Strmoglavec Morus bassanus - nova vrsta v avifavni Slovenije
Gannet Morus bassanus - new species in the avifauna of Slovenia
Jurij Hanžel
Židovska ulica 1, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: jurij.hanzel@gmail.com
Strmoglavec Morus bassanus poseljuje severni Atlantik (Harrison 1987). V Evropi gnezdi na Norve{kem, ruskem polotoku Kola, Islandiji, Ferskih otokih, v Veliki Britaniji, na Irskem, na nem{kem otoku Helgoland in v Franciji (Snow & Perrins 1998). Evropska populacija je ocenjena na 300 000 do 310 000 parov, njena glavnina pa je v Veliki Britaniji, kjer gnezdi 226 600 parov (BirdLife International 2004).
Po kon~ani gnezditvi strmoglavci zapustijo svoja gnezdi{~a — odrasli so klateži, ki vse leto ostanejo v vzhodnem Atlantiku, ve~ina spolno nezrelih osebkov pa se odseli (Glutz von Blotzheim & Bauer 1987). Slednji prezimujejo ob zahodnoafri{kih obalah južno do Senegala in Zelenortskih otokov.
Manj{i delež jih prezimi tudi v Sredozemskem morju, predvsem v njegovem zahodnem delu, ob~asno pa tudi vzhodneje in v Jadranskem morju. Ve~inoma gre za spolno nezrele osebke, saj se ptice, starej{e od treh let, odselijo le izjemoma (Bauer et al. 2005). Podatki obro~kovalcev kažejo, da velik del ptic svoje prvo poletje preživi v Sredozemskem morju, ne da bi se vmes vrnile na Atlantik (Landsborough Thomson 1974).
V	Srednji Evropi je bil strmoglavec {tirikrat opažen v Švici (Maumary et al. 2007), zanimivo pa je, da je bil kar {tirikrat v novej{em ~asu opazovan tudi na Ce{kem, ki nima dostopa do morja (1998, 2000, 2001, 2003) (Bauer et al. 2005). Opažen je bil tudi v treh sosednjih državah. Za Avstrijo obstaja en sam podatek o opazovanju strmoglavca — 3.6.1949 je bil ujet en dvoletni osebek v Nußdorfu v bližini Salzburga. Za Madžarsko o strmoglavcu ni podatkov (Glutz von Blotzheim & Bauer 1987). Na Hrva{kem je strmoglavec naklju~ni gost, ki je bil doslej opažen trikrat: maja 1911 v Senju, oktobra 1932 v Rovinju, in avgusta 1992 v Malinski Jadranovem (Kralj 1997, Kralj & Radovic 2002).
V	Italiji je strmoglavec reden selivec in prezimovalec. V italijanske vode prileti v oktobru in novembru, ve~ina pa se jih odseli marca. Številni
ostanejo v italijanskih vodah tudi poleti. Strmoglavec se ve~inoma pojavlja na odprtem morju, kopnu se približa le v morskih ožinah. Znani so tudi izjemni podatki z obalnih mokri{~ in jezer v notranjosti države. Redno se pojavlja ob zahodni italijanski obali v Tirenskem morju, natan~ni podatki o {tevil~nosti niso bili zbrani, vendar je bilo v posameznih letih jeseni pre{tetih tudi do 100 ptic. Njihova {tevil~nost niha iz leta v leto (Spagnesi & Serra 2005). V deželi Furlaniji - Julijski krajini ima strmoglavec status domnevno rednega selivca in nerednega poletnega gosta (Guzzon & Utmar 2004). V Deželnem naravnem rezervatu ob izlivu So~e so ga med letoma 1996 in 2006 zabeležili v {tirih letih. Strmoglavci so bili opaženi med majem in oktobrom, vselej nad morjem, na obmo~jih, kjer je voda {e posebno globoka. Opaženi osebki so bili skoraj brez izjeme spolno nezreli. Najve~ jih je bilo opaženih v juniju in juliju leta 2000, in sicer 14 (Perco et al. 2006).
V ~lanku je predstavljeno prvo opazovanje strmoglavca v Sloveniji.
Dne 18.11.2006 sem se zaradi napovedanega jugozahodnega vetra odpravil v Piran (UTM UL84, JZ Slovenija) z namenom, da bi opazoval sredozemske viharnike Puffinus yelkouan. V Piranu je zares pihal zmeren jugozahodnik (2 beauforta), nebo pa je bilo pretežno obla~no. Kljub obla~nosti je bila vidljivost dobra, sonce pa je bilo ves ~as opazovanja za mojim hrbtom.
Na opazovalno to~ko ob piranski cerkvi sv. Jurija sem prispel malo pred 9.30 h. Morje sem nemudoma pri~el pregledovati s teleskopom. V dobrih dveh urah opazovanja sem videl 12 sredozemskih viharnikov, 10 kri~avih ~iger Sterna sandvicensis in {tevilne vranjeke Phalacrocorax aristotelis ter tri vrste galebov: rumenonoge Larus michahellis, re~ne L. ridibundus in ~rnoglave L. melanocephalus.
Ob 11.42 h sem v teleskop ujel mladega rumenonogega galeba in ob~utno ve~jo ptico, ki je letela pred njim. Ptici sta prileteli s severovzhoda. Ve~jo ptico sem dolo~il za drugozimski osebek strmoglavca. O dolo~itvi nisem podvomil niti za trenutek, saj je vrsta zelo zna~ilna, poleg tega pa sem z njo že imel izku{nje iz Severne Evrope. Strmoglavec je letel približno 250 metrov od obale. Cas opazovanja je bil kratek, vsega skupaj {tirideset sekund, potem pa je strmoglavec izginil za rtom Madona.
Na podlagi zapiskov, ki sem si jih naredil nemudoma po opazovanju, sem narisal skico (slika 1).
Opisano opazovanje strmoglavca na morju pred Piranom je prvi znani podatek o pojavljanju te vrste v Sloveniji (Božič 2001). Podatek je potrdila Nacionalna komisija za redkosti - KRED (1. zapis za Slovenijo po 1.1.1950 - A1).
Slika 1: Skica opazovanega strmoglavca Morus bassanus dne 18.11.2006 na morju pri Piranu (JZ Slovenija) Avtor: J. Hanžel Figure 1: Sketch of the Gannet Morus bassanus observed on 18 Nov 2006 on sea near Piran (SW Slovenia) Author: J. Hanžel
Omenjeno opazovanje se časovno razlikuje od opazovanj v italijanskem delu Tržaškega zaliva. Spričo pelaške narave vrste ni moč izključiti možnosti, da se strmoglavci v Tržaškem zalivu pojavljajo tudi zunaj obdobja med majem in oktobrom. Starost opazovane ptice se ujema s starostjo ptic, opazovanih v Furlaniji — Julijski krajini in drugod v Sredozemskem morju.
Domnevam, da so bili močni vetrovi, ki so tiste dni pihali proti obali, vzrok, da se je strmoglavec tako močno približal obali. Zanimivo je, da je bil 21.11.2006 v Sečoveljskih solinah opazovan triprsti galeb Rissa tridactyla — vrsta, ki je po svoji pelaški naravi zelo podobna strmoglavcu (Skornik 2006). Sodeč po rednem pojavljanju strmoglavca v Furlaniji — Julijski krajini lahko v prihodnosti, ob povečani pozornosti opazovalcev, pričakujemo več opazovanj tudi v Sloveniji. Popolnejšo sliko o pojavljanju strmoglavca v Tržaškem zalivu pa bi verjetno lahko dale le podrobne raziskave, opravljene z ladij.
Zahvala: Za pomoč pri iskanju literature o pojavljanju strmoglavca v sosednjih državah se zahvaljujem Damijanu Denacu, Domnu Staniču in Alešu Tomažiču.
Summary
On 18 Nov 2006, a second-winter (2w) Gannet Morus bassanus was observed at sea off Piran (UTM UL84, SW Slovenia). The bird seemed to have been driven close to shore by strong onshore winds, which had been blowing for days prior to the observation. Gannet is scarce but regular in the neighbouring Italian region of Friuli - Venezia Giulia. Therefore, additional records can be expected in the future. The record was confirmed by the National Rarities Committee - KRED (1st record for Slovenia - A1).
Literatura
Bauer, H.-G., Bezzel, K. & Fiedler, W. (eds.) (2005): Das Kompendium der Vögel Mitteleuropas. - AULA Verlag, Wiesbaden.
BirdLife International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. BirdLife Conservation Series No. 12. - BirdLife International, Cambridge.
Božič, L. (2001): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. — Acrocephalus 22 (106/107): 115-120.
Glutz von Blotzheim, U.N. & Bauer, K.M. (1987): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 1. — AULA Verlag, Wiesbaden.
Guzzon, C. & Utmar, P. (2004): Friuli — Venezia Giulia: checklist. — [www.ebnitalia.it].
Harrison, P. (1987): Seabirds of the World: A photographic guide. — Princeton University Press, Princeton.
Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom poslednjih dvjesto godina. — Larus 46: 1—112.
Kralj, J. & Radovi}, D. (2002): Rijetke vrste u Hrvatskoj. I. Izvje'taj Hrvatske komisije za rijetke vrste. — Larus 48: 73—83.
Landsborough Thomson, A. (1974): The migration of the Gannet: a reassessment of British and Irish ringing data. — British Birds 67 (3): 89—103.
Maumary, L., Vallotton, L. & Knaus, P. (2007): Die Vögel der Schweiz. — Schweizerische Vogelwarte, Sempach & Nos Oiseaux, Montmollin.
Perco, F., Merluzzi, P. & Kravos, K. (2006): La Foce dell'Isonzo e l'Isola della Cona. — Edizioni della Laguna, Mariano del Friuli.
Snow, D.W. & Perrins, C.M. (1998): The birds of the Western Palearctic: Concise edition. Vol. 1: Non-passerines. — Oxford University Press, Oxford.
Spagnesi, M. & Serra, L. (2005): Uccelli d'Italia. Quaderni di Conservazione della Natura, numero 22. — Ministero dell' Ambiente e della Tutela del Territorio — Direzione per la Protezione della Natura, Roma.
Skornik, I. (2006): Obisk zanimivega gosta s severa. — [www.kpss.si/novice/1185].
Arrived / Prispelo: 20.12.2007
Accepted / Sprejeto: 19.2.2010