Politični ogled. Avstrijske dežele. Pravijo, da bodete deželi Bosna in Hercegovina še letos naaemu cesarstvu pridruženi. General Dahlen gre v pokoj in namesto njega je general Appel viaji poveljnik v Sarajevu. Neaiška politika ae je ondi naslanjala na Mohamedane, a ni opravila nič, sedaj poskuša aiinister Kallay z magvarsko politiko ter boče potegnoti s Sibi, katoliški Hrvatje pa se v stran tiščijo, kakor do sedaj. — Cesar so obiskovali svojo hčer, princeaijo Gizelo v Monakovem pa se z njo vrnoli v Ischl, kder se mudi tudi srbski kralj Milan. — Deželni zbor istrijanski je sklican na 20. dan augusta, kiajnski gališki pa 4. Beptembra. Na Koroškem sta zadnjič zmagala pri volitvah za dešelni zbor 2 konservativca: Krempl in Potscb, to daje nekoliko upanja, da zmaga 29. aug. pri dopolnilnej volitvi v Lavantinskej dolini zopet konservativni kandidat č. g. Zojer, župnik v Wolfs- bergu. — Čehi so močno jezni na miniatra Konrada, edinega nemškega liberalca v miniaterstvn, ker je vsem českim dijakom na českem vseučilišči v Pragi naložil nekaj izpitov ali skušenj delati v nemškeui jezikn, ako kedaj nameravajo v državno službo stopiti. Se slavni dr. Rieger vje to zameril. On pravi, nemaki učiti je dobro za Čebe, ali silite jih v to, in sicer vsakega dijaka, kojih V8ak gotovo ne misli na državne službe, to ni prav. Skušnje iz nemščine naj delajo tisti, ki res iščejo državnib služeb; skušnje pa naj polagajo pred državnimi komisijami ne pa pred vaeučiliščimi profeaorji. Nemški konservativci ministra Konrada tudi nimajo uzrokov ljubiti, še menje Slovenci, in toraj je mogoče, da bo moral odstopiti. — Magyaraki minister Ordody je položil miniaterstvo. Hrvataki ban zahteva, naj graničarji volijo poslancev v deželni zbor v Zagrebu, da bi ae vendar enkrat poznalo, da je vojaška granica re8 razpuščena in združena 8 Slavonijo in Hrvatsko. Vnanje države. Nemški Bismaik je k papežu poslal jako zvitega državnika Scblozerja, da bi nekaj izvil za obstanek prusko-nemških katoliakej cerkvi sovražnih postav pa se je prevaril. Papež ne odstopijo niti za las od tega, kar je za katoličanstvo potrebno. Ob enem 8e Bismark silno potajuje in pravi, kako je on in njegova Nemčija miruljubna. Ob enem bvali lisjak francosko armado, češ da so Francozi zopet močni, ker zamorejo l1/^ naibjona vojakov na noge postaviti. Tako potajanje Bismarkovo je močno Bumljivo. — Ruaom bi zelo ugajalo, ko bi Angleži vzeli Turkom Egipt, kajti potem mislijo, bi tudi prav bilo, če bi Ru8i vzeli Carigrad. — Rumuni dobili so novo ministerstvo, prijazno Bismarku. — Bolgari v Rumeliji tirjajo od Turkov 20 vasi v Rhodopakih planinah, kojih pa sultan ae ni odstopil, čeravno je to storiti dolžen po Berolinskih dogovorih. — Francozi so čedalje bolj jezni na Bismarka, dolžijo ga, da je nalaač Turke, Italijane, Grke, Francoze in Angleže zastran Egipta za aos vodil, ter botel vse spreti in v vojako zaplesti. — Turški sultan se z Angležj ni porazumel; brani se vojake v Egipt poslati tako, da bi jim angleski generali zapovedovali. — Angleških vojakov je Bedaj v Aleksandrijo šlo kakih 26.000 mož. Kmalu začnejo boj zoper Arabi-paao. Ta zbira med Abukirom, Aleksandrijo, Kajro, Suezom in Izmajlo mnogo vojakov in dela šance. Zoper kriatijane in sploh EVropce hudo razsaja. Mnogo jih je dal poklati. Kedar bi turaki sultan res z Angleži potegnil, in 6000 vojakov v Egipt poslati obecal in Arabi-pašo proglaail kot puntarja, tedaj hočejo arabski mobamedani sultana odstaviti in mestnega glavarja vMeki proglaeiti za kalifa, t. j. za duhovnega in svetnega najvišjega poglavarja vseh mobamedancev. In rea v Siriji in Arabiji in Malej Aziji prikazivajo se nemiri na dan. Turkov je komaj peačica proti Arabom in mogoče je, da se bližamo popolnemu uničenju turške oblasti.