Poštnina pawsaürana.
113.	¥ Ljubljani, dne 30. septembra 1920.	Letnik II.
Kraljevina Srbov, Hrvatov In Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Železniška prometna uredba za prevoz potnikov, prtljage, psov in ekspresnega blaga. — Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo, s katero se uveljavlja za nekatere občine naredba o pravici občin do posega po stanovanjih. — Razglasi deželne vlado za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Razpis služb pri statističnem oddelku poverjeništva za socialno skrbstvo. Razglas o novi lekarniški taksi za Slovenijo. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 5. do dne 11. septembra 1920.
— Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Barefe osrednje vlade.
355,
Na’ podstavi zakonodajne odločbe z dne 16. junija 1SS4. in Naj višjega pooblastila z dne 12ega marca 1920. predpisuje minister za promet železniško prometno uredbo za prevoz potnikov, prtljage, psov in ekspresnega blaga, ki velja za vse železnice v kraljestvu Srbov, Hrvatov 'in Slovencev, izročene javnemu prometu.
Ta uredba stopi v veljavo dne 1. julija 1920.; tega dne prenehajo veljati na železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev:
§§ 1. do 40. „Uredbe o prevozu putnika i robe na železnicama u kraljevini Srbiji“ z dne 1. januarja 1908.;
§§ 1. do 43, „Prometnega pravilnika“, oziroma „Poslovnega propisnika“ z dne 1. januarja 1910., ki so veljali' na železnicah v bivši avstro-ogrski monarhiji, v Bosni in Hercegovini.
Železniška prometna uredba za prevoz potnikov, prtljage, psov in ekspresnega blaga*
L
U'sroclnESi «loloči
§ 1.
Področje, za katero velja uredba.
Železniška prometna uredba (skrajšano ozna-menilo: Ž. p. n.) velja za vse železnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki služijo javnemu prometu. Za mednarodni promet velja uredba samo toliko, kolikor ta promet ni urejen s posebnimi določili.
§2.
Izvršilna določila. Razlikovanja. Predhodne ali začasne izpremembe.
(1)	Izvršilna določila sme izdajati železnica z odobritvijo ministrstva za promet.
(2)	Razlikovanja sme odobriti ministrstvo za promet z ozirom na posebne razmere za posiamezre železniške proge, postaje, vozila, vlake ali vrste vlakov kakor tudi za izv^tne načine odpravljanja.
(3)	Da veljajo taka izvršilna določila in taka razlikovanja, jih je treba uvrstiti v tarifo. Tudi odobritev mora biti navedena v tarifi.
(4)	. Predhodne ali začasne izpremembe posameznih predpisov te uredbe sme ministrstvo za promet^ odrediti bodisi vobče, bodisi za izvestne železniške proge, postaje ali prometne odnošaje. Take naredbe se morajo objaviti.
n.
dol o csi la.
§ 3.
Obveznost prevažanja.
(1)	Prevoz se ne sme odreči:
!•) ako se izpolnijo prevozni pogoji in drugi splošni železniški predpisi;
2.	),ako prevoz ni prepovedan z zakonitim predpisom ali iz razlogov javnega reda;
* Razglašena v „Službenih No vin ah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št, 164, izdanih dne 29. julija 1920.
3.	) ako je mogoče prevoz izvršiti z rednimi prevoznimi sredstvi;
4.	) ako prevoza ne ovirajo okolnosti, ki! se smatrajo za višjo silo.
(2)	Stvari, ki po gradbenem ustroju ali obratu udeleženih železnic niso primerne za prevoz, že^ leznica ni dolžna sprejemati za prevoz.
(3)	Stvari, za katerih natovarjanje ali izto-varjanje so potrebne posebne naprave, mora železnica sprejemati za prevoz samo na onih postajah in za one postaje, kjer so take naprave.
§ 4.
Vlaki.
(1)	Za prevoz služijo vlaki, ki vozijo redno po določenein voznem redu,, in vlaki, ki vozijo po potrebi.
(2)	Posebne vožnje po naročilu izvršuje železnica po svojem preudarku.
§ 5.
Odgovornost železnice za njene nameščence.
Železnica je odgovorna za svoje nameščence in za druge osebe, ki jih uporablja pri izvrševanju prevoza.
§ 6-
Tarife.
(1)	Železnica mora izdati tarife, ki obsezajo vsa določila, merodajna za prevozno pogodbo, prevozne cene in pristojbine, 'Tarife veljajo samo, ako so objavljene. Ko so pogoji, navedeni v tarifi, izpolnjeni, se uporabljajo tarife za vsakogar enako.
(2)	Prevozne cene morajol biti označene v skupnem znesku.
(3)	Tarifni poviški ali druge obtežitve prevoznih pogojev stopi joj v veljavo najraneje čez šest tednov izza dne, ko se objavijo, razen če ni bila tarifa uvedena samo za iz vesten čas.
§7.
Pritožbe.
(1)	Pritožbe se lahko priglašajo ustno ali pismeno.
(2)	Pritožbe, se morajo po možnosti reševati čim prej.
§ 8.
Spori.
Spore med občinstvom in železniškim osebjem razsoja na postajah nadzorni uradnik, med vožnjo pa vlakovodja.
§ 9-
Plačilna sredstva.
Razen zakonitih plačilnih sredstev je sprejemati, kjer je treba, tudi zlati in srebrni denar, ki ima v sosednjih državah zakoniti kurz. Menjalni kurz mora železnica določiti in pri odpravni-štvih objaviti z razglasom.
III.
I*:K»®'vr®25 s»otraHsov.
§ 10.
Vozni redi.
Vozni redi se morajo, preden stopijo v veljavo, objaviti in pravočasno izvesiti na postajah. Vozni redi morajo navajati: vrsto vlakov, vozovni razred in čas odhoda, pri večjih prehodnih in
končnih postajali pa tudi čas, kdaj prihajajo vlaki, in važnejše priključke vlakov. Izvešeni vozni redi lastne uprave morajo hiti natisnjeni na barvnem, vozni redi drugih dotaačih uprav pa! na belem papirju. Vozne rede, ki so prenehali veljati, je treba takoj odpraviti.
§ H-
Osebe, ki so izključene od prevoza ali ki se prevažajo samo pogojno.
(1)	Osebe, ki se ne ravnajo po predpisanem redu ali tse ne pokoravajo naredbam uslužbencev ali se vedejo nedostojno, zlasti pijane osebe, se smejo izključiti od prevoza.
(2)	Osebe, ki bi bile zaradi bolezni ali iz drugih razlogov očito nadležne sopotnikom, se izključijo od vožnje, ako se jim ne more dati poseben vozovni) oddelek. Spotoma obolele osebe pa se morajo prepeljati do najbližje postaje, kjer utegnejo dobiti oskrbo. Vozna, cena in prtljažnina se jim povrneta po. odbitku zneska za prepotovano progo.
(3)	Osebe, obolele za kužno boleznijo, se ne smejo prevažati. Osebe, ki so bolne za gobami (lepro), kolero (azijsko), pegavico, rumeno mrzlico ali boginjami (kozami) ali o katerih se sumi, da so okužene z eno izmed teh bolezni, se sinejo prevažati samo, ako potrdi uradni zdravnik, ki je pristojen za vstopno postajo, da se prevoz lahko dopusti. Osebe, ki so bolne za, gobami ali so na sumu, da so bolne za njimi, se morajo prevažati v zaprtem oddelku s posebnim straniščem, druge tukaj naštete osebe pa v posebnih vozovih.
(4)	Osebe, ki so bolne za tifnzom (trebušnim tifuzom), difterijo, grižo (disenterijo), Škrlatico, ošpicami, dušljivim kašljem ali vnetjem ušesnih žlez (mumpsom), se morajo prevažati v zaprtem oddelku s posebnim straniščem. Ako’ se o kom sumi, da je bolan, sme železnica zahtevati zdravniško izpričevalo, iz-katerega je razvidna vrsta bolezni.
(5)	Za posebni voz ali posebni vozovni oddelek se pobira tarifna pristojbina.
(6)	Glede vračila potniške prtljage glej § 34., odstavka (4) in (5).
§ 12.
Vozne cene. Ugodnost za otroke.
(1)	Na vsaki postaji je treba izvesiti izpisek iz tarife, ki obseza, cene vozovnic, katera se prodajajo na tej postaji.
(2)	Otroci do dovršenega četrtega leta, za katere se ne zahteva poseben sedež, se prevažajo brezplačno. Otroci od dovršenega četrtega do dovršenega desetega leta, istotako mlajši otroci, za katere se zahteva poseben) sedež, se prevažajo po znižani ceni.
§ 13.
Vozovnice.
(1)	Potnik mora, preden nastopi potovanje, kupiti vozovnico; tarifa sme dovoliti izjeme.
(2)	Vozovnica mora navajati:
a)	odhodno) in namembno postajo;
b)	eventualna prevozno pot; ako je dopuščena uporaba raznih poti ali prevoznih sredstev, mora biti to posebe označeno;
c)	vrsto vlaka in vozovni razred; č) vozno ceno;
d)	prvi dan veljavnosti;
e)	rok veljavnosti.
(3)	Rok veljavnosti se mora določiti v tarifi.
§ M.
Prodajanje vozovnic.
(1)	Potniške blagajne morajo biti odprte na postajah z manjšim prometom vsaj pol ure, na postajah z večjim prometom pa vsaj eno uro, preden odide vlak.
(2)	Pet minut, preden odide vlak, nima potnik več pravice zahtevati, da bi se mu izdala vozovnica.
(3)	Železnica sme zahtevati, da se denar za vozovnico pripravi 'in preštej.
§ 15.
Naročanje oddelkov ali posameznih sedežev.
(1)	Na zahtevo se dajo potnikom na razpolago celi oddelki, akoi je to mogoče iz prometnih ali drugih ozirov. Oddelki se morajo naročiti vsaj 30 minut, preden odide vlak.
(2)	Kdor najame oddelek, plača največ toliko vozovnic, kolikor je v oddelku sedežev. V otddelek se ne sme sprejeti več oseb, nego je plačanih vozovnic.
(3)	Naročeni oddelki se morajo označiti z napisom.
(4)	Ali i je pri izvestnih vlakih mogoče naročati posebne sedeže, določa tarifa.
§ 16.
Pregledovanje vozovnic. Doplačila na vozno ceno. Peronske vstopnice.
(1)	Potnik mora na zahtevo pokazati vozovnico pri vstopu v čakalnico, vstopu ua peron in izstopu z njega, pri vstopu v voz, istotako vsak čas; med vožnjo ter po predpisu, ki velja za poslednjo progo, oddati vozovnico malo pred dovrsitvijo ali po dovrütvi svojega potovanja.
(2)	Potnik, ki ne mora pokazati veljavne vozovnice, plača dvojno ceno za prepotovano progoi, :ako se pa vstopna postaja takoj ne dokaže nedvomno, za vso progo, ki jo je prepotoval vlak, toda njajmanj deset dinarjev. Ta znesek plača potnik tudi takrat, kadar se vlak niti* še ni premaknil.
(3)	Potnik, ki se brani takoj plačati, se lahko izključi od potovanja. Izključeni potnik nima pravice zahtevati, da bi se mu dala potniška prtljagu na razpolago na drugi nego na namembni postaji.
(4)	Na postajah z zaprtim peronom morajo osebe, ki nimajo veljavne vozovnice, kupiti pei-ronsko vstopnico, preden vstopijo v zaprte dele postaje. Vstopnica se moira pokazati pri vstopu in oddati pri izstopu iz zaprtih delov. Kdor vstopi brez veljavne vstopnice v zaprte dele postaje, plača 1 dinar.
(5)	Kdor vstopi, ne da bi namerjal odpotovati, v vlak, pripravljen za odhod, plača 10 dinarjev.
(6)	Železnica sme z odobritvijo ministrstva za promet določiti v tarifi, kdaj se zneski, označeni v odstavkih (2), (4) in (5), iz razlogov pravičnosti sploh ne plačujejo ali se plačujejo le deloma.
(7)	Vselej, kadar potnik kaj doplača, se mu mora 'izdati potrdilo.
§ 17.
čakalnice.
(1)	Čakalnice je treba odpreti vsaj eno uro, preden odide vlak.
(2)	Na prehodnih postajah je prispelim potnikom dovoljeno, da se do odhoda svojega vlaka mude v čakalnici železnice, po kateri namerjajo nadaljevati pot. Potniki pa ne smejo zahtevati, da bi bila čakalnica zaradi njih odprta v času od 23. do 6. ure. Samo če je čas od prihoda poslednjega vlaka do odhoda prvega vlaka krajši od 4 ur, morajo hiti na prehodnih ali na takih postajah, kjer vlaki nočujejo, čakalnice odprte za prispele potnike, ki namerjajo nadaljevati pot
(3)	Osebam, omenjenim v § 11., se lahko prepove, da bi se mudile v čakalnicah.
(4)	Kajenje se sme v čakalnicah prepovedati.
§ 18.
Oddelki za ženske in za nekadilce.
(1)	V vsakem vlaku mora biti najmanj po en oddelek za ženske v II. in III. razredu, ako ima vlak tri ali več oddelkov dotičnega razreda.
(2)	Moški' ne smejo zasedati sedežev v] ženskem oddelku, niti ne, ako to privolijo ženske, ki
potujejo v oddelku. Vendar1 pa smejo dečki do dovršenega desetega leta potovati v ženskem ocb delku.
(3)	VI. razredu se sme, ako niso določeni posebni oddelki za kadilce in nekadilce, kaditi samo s privolitvijo vseh potnikov dotičnega oddelka. V II. in III. razredu se morajo, kolikor to dopušča konstrukcija voz, določiti (rezervirati) oddelki za nekadilce. V dragih oddelkih teh razredov in v IV. razredu1 je dovoljeno kaditi, ako niso tudi v IV. razredu določeni oddelki za nekadilce.
(4)	Oddelki za ženske in za nekadilce morajo biti označeni z napisom.
(5)	V oddelkih za ženske in za nekadilce ni dovoljeno kaditi niti s privolitvijo sopotnikov. Istotako je prepovedan vstop v te oddelke s prižgano smotko, cigareto ali: pipo.
(6)	V vlakih, ki nimajo voz s posebnimi oddelki, je treba po možnosti skrbeti zia to, da se ženske in nekadilci porazmeščajo ločeno.
§19.
Vstopanje v vozove in določanje sedežev.
(1)	Na večjih postajah je treba potnike iz čakalnic pozvati, naj stopijo v vlak.
(2)	Uslužbenci so upravičeni, na zahtevo potnikov pa tudi dolžni, da jim določajo sedeže.
(3)	Do praznili sedežev imajo pravico v* prvi vrsti oui potniki, ki pokažejo vozovnica za dotični razred.
(4)	Potnikom, ki so prispeli z direktnimi vozovnicami, gre prednost mimo potnikov, ki šele nastopijo potovanje.,
(5)	Potnik ima pravico, da pri vstopu v'voz zasede po en sedež zase in za vsako osebo, ki potuje z njim. Kdor zapusti svoj sedež, pia ga ne cfznači za zasedenega, izgubi pravico do tega sei-deža (vendar ’pa primeri § 15., odstavek [4]).
§ 20.
Vračanje in zamenjavanje vozovnic.
(1)	Vozovnica daje pravico do enega sedeža v onem voznem razredu, ki je označen na njej, ako je še kaj 'takih sedežev v vlaku. Ce se potniku ne more dati sedež, na katerega se glasi njegova vozovnica, pa ni začasno drugega sedeža v višjem vozovnem razredu, mu je na izvolji, ali zamenja svojo vozovnico za vozovnico nižjega razreda, kjer je še kaj nezasedenih sedežev, in prejme nazaj razliko v ceni, ali pa se odrdče potovanju) in se 'mu povrne vsa plačana voznina tako za vozovnico kakor za prtljago.
(2)	Na vstopni postaji sme potnik do pet minut, preden odide vlak, zamenjati svojo vozovnico, če še ni preščipnjena ali če je dokazano, da je bila uporabljena samo za vstop na peron, za drugo vozovnico; poravnati pa mora razliko v vozni ceni.
(3)	Na posameznih delih proge smejo potniki, kolikor tarifa ne določa drugače, proti 'tarifnemu doplačilu uporabljati višji razred ali! vlak z višjimi voznimi cenami.
§ 21.
Odhod. Zamude potnikov.
(1)	Ko je dano odhodno znamenje, ni nikomur več dovoljeno stopiti v vlak.
(2)	Kdor: zamudi vlak, nima pravice do povračila vozne cene ali do odškodnine.
(3)	Ako želi potnik potovati sl poznejšim vlakom, za katerega njegova vozovnica ne velja sama po sebi, mora takoj predložiti! vozovnico pristojnemu postajnemu uradniku, da mu overi njeno veljavnost za izbrani vlak. Rok veljavnosti vozovnic se s tem ne podaljšuje. Ce se uporabi vlak z višjimi voznimi cenami, je treba doplačati razliko. Ako se uporabi vlak z nižjimi voznimi cenami, se razlika ne povrne.
(4)	Za vračilo potniške prtljage (odstavek
[2]) veljajo zmiselno predpisi § 34., odstavkov (4) in (5).	i
§ 22.
Odpiranje oken.
Okna smejo hiti istočasno odprta na obeh straneh voza samo s privolitvijo vseh oseb, ki potujejo v onem oddelku. Sicer pa odloči izprevod-nik o nesoglasju med potniki, ali naj bodoj okna odprta ali zaprta.
§ 23.
Poškodbe voz ali opremnih stvari.
Stroški, ki se provzroeijo s tem, da se poškodujejo'ali onesnažijo vozovi ali opremne stvari, se morajo železnici povrniti. Železnica ima pravico zahtevati, da se odškodnina! plačaj takoj ali cia se daj jamstva Ako je določila železnica stalne postavke, za odškodnino, se odmeri odškodnina po teh postavkah.
§ 24.
Postopanje na vmesnih postajah. Postanek na odprti progi.
(1)	Ko (prispe vlak na postajo, je glasno iz-klicati ime te postaje, eventualno Izmeno voz, razen tega časi postanka, ako je ta daljši od štirih minut. Kakor hitro se vlak ustavi, morajo uslužbenci odpreti vrata onih voz, iz; katerih hočejo potniki izstopiti.
(2)	Ako postoji vlak izjemoma dalje časa iz-vun postaje, smejo! potniki izstopiti iz voz samo z izrečno privolitvijo vlakovodjevo. Potniki morajo takoj oditi s tira in na prvo znamenje vlakovodjevo zopet zasesti svoje sedeže.
§ 25.
Prekinjanje potovanja na vmesnih postajah.
Tarifa določa kolikokrat, za koliko> časa in ob katerih pogojih sme potnik na vmesnih postajah prekiniti potovanje.
§ 26.
Zamude in izostajanje vlakov. Obratna motenja.
(1)	Ce odide ali dospe vlak prepozno ali če izostane, ne daje to nobene pravice do odškodnine.
(2)	Ce potnik zaradi zamuda izgubi zvezo z drugim vlakom ali če izostane vlak popolnoma ali deloma, sme zahtevati povračilo plačane voznine za vozovnico in, za prtljago (prtijazbine) za nepre-potovanö progo. Takrat sei mu vrne razlika med voznino za vozovnico in prtljago, ki je plačana, in ono, ki odpada na prepotovano pot.
(3)	Ako potnik v takem primera opusti nadaljnje potovanje in se s prvim, najprikladnej-šim vlakom brez prekinitve vrne na odhodno postajo, se mu vrne plačana voznina za vozovnico in prtljago ter se mu dovoli brezplačen povratek v onem vozovnem razredu, ki ga je plačal za odhodno vožnjo, če pa vlak nima tega razreda, v neposredno višjem razredu. Potnikj mora takoj, ko prispe na postajo, kjer opusti svoje potovanje, in ko se vrne na odhodno postajo, prijaviti svoje zahteve nadzornemu uradniku ter mu pri tem pokazati vozovnico; če tega ne stori, izgubi svojo pravico. Na teh postajah se potniku prijava potrdi.
(4)	Potnika, ki se odreče povračilu plačane voznine in brezplačnemu povratku, mora železnica prepeljati brez doplačila z njegovo prtljago vred s prvim najugodnejšim potniškim vlakom, ki vozi po isti ali po dragi progi na isto namembno postajo, ako more potnik z njim! prej priti na to postajo. Medsebojni regres železnic ostane s tem nedotaknjen.
(5)	Železnica ‘ima pravico v tarifi izvzeti, posamezne vlake ali vrste vlakov od pomožne službe. (6'i Ako elementarni dogodki ali druge nujne okolnosti preprečijo vožnjo na progi, mora železnica po možnosti drugače poskrbeti za nadaljnji prevoz do proge, na kateri je vožnja z vlakom zopet mogoča.
(7)	Železnicam se dovoljuje, da z odobritvijo ministrstva za promet ustanove nadaljnje olajšave v tarifi.
(3)	Zamude vlakov nad 15 minut in obratna motenja se morajo objaviti z razglasom.
§ 27.
Jemanje živali v potniške vlake.
(1)	Prepovedano je jemati živali v potniške vozove,
(2)	Izvzeti so majhni psi in drage male rivali, ki jih potniki nosijo v naročju, ako sopotniki ne ugovarjajo, da jih vzamejo v oddelek. Psi kakršnekoli velikosti se smejo jemati s seboj, ako se more njih lastnikom dati na razpolago poseben oddelek. Toda v tarifi se sme prepovedati, da bi se te živali jemale v posebne potniške vozove (salonske, spalne itd.) ali v izveetne vlake.
(3)	Sicer pa veljajo za pse, ki jih. jemljejo potniki s seboj, td-le predpisi:
1.	) Pse v zadosti varnih zatvorih (shrambah) sme železnica prevažati v prtljažnih ali 'tovornih vozovih.
2.	) Psi, k'i niso spravljeni v zatvorih (shrambah), se prevažajo v ločenih vozovnih prostorih (predelih, kletkah). Če takih prostorov ni ali če so že polni, se prevoz ne sme zahtevati.
3.	) Za vtovarjanje in iztovarianje psov, ki niso spravljeni v zatvorih (shrambah) kakor tudi za njih pretovarjanje na prehodnih postajah se mora brigati potnik sam.
4.	) Železnica ni dolžna čuvati psov, ki se ne odvedejo takoj, ko prispejo na namembno postajo.
5.	) Zavarovanje redne dostave ni dopustno.
(4)	Tarifa določa, ali in za katere živali mora potnik plačati voznino. O plačani voznini se izda potrdilo.
(5)	Za vsako žival, ki se no prevaža brezi plačno in za katero potnik, ki jo vodi s seboj, ne pokaže potrdila, mora plačati:
ako se. prijavi pravočasno, doplačilo 1 dinarja
nevarne in smrdljive stvari se ne smejo oddajati za potno prtljago. Potnik, ki se pregreši zoper to prepoved, plača kazen (globo), predpisano po tarifi.
(5) Tarifa določa, ali in ob katerih pogojih se sprejemajo za potno prtljago: zlato in srebro v palicah, platina, denar, vrednostni papirji, listine (dokumenti), dragi kameni, pravi biseri, posebno dragocene čipke in posebno dragocene vezenine, rožno olje 'in rožna esenca kakor tudi druge dragocenosti, potem umetnine, kakor slike, predmeti iz lite kovine in umetniške starine.
(0)	Uslužbenci so upravičeni, da se vpričo potnika uverijo o značaju (vsebini) predanih stvari.
§ 31.
Zavoj (omot). Odstranitev starih prevoznih znakov.
(1)	Potna prtljaga mora imeti čvrst in trpežen omot. hieomotana ali nezadostno omotana prtljaga se lahko odkloni. Ako se pa vendarle sprejme v prevoz, ima železnica pravico, da vpiše v prizna-
na tarifno ceno, toda največ dvojno voznino, brez nico ustrezno pripombo. Sprejem priznanice s pri-take prijave pa dvojno voznino, toda najmanj , pom bo velja za priznanje tega stanja.
10 dinarjev; v drugih primerih, ki niso omenjeni j (ü)	IST a vsakem posameznem prtljažnem tovorim
v odstavku (2), se žival odstrani iz potniškega voza. Predpis v § 16., odstavku (6), velja zmi-selno,
(6)	O prevozu živali na drug način glej §§ 40. do 43.
§ 28.
Jemanje ročne prtljage v potniške vozove.
(1)	Stvari, ki se lahko nosijo (ročna prtljaga), se smejo jemati s seboj v potniške vozove, ako niso v nadlego sopotnikom, ako temu ne nasprotujejo carinski, davčni ali policijski predpisi in ako ne poškodujejo voz.
(2)	VI., II. in III. vozovnem razredu gre potniku za ročno prtljago samo prostor nad njegovim sedežem in pod njim. Prepovedano je polagati ročno prtljago na sedeže.
(3)	V IV. razred smejo potniki jemati s seboj orodje, torbe, bremena v košarah, vrečah ali koših in podobne stvari, ki jih lahko nosi pešec,
(4)	Potniki se mora sam brigati za stvari, ki jih nosi s seboj. Železnica je odgovora a zanje samo ob svoji krivdi.
§ 29.
Stvari, ki se ne smejo jemati v potniške vozove.
(1)	Eksplozivnih stvari in stvari, ki se lahko upali j o same od sebe (zlasti nabitega strelnega orožja.),; upaljivih tekočin, strupenih: in jedkih snovi, istotako snovi, ki rade gnijejo, vobče nevarnih ali smrdljivih stvari potniki ne smejo jemati s seboj.
(2)	Kdor se pregreši zoper to prepoved, je odgovoren za vso škodo, ki jo provzroči s svojim prestopkom; poleg tega se kaznuje po železniško-poli-eijskih predpisih.
(3)	Uslužbenci so upravičeni, da se uverijo vpričo potnika, kakšne so stvari, ki jih nosi s seboj.
(4)	Osebe, ki ob izvrševanju javne službe nosijo s seboj strelno orožje, nadalje lovci in strelci smejo jemati s seboj ročno municijo, samo da orožje ne sme biti nabito. Spremljevalcem jetnikov, ako se vozijo s temi v posebnih vozovih; ali vozovnih oddelkih, je dovoljeno, da nosijo s seboj nabito strelno orožje.
IV.
Ppeirozs potne prtljage«
§ 30.
Pojem.
(1)	Potnik lahko stvari, ki so mn potrebne na poti, odda na prevoz kot potno prtljago.
(2)	Potna prtljaga se mora spoznati že po vkladu v kovčege, potne košare, potne torbe, škatle za klobuke, ročne zaboje ali v podobne zavoje (ojnota).
(3)	Ali in ob kakšnih pogojih se sprejemajo za potno prtljago stvari, ki se ne morejo prištevati m«d stvari, potrebne na poti, dalje živali v zadostno močnih shrambah (kovergib), določa tarifa p osebe.
(4)	Stvari, ki spadajo pod prisilni poštni prevoz, dalje eksplozivne stvari, in stvari, ki se upa-Ijajo same od sebe, upaljive tekočine, strupene in
jedke snovi, istotako snovi,ki rade gnijejo, vobče Ijažnico).
mora biti točno in trdno označen potnikov naslov (ime, bivališče, stanovanje) kakor tudi predajna in namembna postaja. Prtljažne pošiljke, ki niso označene na la način, se laliko odklonijo.
(3)	Stari znaki (železniški prevozni znaki, poštni prevozni znaki ali drugi znaki, ki bi se mogli smatrati za železniške prevozne znake), morajo biti odstranjeni s prtljage, ža škodo, ki bi nastala, ker se potnik ni ravnal po tem predpisu, železnica ni odgovorna.
§ 32.
Predajanje. Priznanica (prtljažnica).
(1)	Potna prtljaga se mora predati pri odprav-ništvu v času, določenem za prodajo vozovnic; toda sprejem prtljage, ki se ne preda najkesneje 15 minut, preden odide vlak, se lahko odkloni. Tarifa določa posebe, ali je treba ob predaji prtljage pokazati vozovnico.
(2)	Ako želi potnik zavarovati redno dostavo (označiti dostavni interes), mora to storiti najkesneje pol ure, p teden odide vlak, ter plačati tarifno pristojbino. Ako je odgovornost železnice po § 35., odstavku (2), omejena na najvišji znesek, ni dopustno zavarovati redno dostavo (označiti dostavni interes) nad ta znesek.
(3)	Voznina za prtljage (prtljažnina) se mora plačati ob predaji.
(4)	Ob prejemu prtljage se mora potuiku izdati priznanica (prtljažnica). Priznanica (prtljažnica) mora navajati:
a)	pred a j no 'in namembno postajo;
b)	eventualno prevozno pot;	1
c)	dan ji redaj o in vlak, za katerega se je prtljaga predala;
č) število in težo prtljažnih tovorkov;
d)	voznino (prtljažnino) in druge eventualne pri-stojbinje;
e)	eventualno zavarovanje redne dostave (dostavni interes) ; ako zavarovanje redne dostave (dostavni interes) ni zabeleženo na priznanici (prtljažnici), nima pravnega učinka.
Potniku se izda na zahtevo razen priznanice
(prtljažnice) tudi ]>osebno jx>trdilo o plačani voznini (prtljažnim).
(5)	Oa se prtljaga prevzame v nujnih primerih, da se od pravi naknadno, ali če se sprejme na postajah, ki ne odpravljajo prtljage, se vendarle Sinatra, da je izza predaje sprejeta v prevoz.
§ 33.
Carinski, davčni in policijski predpisi.
Potniki morajo biti navzočni, ko se carinsko, davčno ali jxdicijsko pregleduje njih prtljaga. Za prekoračitev predajnega (dostavnega) roka (§ 37.) kakor sploh za škode, provzročene s pre-kršitvijo tega določila, se ne daje nobena odškodnina.
§ 34.
Izdajanje.
(I) . Prtljaga se izdaja proti vračilu priznanice (prtljažnioe). Železnica ni dolžna preiskovati upravičenosti tistega, ki prinese priznanico (prt-
(2)	Kdor prinese priznanico (prtlj ažnico), sme na namembni postaji zahtevati, da se mu prtljaga izdaj na izdajališču takoj, ko prispe vlak, za katerega je bila prtljaga prodana, in sicer ko poteče čas, jxitreben za pripravo kakor tudi za eventualno carinsko, davčno ali policijsko odpravo (pregled).
(3)	Ako se prtljaga ne odnese v 24 urah, se mora plačati tarifna ležarina.
(4)	Praviloma se mora jirtljaga izdati samo na postaji, za katero je bila odpravljena. Toda na zahtevo potnikovo se lahko tudi vrne na predajni postaji ali izda na katerikoli vmesni postaji, ako to dopuščajo čas in razmere ter izdaje ne zabra-njujejo carinski, davčni ali policijski predpisi. Tedaj se mora vrniti priznanica (prtljažnica) in pokazati vozovnica.
(5)	Ako se priznanica (prtljažnica) ne vrne, mora železnica izdati prtljago samo, ako jiotnik nedvojbeno dokaže, da je upravičen sprejeti prtljago. Tedaj se lahko zahteva tudi jamstvo.
(6)	Potnik, ki se mu prtljaga ne izda pravočasno, sme zahtevati, da se nm na priznanici (prtljažnici) potrdi dan in ura, ko je zahteval, da se mu izdaj prtljaga.
§ 35.
Odgovornost železnice za izgubo, zmanjšek in poškodbo.
(1)	Za jxhno prtljago je odgovorna železnica po predpisih o jamčenju za blago, kolikor v tem odseku niso določena razlikovanja.
(2)	Ob izrednih prometnih razmerah sme železnica odškodnino za izgubo, zmanjšek ali poškodbo potne prtljage z odobritvijo ministrstva za promet v tarifi omejiti na izvesten najvišji znesek. Oe je škoda storjena s hudobnim namenom ali če je nastala vsled skrajne malomarnosti železnice, se železnica ne more sklicevati na to omejitev.
§ 36.
Izguba potne prtljage.
(1)	Za izgubo potne prtljage je železnica odgovorna samo, ako se prtljaga na namembni postaji zahteva v roku 14 dni, ko je jirispel vlak, za katerega je bila predana.
(2)	Kedostajajoča prtljaga se smatra za izgubljeno, ko minejo 3 dnevi od prihoda vlaka, za katerega je bila predana.
(3)	Ako se prtljaga naknadno najde, se potnik obvesti o tem, če je mogoče poizvedeti za njegovo bivališč©. Potnik ima pravico zahtevati v 30 dneh po prejemu obvestila, da se mu prtljaga brezplačno izdaj na katerikoli postaji v kraljevini. Tedaj mora vrniti izplačano vsoto po odbitku odškodnine, ki mu po § 37. gre za prekoračitev predaj-nega (dostavnega) roka, in voznino (prtljažnino).
g 37.
Odgovornost železnice za prekoračitev predaj-nega (dostavnega) roka.
(1)	Ako se prekorači predajni (dostavni) rok, mora železnica povrniti dokazano škodo:
a)	če ni označeno zavarovanje redne dostave (dostavni interes), za vsakih načetih 24 ur prekoračenega roka — toda največ za 3 dni — do zneska 10 dinarskih par za vsak kilogram za-kesnele prtljage;
b)	ako je zavarovanje redne dostave (dostavni interes) označeno, cfa označenega zneska. Ako je ta znesek manjši nego odškodnina, določena jx>d a), se sme zahtevati le-ta odškodnina.
(2)	Če škoda ni nastala ali če ni dokazana, plača železnica:
a)	oe ni označeno zavarovanje redne dostave (dostavni interes) za vsakih načetih 24 ur prekoračenega roka — toda največ za 3 dni — 5 dinarskih par za vsak kilogram zakesnele prt-Ijage;
b)	če je zavarovanje redne dostave (dostavni interes) označeno, za vsakih načetih 24 ur prekoračenega roka — toda največ za 3 dni — 10 dinarskih par za vsak kilogram zakesnele prtljage, vendar ne več nego označeni znesek. Ako je ta znesek manjši nego odškodnina, določena pod a), se sme zahtevati le-ta odškodnina.
(3)	Odgovornost železnice je izključena, ako se je prekoračil rok zaradi dogodka, ki ga železnica niti ni prouzročila, niti ga ni ‘mogla odvrniti.
(4)	Če se je storila: škoda s hudobnim namenom, ali če je nastala vsled skrajne malomarnosti železnice, se mora vselej povrniti popolna škoda.
§ 38.
Nosači.
(1)	Na postajali, kjer se pokaže potreba, naj se nastavijo nosači, ki nosijo potno in ročno prtljago v področju postaje do kraja, ki ga, jim ozna,-čijo potniki.
(2)	Nosači morajo biti opremljeni s službenim znakom ter morajo nositi pri sebi natisnjeno uradno navodilo z nosaško tarifo. Na zahtevo morajo nosači pokazati svojo tarifo.
(3)	Ncfeaška tarifa mora biti izvešena na prt-
ljažnih predaj ali.šeih jn izdjajališčih kakor tudi v prostorih, ki služijo za čuvanje (branjenje) prtljage, ■	1
(4)	Za izgubo, zmanjšek ali poškodbo prtljage, izročene nosačem po odstavku (1), vrača železnica dokazano škodo do najvišjega zneska 30 dinarjev za prtljažni tovorek (kos).
§ 30.
čuvanje (shranjevanje) prtljage.
Na postajah, kjer se odpravlja potna prtljaga, je treba po možnosti uvesti naprave, kjer potniki lahko začasno puščajo svojo prtljago v čuvanje proti pristojbini, ki se mora objaviti z razglasom. Tedaj je železnica odgovorna kot čuvar (shranjeval ee i.
V.
©Icsjajpsesiiegra blaga, (malih to'sroplcov).
§ 40.
Sprejemanje.
(1)	Stvari, pripravne za prevoz v prtljažnem vozu, se isprejemaja po, tarifnih določilih kot ekspresno blago.
(2)	Na vsakem tovorku (kosu) ekspresnega blaga mora biti točni naslov prejemnikov trajno pritrjen. Ako pošiljka ni treba prejemniku dostaviti na stanovanje, mora bitii naslovu vsakega tovorka (kosa) dodana pripomba: „Ostane na postaji“ („postaja restante“).
(3)	Voznina za ekspresno blago se mora pla,-čati ob predaji; povzetja in predujmi niso dopustni.
(4)	Ekspresno blago se odpravlja na podstavi ekspresne izprevodnice. Ob predaji mora pošiljatelji označiti svoje ime in svoj točni naslov, ime prejemnikovo in njegov točni naslov kakor tudi število in vsebino tovorkov (kosov),* da se zabeležijo na izprevodnici. Kot potrdilo, da se je ekspresno blago sprejelo na, prevoz, se izda pošiljatelju ekspresna priznanica. Sprejem priznanice brez opazke velja, za priznanje navedb, obseženih v
njej-
(5)	Ekspresno blago se mora predati pri od-pravništvih, ki jih določi železnica, med uradnimi urami, ki se morajo objaviti z razglasom.
(C) Železnica metra, ko sprejme pošiljko, brezplačno ugotoviti njeno težo. Pošiljatelju ali njegovemu pooblaščencu je na izvolji, da prisostvuje tej ugotovitvi.
§ 41.
Prevoz.
(1)	Ekspresno blago se prevaža, kot potna prtljaga. Ce se prevoz pri posameznih vlakih omeji ali izključi, se mora to objaviti z razglasom.
(2)	Ako pošiljatelj ob predaji ne označi vlaka, s katerim se blago prepelji, se prepelje blago a prvim prikladnim vlakom.
§ 42.
Izdajanje.
(1)	Prejemnik je upravičen na namembni postaji zahtevati, da se mu ekspresno blago izdaj pri odpravništvu takoj, ko prispe vlak, s katerim se je^moralo blago pripeljati, vendar šele, ko poteče čas, ki je potreben za redno pripravo (manipulacijo).
(2)	Ako prejemnik, kot dospe vlak, ne odnese blaga in blago ni določeno,, da „ostane na po-staji“ („restante“), se prejemnik po tarifi namembne železnice obvesti, da je blago dospelo, ali pa se blago odnese na prejemnikovo stanoj-vanje. O tem, da je prispelo blago, določeno, da „otetane na postaji“, se prejemnik obvesti samo, ako je to* na izrečno pošiljateljevo zahtevo predpisano na izprevodnici. Obvestilo o prihodu ali
prenos blaga na stanovanje se mora izvršiti v rokih, ki so določeni za brzovozno blago.
§ 43.
Nadaljnji predpisi.
Tarifa mora posebe določiti, ali in v koliko veljajo za ekspresno blago razen posebnih predpisov, ki se mlado zanje, določila za potno prtljago ali določila za blago.
Naredbe deželne vlade za Slovenije.
356.
Naredba poverjeništva za socialno skrb stvo.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 17. januarja 1919., št. 295 Ur. 1., o pravici občin do posega po stanovanjih se uveljavlja za občine: Prečno (okrajno glavarstvo novomeško), Pleterje (okrajno glavarstvo brežiško), j\Iu-retince (okrajno glavarstvo ptujsko), Stari trg (okrajno glavarstvo slovenjegraško), Vovbre (okrajno glavarstvo velikovško) in Čatež (okrajno glavarstvo krško).
V Ljubljani, dne 21. septembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Poverjenik: dr. Ravnihar s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenije
Izpremembe v osebju.
Politični pristav prvega razreda Ciril Poklukar je provizorno in v dosedanjeml činu sprejet v službo pri deželni vladi za 'Slovenijo ter dodeljen; v službovanje poverjeništvu za notranje zadeve.
Za računske asistente pri knjigovodstvu poverjeništva za notranje zadeve se imenujejo računski praktikanti: Leopold Koman, Josip Cesar, Miroslav Osama in Janez Zorec.
Dr. Pitamie s. r.
Z odlokom ministrstva za prosveto z dne 14. avgusta 1920., št. 4705, sta bila pri računskem oddelku univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani imenovana: računski svetnik Ivan P ekle n k za šefa računovodstva v VII. či-novnem razredu, računski revident Avgust Pihler pa za knjigovodjo v VIII. činovnem razredu, oba s pravno veljavnostjo izza dne 1. junija 1920.
Zupančič s. r.
St. IX 10.452/20.	3—3
Razpis služb.
Pri statističnem oddelku poverjeništva za socialno skrbstva v Ljubljani so razpisana mesta dveh asistentov in dveh pomožnih pisarniških moči.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 111.
V L j ubij a ni, dne 14. septembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Vodja poverjeništva: dr. Goršič s. r.
St. 999(5.
Razglas.
Na podstavi §§ 5. in 27. zakona oi državni centralni upravi, člena 4., točke 7., zakona o čuvanju narodnega zdravja in členov 1. in 7. uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje je odredil gospod minister za narodnoj zdravje z odlokom z dne 12. avgusta 1920., št. 19.746, da velja nova lekarniška taksa, sprejeta z ministrskim odlokom z dne 21. juliju 1920., št. 17.579, za ozemlje Srbije in Črne gore, tudi za ozemlje Slovenije. Ta nova lekarniška taksa velja za Slovenijo: izza dne 1. oktobra 1920.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 25. septembra 1920.
Sanitetni šef: dr. Dražen 8. r.
Št. 9808.	* ■ ; t s .AT: j I!
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlja deželne vlade ta Slovenijo.
(Od dne 5. do dne 11. septembra 1920.)
Okraj	Občina	Ostalih	ii Na novo obolelih 1!	1 •*- 2 rC O	Umrlih	Ostali v nadaljnji oskrbi
Koze (Variola).						
Brežice	Zabukovje		i		1		
Krško	Sv. Križ		2		2		
Celje okolica	Sv. Peter na Mcdve-					
	dovem selu . . .	3				3
	Polzela		2				2
	Celje okolica . . .	1				1
	Šmarje okolica . . .	1	2			3
	Sladka gora ....	1				1
Ljubljana mesto	Ljubljana		1				1
Velikovec okolica	Črna		5	i	5		1
Pegavica (Typhus exant.)						
Murska Sobota	Gorica		1	I-	•	u	! •
Trebušni tifus (Typhus abdominalis).						
Brežice	Brežice		2		r .		2
	Blanca		,	2			2
	Zakot			1			1
	Artiče		5				5
	Verače			1			1 1
Krško	Studenec 		13	8		i	20 j
	Sv. Jernej		6				6 i
	Čatež		3				3 !
	Sv. Križ		3				3
	Trebelno		10	.	3	i	6
	Cerklje		2	3		4	1 !
	Raka			1		i	
	Mokronog		o		i		i i
	Sv. Rupert		7	11	7	2	9
	Kostanjevica....		5		2	3 !
	Št. Janž			1		1	
Celje okolica	Trbovlje		20	4	5	2	17 1
	Laško 		3		1		2
	Petrovče		2				2 j
	Sv. Krištof		11	i	9		3
	Marija Gradec . .	7	2	2	i	ß i
	Polzela		2				2 i
	Ljubno 			4			4 i
	Griže		2				2
	Celje okolica . . .	3				3 !
	Št. Juri ob južni že-					
	leznici ....	4				4 *
	Nova cerkev .	1				1
	Frankolovo ....	1				1
	Št. Rupert ......	1				1
	Benečovi			i			1
Kranj	Žiri		1		1		
Kočevje	Kočevje		4	2			6
	Željne		1				1
	Stara cerkev ....	2				2 i
	Mozolj		1	i			2
	Banjaloka			i			1 ’
Ljubljana okolica	Vrhnika		6		i		5
	Polhov gradeč . . .	3	i			4
	Dobrunje		2				2
Ljubljana mesto	Ljubljana		2				2 i
Litija	Polšnik		6				6
	Krka		8				8
Maribor mesto	Maribor		5	2			7 1
Radovljica	Bled		4		i		3
Slovenjijradec	Slovenjgradec . .	1	.	i		
	Mislinja		2		i		1 ;
Velikovec	Velikovec		1		i		
Griža (Dysenteria).						
Brežice	Brežice		G		2 i	•14 1	
	Globoko		2		1	• 1 1	
	Bizeljsko		2				2 i
	Zagorje		1				1 I
	Planinska vas ...		2			2
	Zakot. .'. . . .	2				2
	Artiče		2				2
Borovlje	Podgora 	 Škerbina		7 4		3	2	2 4
	Hodiše		1				1
	Bistrica		4				4
	Ribnica 		4				4
	Žrelec		3				3
	Golšava		1		1		
Črnomelj	Črešnjevec. . . .		1			i
	Metlika ....	1		i		
Celje okolica	Laško		6		4		2
	Sv. Krištof		16	i	12	i	4
	Marija Gradec . . .	2	3	1		4
	Ljubno 		27	9		7	29
	Celje okolica. ...	9	1			10
	Ponikva		8	6	4		10
	Šmarje pri Jelšah .	1		1		
	Zagorje		3				3
	Velika Pirošica. . .	1	i		i	1
	Škofja vas. . . . .	1				1
	Loka pri Zidanem					
	mostu		2				2
	Št. Rupert		1	,		i	
	Višnja vas		2				2
	Kalobjo		1				1
	Št. Juri ob Taboru .	3			i	2
	Vojnik		6	.		,	6
		.-£3	S - lis		5	žl _ L«
Okraj	Občina	"č" £ O	“Iv lil		i	I!
			a O			0-1
			25			
j Celje okolica	Slivnica		4	2		i	5
	Sv. Štefan		3			i	2
	Žusem			5			5
	Dramljo			1	.	i	
	Gotovlje			1			i
	Teharje			1			1
	Sr. Lovrenc ....		2	i		1
Cerknica okolica	Oerknica okolica . .	3				3
Kamnik	Blagovica		1	2			3
	Dol		2		2		
	Dol si o			3	1	2	
	Domžale		3	3		1	5
	Hruševka		4		2		2 I
	Kamnik		n	3	3	i	10 *
	Krtina		i	1	1		1 i
j	Moravče			3		2	1
	Palovice		14		2	2	10
	Podhruško 		4		2		2
j	Šmartno		4	1	3		2
j	Špitalič		2	1	2		i
	Trzin		4	3		,	7
	Velika vas		2		2		,
	Vodice		4		4	.	
j	Kranj	Žiri		27	21	10	8	30
	Tržič		19	5	8	1	15
	Mavčiče		2		2		
!	Trata		9	#	5		4
	Križe		6	7	3	3	7
	Predoslje		4	1	3		2
	Stražišče 		1				1
	Poljane		5	6	3	3	5
	Seka 			11		6		5
j	Predvor		2		1		1
j	Naklo		1	1			2
	Šsofja Loka ....	1		i		
Kočevje	Kočevje		1				1
	Željne		1				1
	Fara		1				1
Konjice okolica	Konjice okolica . .	37				37
Ljubljana okolica	Moste Šmartno pod Šmarno	4	2	3		3
	goro		10		6		4
	Medvode		3		3		.
V	'"	Rudnik ......	3		3		
! - • - -. -	Vič			4			4
I ■	Dobrova			5			5
	Brezovica			5			3
1 Ljubljana mesto	Ljubljana		39	36:82		13	30
Litija	Veliki Gaber. . . .	5				5
	Polica		5				5
r	Kolovrat		2				2
	Litija			i			1
	Hotič			2			2
Ljutomer	Slamnjak .....	2				2
	Ščavnica 		1		1		
	Apače		1	4		i	4
Maribor okolica	Sv. Juri ob Pesnici .	5		3	i	1
	Sv. Križ		8		4		4
	Pobrežje		5	.	S		2
	Razvnnje	 Sv. Lovrence na Po-	2		2		•
	borju		5				5
	Studenci		2				2
	Kuinen			i			1
Maribor mesto	Maribor		22	8	2		28
Novo mesto	Velika Loka ....		5		2	3
	Šmibel-Stopičo . . .	1	1	i		1
1	Mirna		10	.	3		7 i
Ptuj okolica	Trebnje		9		2		7 i
	Hermane!		1		1		i'
	Litmerk .	1				
	Slovenja vas Sv. Miklavž . . . ' Strnišče, begunsko	1 1	*	i	•	1 i !
	taborišče	 Vurberg		3	i	i	■*	2 1
Radovljica	Bled		8		3		5 i
	Lesce		3		3		
	Kropa		6		5	.	i i
	Mošnje		2		2		
	Radovljica		3		2	.	i
i	Ovsiščo	2	i	2		i I
1	Lancovo. .	2	i		i	2
	Breznica. .	3		2		1
	Predtrg . .	3	i	1	i	2 i
	Gorje		8		7		1 i
	Kamna gorica . .	3	2	2		3
	Dovje		4	6	3	i	6 ;
Slovenjgradec	Jesenice		4		3		i i
	Dravograd	 Št. lij pri Velenju .	3		. ■		3 i
		1				1 j
	Stari trg 		1	.		i	
	Legen		11		11		
	Slovenjgradec . • •	1 1 3	2	i l	i	3 i 2 i
	Mislinja	•	3	i	l		1 j
	Vrbe		1			1	1
	Šmartno ob Paki . .	2				2 1
	Št. Janž na Vinski gori	1	.			1 j
	Šoštanj okolica. . .	2	.			2 j
	Zgornja Vižinga . .	2	.			2 :
	Kapla		1	.			1 1
	Otiški vrh		2	.			2 i
	Meža ob Dravi. . .	3	.			3 1
	Skale		3				3
	Remšnik		4				4
	Velenje ......	18				18
	Vuzenica		#	i			1
Okraj	Občina	mrnso 1	1 Na Dovo obolelih •	1	s a	b* cn 6. O V — S 3 “ s* o ^
Velikovec okolica	Dohrla vas ....	8				8
	Galicija		16	20	11	3	21
	Prevalje		33	12	21	1	23
	Rikarja vas ....	10		5		5
	Škocijan			i			1
	Velikovec		3		3		
	Libuče 		12		2		10
	Mežica		26		2		24
	Železna kapla . . .	4	2	2	2	2
	Bela		6	6	4	1	7
	Libeliče			2			2
	Tolsti vrh		3		3		
	črna		29		7	4	18
	Sv. Danijel ....	2		2		
	Globasnica		3		3		
	Žitara vas		5	3	2	i	5
	Kotlje		3		3		
Murska Sobota	Petan ci			1		.	i
	Zenkovci		1	•	•		i
Škrlatica (Scarlatina).						
Celie okolica	Celje okolica. . . .	2				2
	Šmarje okolica. . .	2		1		1
Kočevje	Fara		1				1
Maribor mesto	Maribor		3	i	i		3
Murska Sobota	Turnišče		1				1
i D a v i c a (D i p h t e r i a).						
Krško	Raka		1			1	
	Škocijan			3		2	i
	Krško			1		1	
Črnomelj '	Radovljica			2			2
Ptuj okolica	Vurberg			1			1
Murska Sobota	Dolnja Lendava . .	i			•	1
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dno 21. septembra 1920.
Sanitetni šef: dr. Orožen s. r.
Razglasi tugiši uradov in oblastsv,
Preds. 5066/18/19—26.
Kazgrlas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani razglaša, da se IV. redno porotno zasedanje v letu 1920. z ozirom na razpis volitev narodnih poslancev za usta-voitvomio skupščino na dan 28. novembra t. 1. preloži
pri deželnem sodišču v Ljubljani in pri okrožnih sodiščih v Celju in Vovem mestu na dan
6.	decembra 192 0.
IV. redno porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Mariboru bo, kakor prvotno določeno, dne 13. decembra 1920.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 22. septembra 1920.
Kavčnik s. r.
Preds. 3825/4/20—1.	3—1
Kazpifä službe.
Pri računskem oddelku višjega deželnega sodišča v Ljubljani se razpisuje mesto računskega praktikanta, s katerim je združen adjutum v letnem znesku 1200 K s pripadajočo draginjsko doklado.
Pogoji za sprejem v to, službo so dovršene srednje šole z zrelostnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z rojstnim in domovinskim listom, nravnostnim iz-pričevalom in z dokazili, ki izkazujejo, prosilčevo vojaško razmerje, nadalje z izpričevali, je predložiti do dne
15. oktobra 192 0. pri podpisanem predsedništvo.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 24. septembra 1920.
Kavčnik a. r.
Pr. VII 7/20—2.	1453
Razsodilo.
Podpisano sodišče je danes po zaslišanju državnega pravdnika razsodilo v nejavni seji:
Članek: „Unsere Volksschule“ v št. 75 periodičnega lista „Cillier Zeitung“ z dne 23. septembra 1920. obsega v celoti dejanski stan pre-greška zoper zakone, oblastvo in javni red po § 103. srb. kaz. zak.
Zasega tega lista se po § 493. k. pr. r. potrjuje in njega razširjanje je prepovedano.
Okrožno kot tiskovno sodišče v Celju, oddelek VII.,
dne 24. septembra 1920.
Cg la 284/20—3.	1457
Oklic.
Zoper odsotnega Paskala Aidinyana, vele-tržca in zasebnika na Bledu, je podal pri deželnem sodišču dr. Alojzij Praunseis v Ljubljani po drju. Kobalu, odvetniku v Ljubljani, tožbo zaradi 4200 K.
Prvi narok je določen na dan
7.	oktobra 192 0.
ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 12.
V obrambo pravic toženčevih se postavlja za skrbnika gospod dr. Žirovnik, odvetnik v Ljubljani, Ta skrbnik ga bo zastopal, dokler se toženec ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.	;
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek La, dne 23. septembra 1920.
Cg III 323/20—1.	1446
Oklic,
Josip Benda, posestnikov sin v Zgornjem Pobrežju št. 20, je vložil po drju. Ernestu Kalanu, odvetniku v Celju, 1.) zoper Josipa Mike Ličnika, pocestnika iz Zgornjega Pobrežja, sedaj v deželni umobolnici v Sheboyganu Wisconsin, Sev. Amerika, in 2.) zoper Frančiško Miheličui-kovo v Sheboyganu Wisconsin, Sev. Amerika, tožbo zaradi 200 amerikanskih dolarjev.
Prvi narok se je določil na dan 6. oktobra 192 0.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Tožencema se postavlja za skrbnika gospod dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Celju, ki ju bo zastopal na njiju nevarnost in stroške, dokler ne nastopita sama ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 20. septembra 1920.
P VII 195/20—1.	1368
Razglas preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča _z dne 7. avgusta 1920., opr. št. L VII 7/20—4, je bila Terezija Pesek, posestnica v Zlatoličju št 20, zaradi slaboumnosti omejeno preklicana.
Za pomočnika ji je postavljen Simon Pesek, posestnik v Zlatoličju št 20.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VIL,
dne 4. septembra 1920.
1249 Vpis družbenih firm.
V register za družbene firme sta se danes vpisali firmi:	248/20, Kg. A II 52/1.
a)	Rečica industrija krede G. Pany in drugovi
g sedežem v Laškem,
obratni predmet: tvornica za izdelovanje krede, družbena oblika: javna trgovska družba, osebno zavezani družabniki:	Gjuro Pany,
Emanuel pl. Dworski, Gjuro Ružič in Viktor Ružič, lastniki tvornice v Laškem.
Pravico dražbo nameščati ima vsak družabnik samostojno.
Podpis firme: Pod napisano ali natisnjeno besedilo firme se podpisuje en družabnik.
Firm. 237/20, Rg. A II 31/3.
b)	Korošec Dragotin in drug,
zidarski mojster in stavbni podjetnik, stavbni izvedenec v Žalcu, Sav. dolina, s sedežem v Žalen,
obratni predmet: stavbno podjetje in lesna trgovina,
družbena oblika: javna trgovska družba na podstavi družabne pogodbe z dne 20. novembra 1919.
Osebno zavezana družabnika: Dragotin Korošec in Vekoslav Bergoutb, stavbna podjetnika v Žalcu, stanujoča pri Sv. Miklavžu pri Mariboru.
Podružnici: v Šoštanju s firmo: Korošec Dragotin in drug, mestni zidarski mojster v Šoštanju, zidarska podružnica, in v Braslovčah s firmo: Korošec Dragotin in drug, lesna trgovina Braslovče obstoječega glavnega zavoda.
Pravico dražbo nameščati ima Dragotin Korošec.
Podpis firme: štampilja z besedilom firme in podpis družabnika Dragotina Korošca.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 23. julija 1920.
Firm. 166/20, zadr. II 214/2.	1294
I sprememba pr! ?.e vpisim! sadrugi.
Ka podstavi zapisnikov o občnem zbdru z dne 9. novembra 1919. in z dne 17. junija 1920. sta se danes v zadružnem vpisniku pri zadrugi :
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v (lorenji Straži,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, izbrisala dosedanja člana načelništva Ivan Pezdirce in Ivan Pečavar, vpisala pa sta se nova člana načelništva Bertold Bartl, župnik v Valti vasi. ir. Janez Kose, posestnik v Rumanji vasi št. 23.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 26. avgusta 1920.
Pinu. 172/20, zadr. II 281/1.	1293
Vpis zadrug1©.
V zadružni register se je danes vpisala zat druga:
Kmetska hranilnica in posojilnica v Št. Jerneju na Dolenjskem,	1
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, s sedežem v Št. Jerneju.
Obratni predmet: Zadruga pospešuje gospodarstvo svojih članov s tem, da jim preskrbuje kredit, potreben v njih gospodarstvu.
Zadražna pogodba z dne Ib. avgusta 1920.
Člani prvega načelništva so: Fran Novosel c, posestnik 'in trgovec v Št. Jerneju št. 4, načelnik; Josip Franko, posestnik v Hrastju št. 4, načelnikov namestnik; Jožef Polanc, posestnik v Šent Jerneju št. 62; Maks Vale, posestnik in trgovec v Št. Jerneju št. 15; Janez Strojin, posestnik v Ostrogu št. 43; Jožef Kalin, posestnik v Št. Jerneju št. 9; Franc Potočar, posestnik v Gorenji Stari vasi št. 4; Martin Kocjan, posestnik v Mi-bavici št. 7 — odborniki.
Pravnoveljavno podpisujeta zadrugo pod njeno firmo po dva, člana načelništva ali pa en član in uradnik, ki ima prokuro (p. p.).
Delež znaša 20 K. Zaveza članov je neomejena v zmislu zakona z dne 9. aprila 1873., št. 70 drž. zak.
Objave, izhajajoče od zadruge, se izvršujejo po naznanilu, nabitem v uradovalnici, in po razpisu v ljubljanskem „Kmetovalcu“, po potrebi pa tudi v drugih listih in po okrožnici.
Št. 1139.
Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdeibi skupnega gozda posestnikov iz Jugarjev.
Načrt O’ nadrobni razdeibi gozdne parcele št. 501/1, ležeče v katastralni občini Gabrju, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., od dne 7. oktobra 1920. do vštetega dne 21. oktobra 1920. v) občinskem. uradu v Brusnicah razgrnjen na vpogled vsem; udeležencem.
Obmejitev načrta s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo dne 12. oktobra 1920. od trinajstih da štirinajstih (od ene do dveh popoldne) pojasnjeval v občinskem uradu v Brasnicah, kamor morajo priti zaradi uredbe še ostalega sveta vsi udeleženci.
To se daje splošno1 na znanje z pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh, od prvega dne razgrnitve dalje, to je od. dne 7. oktobra 1920. do dne 6. novembra 1920., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 24. septembra 1920.
Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Vrtačnik s. r.
Št 8704.	1431
Razglas.
Lov občin, imenovanih pod 1.) do 4.),1 se bo oddajal v zakup za dobo od dne 1. januarja 1921. do dne 31. decembra 1925. na javnih dražbah, ki bodo:
1.	) v soboto dne 3 0. oktobra 19 2 0. ob devetih v prostorih okrajnega glavarstva v Krškem za občine: Bučko, Cerklje, Krško, Rako, Studenec, Čatež in Veliko Dolino;
2.	) v sredo dne 3. n o v e m b r a 19 2 0. ob de-
vetih v občinski pisarni v Radečah za občine: Radeče, Boštanj in Št. Janž;	1
3.	) v četrtek dne 11. novembra 192 0. oib desetih v Pleterškovi gostilni! v Mokronogu za občine: Mokronog, Šmarjeto, Št. Rupert, Trebelno m Irzisce;
4.	) v sredo dne 1 7. novembra 19 20. ob devetih v gostilni Angele Kuntaričeve v Kostanje-
vici za občine: Kostanjevico, Sv. Križ in Šent Jernej.
Dražbeni pogoji so na razpolago pri županstvu dotičnih občin in pri davčnih uradih v Krškem, Kostanjevici in Mokronogu kakor tudi pri okrajnem glavarstvu v Krškem. Lovi pridejo na dražbo po vrsti, kakor so navedeni v razglasu.
Okrajno glavarstvo v Krškem,
dne 8. septembra 1920.
Vladni svetnik: Svetec s. r.
Razna objave,
1454 Vabilo na redni občni zbor oboneg-a konsnmnega društva
v Trbovljah,
ki bo v nedeljo dne 10. oktobra 1920. ob šestnajstih (ob štirih popoldne) v prostorih Delavskega doma v Trbovljah.
Dnevni red:
1.	) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	) Računsko poročilo.
3.	) Potočilo nadzorništva.
4.	) Sklepanje o prebitku.
5.	) Volitev predstojništva, treh članov nad-zomištva in dveh namestnikov.
6.	) Izprememba § 56. društvenih pravil.
7.	) Revizijsko poročilo.
8.	) Nasveti in predlogi.
Za nadzorništvo: Avgust Tratnik s. r.
Št. 545.	1460
Razid društva.
Veteransko društvo v Domžalah je sklenilo M
seji dne 22. februarja 1920., da se razide in da se njegova imovina, ki znaša i486 kron, razdeli po pravilih med onemogle đraštvenike, kar se je tudi zgodilo. Zastavo je društvo izročilo deželnemu muzeju v Ljubljani.
V Domžalah, dne 27. septembra 1920.
Za veteransko društvo v Domzalaih:
Matej Stražar s. r., Jožef Flerin s. r.,
tajnik.	načelnik.
Št. 404.	Razglas* dražbe drevesnih debel.	1391 4—2
Na podstavi dovolitve ministrstva za gozde in rudnike v Beogradu z dne 27. julija 1920., št. 667, bo državna uprava vlastelinstva Evgena grofa Festetiča v Čakovcu dne 3 0. oktobra 192 0. prodajala ta-!e drevesna debla:
Gozdarski	Šte-	Gozdnega okraja		Lesna masa v		m5	Izklicna	Oddaljenost od
	vilka		številka oddelka		jesen, brest			
okoliš	sku- pine	ime		hrast		bor	v kronah	železniške postajo
		Orehovica Stari lug-	4, 5, 6, 9, 11, 12, 13, 15, 16	5.197	1.591				Mala Subotica
	1.			2.553				8 km
Čakovec		Ferenčak			~	‘ —	2,028.981	
								
	2.	Murščak	10, 11	12.574						Donji Kraljevec
							2,484.147	10 kra
		Križopuče	29,30,31,33 b,					
			34 35,	5.278	—	22.589		
Gornji Mihaljevec	3.	Zelena	21, 22 ah, 23, 32a,33,41abc, 42 ab incl. 50, 55 ab, 63, 64.	2.912	—	13 038	5,603.910	Macinec 4 km
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mesta, oddelek II.,
dne 26. avgusta 1920.
Št. 247.	1422 3—2
Razglas.
Podpisana notarska zbornica pozivlje vse one, ki menijo, da smejo po § 25. notarskega reda na podstavi zakonite zastavne pravice terjati kaj plačila iz kavcije bivšega notarikega namestnika v Mariboru gospoda Franca Krisperja, sedaj notarja v Črnomlju, naj svoje terjatve v šestih mesecih priglase pri tej: zbornici, ker bi se sicer po tem roku brez ozira na njih terjatve hranilna knjižica, založena za ono kavcijo, izročila lastniku. Notarska zbornica v Celju, dne 23. septembra 1920.
Splošni dražbeni pogoji:
1.	) Vsaka skupina se bo prodajala posebe na pismene zaprte ponudbe, ki se morajo do desetih dne 30. oktobra 1920. izročiti državni upravi vlastelinstva Evgena grofa Festetiča. Pogojne ponudbe na eno in isto skupino, brzojavne, nedostatno sestavljene in kumulativne ponudbe se ne bodo vpoštevale.
2.	) Ponudbe, po predpisu kolkovane, pisane s tinto (s številkami in besedami) in zaprte v ovitku, morajo biti obložene z 10%no varščino ocenjene vrednosti. Ponudnik mora v ponudbi posebno navesti, da so mu dražbeni pogoji znani in da jih brezpogojno sprejemlje.
3.	) Ponudnik je obvezan izza dne, ko je ponudbo izročil, prodajalec pa je obvezan šele izza dne, ko dražbo odobri ministrstvo za gozde in rudnike v Beogradu. Do tega dne se stranke od-
rekajo rokom, predpisanim v § 862. o. d. z. za sprejemanje ponudb.
4.	) Varščina ostane kot zastava za točno izpolnitev dražbenih pogojev; ponudnik pa mora prvo polovico kupnine vplačati 30 dni potem, ko je obveščen, da je ministrstvo za gozde in rudnike v Beogradu potrdilo dražbo, in drugo polovica, preden prične izvažati izdelani les, toda najkes-neje do dne 1. marca 1921.
5.	) Dražbeni pogoji, mape in ostali’ potrebni podatki so interesentom med uradnimi urami na razpolago pri gozdarskem uradu državne uprave vlastelinstva v Čakovcu.
V Čakovcu, dne 13. septembra 1920.
Državni komisar
nad imovino Evgena grofa Eestetiča:
Stjepan Medvedović s. r.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.