspelih prireditev: proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku in predstavo Moč uniforme, ki so nam jo predstavili Budanjci. Vse je bilo odlično obiskano in vse na visoki kulturni ravni. Semafor pred novo šolo se je le lotil občasno utripati - saj je to njegova dolžnost. Kako pa bomo obiskovalci Agromarketa, mlekarne in gasilskega doma prečkali cesto, je pač naša stvar! Ne bi bilo nobenega greha, če bi Avrigo, ko nas je že razveselil s tako lepim voznim redom, prilepil kakšen manjši listek z urnikom prihodov avtobusov. Saj res ne vemo, ali avtobus, ki gre proti Ajdovščini ali Gorici, pride iz Ljubljane, Postojne ali z Lozic! Mlade in močne duhoviteže prisrčno prosimo, da prometnih znakov na začetku ulice Vojana Reharja ne obračajo v napačno smer. Če oni vedo, kako je treba ravnati, tujec ne ve. Stara obvestila pa le strgajte. V oglasni omarici pri občini nas še po treh tednih vabi plakat na predavanje o Mehiki, pri Slavcu v mesnici pa je plakat še od 3. februarja. Naveličamo se gledati stare plakate, zato tudi novih ne opazimo! Vsekakor so uvidevni bralci Vipavskega glasa razumeli, da je šlo za tiskarskega škrata in da lansko leto nismo imeli dva meseca novembra. V pravem novembru smo imeli veliko dežja pa še v decembru je bil obilen, in to se nam sedaj maščuje (gre za vremensko rubriko). Da, suša je! Zato ste naprošeni, da pri kapelici na Lipah ne prižigate lučk. Odprt ogenj v naravi je prepovedan! Nada Kostanjevic VREMENSKO POROČILO VIPAVA NANOS DECEMBER 201,4 l/m^ dežja, 16 deževnih dni (lx sneg, ki se je stopil), 4x slana, lx rosa 207,5 l/m^ dežja, 20 cm snega, min. temp. -9,5°C, maks. temp. +8,0nC JANUAR 41,3 l/m^ dežja, 8 deževnih dni, 5x slana, lx rosa, 3x megla; prvih 18 dni vlažno vreme, nato se je začela suša, od 23. do 27. močna burja 47,4 l/m^ dežja, megla in slana min. temp. -5,0°C, maks. temp. + 12,0°C FEBRUAR 1,7 l/m^ dežja, 1 deževen dan, 8x slana, lx močna burja, po 12. že letali prvi metulji 2,1 l/m2 dežja, min. temp. -11,0°C, maks. temp. +18,5“C MAREC 1.-20. 18,0 l/m^ dežja, 4 deževni dnevi, lx toča, 3x slana, 2x nevihta; 13. smo tudi v Vipavi čutili potres, ki nas je le malo prestrašil 13,4 l/m^ dežja, min. temp. 8,0°C, maks. temp. +11,5°C; potres smo 13. čutili tudi na Nanosu Nada Kostanjevic in Ivica Jež PRISPEVKI ZA VIPAVSKI GLAS OD 1.1.1998 DO 15.3.1998: Vida Bajec Gradišče 23 2.000 SIT Cvetka Brajovič Ljubljana 3.000 SIT Julka Durn Francija 100 FF = 2.759 SIT Marjetka Fabjan Laurinova 1 2.000 SIT Anica Furlan Francija 2.000 SIT Darinka Furlan Francija 200 FF = 5.523 SIT Evelina Humar Ljubljana 2.000 SIT Božidar Kalc Na Produ 11 1.000 SIT Jože Kebe Trg Pavla Rušta 4 2.000 SIT Klavdija Kobal Vinarska cesta 2 2.000 SIT Inštalaterstvo in kleparstvo Kodelja Na Produ 17 5.000 SIT Darko Krapež Ozeljan 2.000 SIT Tončka Krečič Tabor 6 3.000 SIT Klara Križman C. 18. aprila 9 1.000 SIT Ruth Markič Solkan 3.000 SIT Ivanka Meze C. 18. aprila 7 1.000 SIT Rafael Naglost Grabrijanova 17 2.000 SIT NN, Vipava 2.000 SIT NN Vipava 5.000 SIT Perhavec d.o.o. Vojkova 18 10.000 SIT Olga Podobnik Ljubljana 2.000 SIT Jožica Pregelj Pod Gradom 5 2.000 SIT Sonja Pušnar Šempeter 2.000 SIT Marija Sfiligoj Italija 30.000 Lit = 2.778 SIT Martin Silvester Ljubljana 1.000 SIT Karmen Smet Rondič Slap 4 1.100 SIT Nevenka Sterlekar Ljubljana 2.000 SIT Majda in Edi Stefin Vojana Reharja 18 3.000 SIT Ana Štekar Italija 5.000 SIT Cijan Štoka Gradnikove br. 8 1.000 SIT Fanči Višini Italija 5.000 SIT skupaj: 85.160,00 SIT Vsem se najlepše zahvaljujemo! Svoje prispevke lahko nakažete tudi na žiro račun KS Vipava 52010-645-50977 s pripisom ZA VIPAVSKI GLAS VIPAVSKI GLAS - glasilo KRAJEVNE SKUPNOSTI VIPAVA MAREC 1998 650 izvodov Uredniški odbor: Gizela Furlan - urednica, Magda Rodman, Vera Poniž, Nada Kostanjevic, Cijan Stoka, Peter Vrčon, Franc Cerovšek, Marta Rodman, Miljam Graovac, Petra Bajec, Leon Kodre in Breda Butinar - lektorica Sodelovali so še: Franc Kralj, Cvetka Škapin, Irene Mislej, Mira Cencič, Božidar Premrl, Magda Mohorčič, Helena Kobal, Marvy Lah Sušnik, Anka Perhavec, Zdenka Žigon, Ida Semenič, Sonja Puc, Anita Trošt, Veronika Gomizelj, Polona Prosen, Jana Puc, Helena Kravos, Irena Kranjc, Valentina Winkler, Ludvik Curk - Viko, Jurij Nabergoj, Karmen Smet Rondič, Matej Premrl, Mojca Malik, Jernej Kobal, Tilen Vrčon, Gregor Kobal, Tina Lisjak, Lucija Vidrih, Silva Vehovar, Julka Durn Tisk: Papirna galanterija SEDMAK, Ajdovščina Po mnenju Urada za informiranje št. 4/3-12-669/94-23/154 z dne 23.5.1994 spada publikacija VG med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tar. št. 3, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. (Ur.l. RS št. 4/92) VSEBINA: Razmišljanje ob slovenskem kulturnem prazniku................................................stran 2 Iz naše preteklosti Lože.........................................................................................stran 4 TIGR v Vipavi ...............................................................................stran 7 Vipava in Vipavci v ogledalu Bleivveisovih Novic..........................................stran 12 Šolska kronika...............................................................................stran 15 Predstavljamo vam Moralni lik profesorja Rafka Premrla stran 23 Iz naše KS...................................................................................stran 25 Iz naše občine stran 27 Lavričeva knjižnica v vipavski občini v letu 1997...........................................stran 33 Tudi v burji lahko gorijo lučke..............................................................stran 35 Iz ustanov in društev Iz Škofijske gimnazije.......................................................................stran 36 Iz OŠ........................................................................................stran 37 Iz CUIO......................................................................................stran 41 Iz društev...................................................................................stran 43 Za dom in družino............................................................................stran 46 In memoriam..................................................................................stran 50 Srečanje upokojencev.........................................................................stran 51 Odmevi.......................................................................................stran 51 Inteligentne divje živali....................................................................stran 52 Pleve in drobtine............................................................................stran 54 Vremensko poročilo ..........................................................................stran 54