Uredništvo In npravnlfttvo ▼ Ljubljani,	Izhaja vsako soboto.	Mesečna naročnina ...		
	Narodni dom, I« nadstropje* Telefon 77*	Prilogat »Tedenske slike".	n Inozemstvo ......		
Komercijaliiaciia naših železnic.
H.	| Tukaj se nam razkriva tretje zid, namreč,
Ako hočemo imeti vsaj približno konkreten od- vpliv politike na notranjo upravd. Sigurno je in govor, kaj in kako je z železnicami v naši državi.1 izven vsake diskuzije, da ima politika v vseh moramo najprej preiskati, kakšen je sedanji način državah neki gotov vpliv na upravo. Pri nas — sistem uprave istih in kakšna je finančna stran, j Pa imamo v tej zadevi preveč tega vpliva, ki je Šele, ko smo po nepristranskem raziskovanju' povrh temu še strankarskega obiležja. Uprava prišli d« v resnici stvarnih in dokumentiranih do-' železnic od zgoraj navzdol se mora kratkomalo
kazov za dobro in slabo, šele potem so podani osnovni« temelji za odpravo slabega in morebitno zboljšanje dobrega, torej temelji za spremembo sistema uprave in načina financiranja obrata.
Po vsej državi in pri vseh slojih našega na roda se slišijo od prevrata sem samo pritožbe nad slabo upravo naših železnic. Oni, ki imajo Pogostejše opravke pri železniških upravah in eksekutivnih službenih edinicah, iznašajo konkretne primere v javnosti in zasebnih pritožbah
o	vprav neverjetnih doživljajih z železniško upravo, železniško osebje v vseli mogočih vari jantah toži o krivicah, šikanah in izrabljanju delovnega časa, dnevno časopisje, razni parlamen tarni klubi, skratka vsa gospodarska in politična javnost iznaša samo pritožbe čez naše železnice.
I^ejanslco o kakem Kotovem sistemu uprave na
naših železnicah ni mogoče govoriti, ker takega sistema sploh ni! Po prevratu se je ustanovilo posebno ministrstvo za promet, ki bi naj izvrše valo vrhovne upravne in kontrolne posle nad obratom železnic. Za vrhovno eksekutivo se jo potem ustanovila posebna generalna direkcija državnih železnic. Danes — po 9 letih — lahko mirno in z doikazi ugotovimo, da nista organizirana kot upravni mesti ne ministrstvo in ne generalna direkcija. Uprava železnic se je direktno podvrgla popolnoma zastarelim in sedanjim potrebam absolutno neodgovarjajočim določbam zakona o glavni kontroli in zakona o državnem računovodstvu bivše kraljevine Srbije. Ta dva zakona in obe prej navedeni vrhovni upravni mesti so v bistvu glavni činitelji neotfgovarjajo-čega upravnega sistema naših železnic.
Zaradi določb zakona oi državnem računovodstvu in zakona o glavni kontroli je vsa administracija tako obsežna in neokretna, da bi bilo pcn-trebno v odločujočih instancah, torej v vrhovnih upravnih edinicah, nebroj dobro izvežbanega uradništva, da bi sploh zmoglo to formalistično in birokratično uradovanje vsaj deloma v kratkem
ukloniti diktatu strankarskih političnih mogotcev, ki diktirajo odločitve v vseh smereh od premeščanja osebja preko oddaje restavracij do nabav in popravila voznega parka, tračnic itd. v vrednosti sto in sto milijonov brez ozira na iz-nešena strokovna mišljenja in brez ozira na cene in dostikrat nepotrebne ogromne denarne žrtve ki pa gredo vse na račun obrata železnic.
I a prenešena odgovornost na eno osebo, vsakokratnega ministra, igra tudi v vseh personalnih vprašanjih odločilno vlogo, ki pa rodi samo slabe posledice. Zakon in ostali predpisi, ki odrejajo pravice in dolžnosti o sebju-delb jemalca do uprave-delodajalca, so odvisni od vsakokratnega ministra in tukaj bi lahko navedli nešteto primerov, da so poedini ministri izdali popolnoma nasprotno si odloke, prevrgli to, kar so predniki eventualno dobrega storili. Dejstvo je, d‘a je v ministrstvu za promet nebroj ogromnih paketov raznih personalnih aktov — nerešenih — z napisom «Arhivu gospodina ministra x. y, z itd.». Dogodila se je, da je en minister izdal odlok, da se mora glede pritožbe osebja to in to za osebje izvršiti, upravni organi v ministrstvu in generalna direkcija pa tega niso izvršili. Prišla je kriza in nov minister. Pri ponovni intervenciji in izjavi zastopnikov osebja, da je zadeva z odlokom prejšnjega ministra vendar ugodno rešena, je bil odgovor: «Obrnite se na prejšnjega ministra, naj Vam on to izvrši, jaz tega ne izvršim.« Radi tega dejansko vlada popolna pravna ne-sigurnost in osebje je vzlic obstoječemu zakonu izročeno na milost in nemilost vsakokratni dobri ali slabi volji poedinca.
Pa še eno slabo stran ima ta prenešena odgovornost na eno osebo, namreč to, da ni točno določena kompetenca poedinih upravnih mest, direkcij, generalne direkcije in ministrstva. Dejansko obstoje tu upravne instance, skozi katere se prerivajo in premetavajo akti, predlogi itd. ter gredo iz direkcij v generalno direkcijo in po-
času. Tako pa zaradi neorganizacije ministrstva | tem v ministrstvo. To romanje je zelo počasno in m generalne direkcije samo po sebi pride še novo! le nekaj odstotkov započotih aktov pride sploh do zlo, da manjka delovnih moči in mnogokrat tudi končne rešitve — s podpisom ministra. Tako je
znanja, rešiti zadevo. Zaradi tega se akti v obeh centrala!) kopičijo, ostanejo nerešeni leta in leta in povzročajo nedogledno škodo železniški upravi in prizadetim prosilcem, oziroma tožiteljem, ki imajo zaradi tega veliko vcc škode, nego sc jim eventuelno po toliko in toliko letih povrne. Zakona o državnem računovdstvu in o glavni kontroli določata strog upravni centralizem tor mora skoraj na vseh odlokih upravne narave, bodisi perzonalne, finančne, ekonomne, eksekutivne ali splošne smeri, biti podpis vsakokratnega ministra ali pa njegovega pomočnika. Odgovornost je s tem dejansko prenešena na eno osebo, ki pa v vseli parlamentarnih državah predstavlja najprej politično in šele v drugi vrsti upravno smer.
dejanska odgovornost uprav virtuozno in do največje preciznosti izigrana. Ako vse vrvi popokajo, pa se na akt pripiSe: po nalogu tega in tega ministra. In če kak nesrečnik potem na podlagi kakega takega akta išče pravico in svoje pravo, ni in tudi noče biti nihče odgovoren.
Iz navedenega je mogoč samo en zaključek in ta je, da je sistem uprave naših železnic nad vse slab in je nujna korenita sprememba tega sistema absolutno potrebna.
Oglejmo si sedaj finančno st^an! Od vseh vlad se je poudarjalo, da je potrebno obstoječe proge usposobiti za dober promet ter skrbeti za toi. da se z odgovarjajočimi tarifami doseže gotovo višino dohodkov in obenem zadosti potre-
bam prebivalstva z ofcirom na gospodarski položaj poedinih predelov države. Vse vlade so torej v načelu zastopale stališče, da naj železnice obratujejo s kolikor mogoče nizkimi tarifami in slu-žijol v prvi vrsti pospeševanju gospodarskega razvoja in napredka vseli slojev. Dejansko pa se je postopalo popolnoma drugače. Ob prevratu obstoječe tarife na posameznih železniških progah, ki so pripadale raznim upravam bivše Avstro-Ogrske, so se pridržale, uvedla se je dinarska veljava in potem linearno zvišanje teh tarif brez ozira na okolnOst, ali je tako linearno zvišanje pravilno in pravično z vpoštevanjem gospodarske potrebe poedinih pokrajin. To zviševanje tarif so vlade izvedle radi dejstva, ker se je na dohodke iz železniškega prometa vrglo ne samo tekoče obratne izdatke, temveč še celo maso drugih izdatkov, ki bi bili morali iti na račun splošnih državnih dohodkov. Dohodki države iz raznih davkov, carine itd. so bili manjši nego potrebe, notranjega posojila v večji izmeri vlade niso mogle dobiti in tako so se dohodki iz železniškega prometa uporabljali za gradbo novih prog, za odplačilo starih dolgov, za odkup privatnih prog, za izplačilo železniških upokojencev, za podporo paroplovnim družbam itd.
Ako bi se bilo vi tej stvari zavzelo gotovo točno opredeljeno stališče ter odločilo, da se iz dohodkov imajo kriti brezpogojno vsi tekoči stroški za redno obratovanje železnic, eventualni presežek pa se sme uporabljati za druge svrhe samo na podlagi posebnega zakonskega pooblastila ali spccijalnega zakona, bi naše železnice danes čisto drugače stale. Delalo se je pa ravno obratno. Da so se dobile vsote za razna plačila za gradbo novih prog, odplačila raznih dolgov itd!., se je šlo celo tako daleč, da se je zmanjševalo v proračunih postavke za reden obrat. Največje prihranke so' vlade izbile iz službenega razmerja do železniškega osebja. Notorična dejstvo je, da so železničarji v naši državi najslabše plačani od vseh evropskih držav, notorično dejstvo je, da imajo najslabše pogoje in določbe v' pogledu oskrbe za primer bolezni, nezgod, onemoglosti in starosti. Komaj 35 odstotkov železniškega osebja je nastavljenega z letno plačo, vse drugo je delavec brez starostne oskrbe.
Posledice takega financiranja so potem naravne. Osebje radi večnega strahu za obstanek ne more imeti one ljubezni in vdanosti do svojega poklica kot je osoibito v težki eksekutivni službi osnovni pogoj za uspeh in napredek. Tekoča vzdrževalna dela na progah, stavbah in drugih objektih kakor tudi popravila voznega parka se niso mogla izvrševati redno in pravočasno, potreben materija! se ni mogel nabaviti pravočasno in po zmernih cenah, železniška uprava je morala plačevati večje cene, ker je notorično zamuden in nezanesljiv plačnik itd. itd. Iz glavnega greha, ker sc ni določila točna smer, kako se sinejo dohodki porabljati, so zrastle vse slabe posledice in facit osemletnega takega gospodarstva je: proge v desolatnem stanju, vozni park (vozovi in stroji) na robu propasti, osebje do skrajnosti nezadovoljno in docela sproletari-zirano, blagajne prazne, dblgovi pa dnevno večji. Skratka, finančno stanje naših železnic je primerjati stanju trgovca en dan pred konkurzom.
Delovno pravo.
Kakor smo že vi eni zadnjih številk poročali, je pravniški kongres v Sarajevu, ki se je vršil koncem septembra, razpravljal tudi o eni najvažnejših točk delovnega prava: o kolektivnih pogodbah. Referat o tem zanimivem, juridičnt} povsem neobdelanem predmetu jc podal dr. Jankovič iz Beograda, koreferate p*ai dr. Topalovič od mednarodnega urada dela in dr. Bohinjec. Razprave se je udeležilo tudi mnogo' drugih pravnikov, kar dokazuje, da pravniški svet to vprašanje zanimiva in da ga smatra važnim.
Kolektivne delovne pogodbe so oni pravni posel, s katerim se pravnoveljavno z enim samim aktom ureja delovno razmerje za večje število delavcev. V tem, da to juridično dejanje dobi pravno obveznost istočasno za več oseb, leži razlika od1 individualnih pogodb, katere sklepa ena oseba z eno osebo. O važnosti kolektivnih pogodb smo že zadnjič govorili. Iste tvorijb važno sredstvo za izmirjenje'gospodarskega življenja, za pravno sigurnost delavca, zato je pač potrebno,, da se ta novi način urejevanja medsebojnih odnošajev med delavstvom in delodajalci zakonito uredi in tako v polni meri zaščiti lastnina delavca: njegovo delo.
Do' sedaj se pri nas o tem važnem delavskem problemu ni mnogo govorilo in ne pisalo. Zato smo vzradoščeni, ako mu posveča pažnjo baš pravniški svet, ki je prvi poklican, da medsebojne odnošaje — družbi zakonito, v duhu socialne pravičnosti uredi. Z moralnim uspehom pravniškega kongresa v pogledu kolektivnih pogodb moremo biti povsem zadovoljni. V sprejeti resoluciji je
kongres predvsem konstatiral pravno obveznost kolektivnih pogodb že po sedaj obstoječih zakonih. To pomeni, da se morajo naša sodišča v primeru sporov iz delovnega razmerja ozirati in upoštevati tudi morebiti postoječe kolektivne pogodbe in niso pravno upravičena, da istim odrečejo pravno obveznost iz enega ali drugega formalnega razloga. Kolektivne pogodbe so po danih zakonih, zlasti po naši ustavi in po zakonu o zaščiti delavcev zakonito veljavna pravna oblika pogodb med delavci in delodajalci. Treba je seveda, da se zakonitim potom urede vse potrebne formalnosti, da kolektivne pogodbe dobe praktičen pomen zlasti v primeru sporov in v primeru kršitve pogodb. Kongres je zato izrekel potrebo, da se v državi pristopi k izdelavi zakona o kolektivnih pogodbah. Kontra-hent v kolektivnih pogodbah je kolektivnost (skupnost) delavstva, izražena bodisi v strokovnih organizacijah, v obratnih svetih itd. Tudi to skupnost, ki naj boi stranka v kolektivnih pogodbah. je pravno organizirati, dati ji je pravne pravice in dolžnosti, možnost in sposobnost k pravnim dejanjem.
Kongres je izrekel tudi potrebo1, da je spore iz kolektivnih pogodb reševati po posebnih predpisih, ki naj zasledujejo cilj hitre in pravične rešitve spora. Sedaj veljavni civilno procesni predpisi. ki povzročajo dolge procese z velikimi stroški za reševanje sporov iz delovne pogodbe niso prikladni. Tudi v tem pogledu mora naša zakonodaja storiti svojo socialno dolžnost.
Trelia zmaga.
Minulo nedeljo so se vršile v Ljubljani občinske volitve. Zmagal je Napredni blok, ki je dbbil čez en tisoč več glasovi kakor klerikalci.
Ljubljana je središče slivenskega kulturnega in gospodarskega življenja. Ljubljana je izžarišče slovenskih ljudskih vrednot. Ni zato čuda, če se vsa Slovenija zanima za izid volitev v Ljubljani. Vsa napredna Slovenija se je pa tudi iskreno
Volitve v oblast skupščino občino 23.1.	II.	IX.	2.	X.
Število volilcev . Oddanih glasov . Napredni blok . Klerikalci . . . Dr. Ravnihar . . Komunisti . . . Socijalisti . . . Radičevci . « . Dr. Gregorič . .
14.084
9.253
4.195
3.412
510
r 1.018
4.581
154
15.126	14.589
10.101	10.432
4.604	4.879
3.864 513
438	537
478	392
- 1 - J
247
veselila, da je ostala Ljubljana v svoji ogromni ( večini protiklerikalnega naziranja in da je pri občinskih volitvah ponovno obsodila klerikalno j socialno reakcijo z njenim priveskom: poslovnim mamonizmom.
Na naslednji tabeli sc dobro vdii, kako so stranke pri volitvah napredovale, oziroma nazadovale:
Napredni blok, sestoječ iz SDS in NSS, je pri volitvah stalno napredoval. Naj so se nasprotniki združevali, kakor so se hoteli, naj so se posluževali še tako prostih klevet in terorja, Napredni blok je ostal trden kot skala in zmagoval.
Klerikalci so bili pri vseli treh volitvah poraženi. Že pri oblastnih volitvah so klerikalci računali s tem, da si pribore tri mandate. Ni se jim posrečilo. Napredni blok je dobil tri mandate, klerikalci pa samo dva. Pri skupščinskih volitvah so poklicali dr. Ravniharja na pomoč, da jim pomaga premagati naprednega kandidata dr. Kramerja. Tudi pri tej priliki so propadli. Občinske volitve so končno znova potrdile, da je Ljubljana protiklerikalno orijentirana.
Zelo malo glasov dobivajo socialisti iti komunisti. Njihove organizacije so zaradi notranjih bojev veliko trpele in marksistični pristaši še nimajo vere v svoje voditelje. Komunisti s svojimi 392 glasovi pač ne morejo biti zadovoljni, če konstatirajo, da so v Ljubljani padli za 400 %-.
Dr. Ravnihar je dobil za svoje paktiranje s klerikalci zasluženo plačilo in z njim vred tudi radikalna stranka. Govori se, da1 imajo radikali v Ljubljani organiziranih 2000 pristaševi — pri volitvah pa dobe borih 500 glasov. Pri radikalih so volilci organizirani gotovo samo1 radi partijske legitimacije, ki od'pira vrata v Beogradu. Na ta način vpisani pristaši pa nisoi idlejni pripadniki radikalov in volijo drugam.
Delo vi novem občinskem svetu bo težko, ker nima nobena stranka absolutne večine. Veliko laže bo pa gospodariti, če so prišle vse stranke do prepričanja, da Ljubljana mora imeti občinski svet in da noče komisarijatov. Kdorkoli bo vi občinskem svetu riskiraf razpust, tega bodo ljubljanski volilci obsodili.
Ivan Albreht:	(Nadal)evanje.)
Tiniiino breme.
To je bil obrazek, ko se je vračala, sam smeh in sama dobrota: «Vidiš jih, Valterček moj mali, moj zlati cekinček, take lepe rožice! Glej, glej», mu je dala v roke in pod suknjico šop pravili, živih kopriv.
«Zdaj pa le cvili, boš vsaj vedel, čemu!»
Mali je zavrisnil, da je šlo skozi ušesa, Tini pa ga je gladila in se je potuhnjeno smejala kraj njega. Ko se ji je zdelo te igre dovolj, je spravila koprive v kraj in je čakala matere. Tako so blestele te male oči, a za njimi je iskalo sto misli primerne laži
Ko je prišla mati z Metko, jima je Tini že hitela nasproti.
«Valterčku je nekaj — take pike ima.»
«Kaj si pa delala z njim?» je pogledala grdo.
«Nič, prav nič. Ves čas sem bila pri njem in pela sem mu in igrala.»
Matilda je med tem stopila k malemu in ga je začela tolažiti, toda Valter ni znal drugega, kakor:
«Ojaj, jej!»
Metka je stala ob strani. Navšev je pogledala sestro in je čakala, kdaj pade po njej. Odkar je bila Tini doma, je bila Metka najbolj vesela, kadar je čula njen jok.
To pot je čakala zaman. Mati ni udarila, le na glas je premišljala, če se niso morda Valterja lotili mozoljci — ali ošpice — ali garje.
«Gretl (Metko so namreč v casu spreobrnjenja povišali tako visoko) in Tini, obe v gozd po češminovo lubje, da hitro skuham malemu mažo!»
Mati je bila zelo razburjena. Tini je bila zelo vesela. Kakor veverica je šinila v gozd in je nabirala lubje.
Naj mu le kuha. Nekaj časa ga bo le bolelo, tega pritlikavca zoprnega.
Greti je bila bolj počasna. Cešminove bodice ji niso dajale nikake posebne vzpodbude.
«Kar i nabiraj, saj je zbolel pri tebi», se je namrdnila proti sestri.
Tini jo je pogledala:
«Lena si, da veš!»
Mlajša sestra ni rekla ničesar. Tini pa je bila vesela, da ji je tako dobro uspelo njeno maščevanje.
V	takih večjih in manjših sprtijah je potekal čas. Tini je rasla; njeno spoznavanje se je širilo in njeno pojmovanje.
Kmet, ki se,giblje vedno pod solncem in je zmerom sam svoj gospod, to je bil njen najvišji vzor. Kadar je mislila na Kočuho, je bila kakor zamaknjena. Polje in gozd, hiša in vrt — vse je plavalo v beli luči pred njo. In ljudje, ki so vsi prijazni, in Rezika in Fran-
celj, pa njena last, njena grahasta piska. Bog-ve, morda je bil med tem tudi že gospod na Kočuhi, tisti bledi gospod iz Celovca.
To so bile Tinine misli. Vse drugo, kar jo je obdajalo, ji je bilo zoprno. Oče Tomi je polagoma spoznal položaj in je premislil jezno:
«Kakor kamen je ta otrok.»
Ker je premislil, je rekel ženi in Matilda je bila istega mnenja.
«Ji že preženem njeno trmo.»
Govorila sta nemško, v najbolj nerodnem narečju ponemčenih Slovencev.
«Nikdar mi ne pogleda v oči». se je pritoževal puškar in poteze na obrazu so dokazovale, da ga je strah pred bodočnostjo in pred rastjo prvorojenke. Pobobnal je s prsti po mizi in je ogledoval ožuljene in oguljene dlani.
«Pa grem.»
S tem je naznačil, da ima vazen opravek
—	pri žganju.
Tini je čula vse in je videla vse — roditelja nista imela posebnih obzirnosti do otrok. Dekle pa se jc začelo z radostjo zavedati dejstva, da vendar more kljubovati staršem. To ji je bila velika slast.
Od matere je dobila Tini ob takih in enakih prilikah vedno svoj krepki del. Toda trma in misel na maščevanje sta ji dajala čudno moč — ni bilo joka in ga ni bilo. Ko je Matilda preskuševala Tinino telesce toliko
Trikratna zmaga naprednega bloka dokazuje, da je našel njegov nastop med ljubljanskimi volilci največ odziva. Kdor je videl navdušene agitatorje in pristaše naprednega bloka na sijajno obiskanih shodili, ta ne dvomi niti trenutek več, da je Napredni blok nerazdružljiv: in le pripravljen, da s skupnim nastopom pribori novo zmage.
Vsem narodnim socijalistom!
Pri volitvah v občinski svet ljubljanski ste se disciplinirano odzvali pozivu strankinega vodstva in glasovali za listo Naprednega bloka, na
Politični
Glavno zanimanje politične javnosti je bilo zadnje dni usmerjeno v
ustvarjanje bloka demokracije,
ki prav za prav že obstoja in je njegova končna ustanovitev le vprašanje kratkega časa. V torek so se vršila važna medsebojna posvetovanja zastopnikov SDS, DS (Davido-vičevih demokratov) in HSS (radičevcev). Doseglo se je popolno soglasje glede združitve obeli demokratskih strank in Spahovih jtijtosloVenskih muslimanov, katerim se pridružuje v velik blok demokracije tudi HSS (radičevci).
Položaj postaja zaradi tega dejstva zelo resen. Razume se, da
reakciji ni všeč to združevanje sorodnih naprednih strank.
kajti vlada se bo kmalu začela majati in kriza bo odnesla Vukičeviča in SLS, ki se je združila z radikali. V sami radikalski stranki obstoje struje, ki ne marajo reakcionarnih vii-kičevičevcev in se proti Vukičeviču bore z vso silo.
Obrisi nadaljnjega razvoja naših političnih prilik še sicer niso povsem jasni. Ve se le, da je blok demokracije gotova stvar in da je
bodočnost v znamenju demokracije,
ki bo vršila najodločnejši boj proti reakciji,
časa, da je že njo bolela roka, je morala odnehati. Obupno je zavila oči in je ihtela od jeze. Otrok pa je razmišljal kljub vsem bolečinam z velikim ponosom:
«Jaz pa le ne jokam.»
Kakor dnevi v bratiki tako je naraščala v mladem srcu zakrknjenost. Hodila je vedno z upognjeno glavo in se ni odzvala nikomur, pa naj si bi jo bil ogovoril kdorkoli. Zato ji je bilo tem bolj mtičtto, ko je prišel oče neko nedeljo okrog poldne z novico:
«Te dni pojdeš okrog.«
Bilo ie v poletju, v najbolj vročih dneli.
«Kam?»
Po dolgem času je izpregovorila Tini zopet enkrat besedo z nasmehom.
«Val)ila boš», je dopovedoval oče nejasno. Čeprav je v njegovi bližini močno dišalo po žganju, je vendar stopila mala tesno k njemu in mu je pričakujoče pogledala v oči. Zdelo se ji je, da pride izpod očetovih brkov zdaj zdaj rešilna beseda zanjo. Misel na prostost je zatrla vse pomisleke.
«Kaj bom vabila — kje — kako?» ie usipala vprašanje na vprašanje in je cepetala z nogami. Zaradi tega je oče odložil svečanost skrivnosti:
«V Reberjah bo veselica našega društva, zato boš nosila vabila okrog. Hočeš?»
Dekle je prikimalo z usmevom.
«Za letanje je pa precej pripravljena*, je hotela začeti mati, toda oče je zamahnil z
kateri so kandidirali v zmislu sklepa naših organizacij tudi naši najboljši tovariši. Niste se strašili groženj nasprotnikov in niste se dali premotiti od besedičenj neznačajnežev, ki so zapustili naše vrste. Šli ste za zastavo napredne in socijalne ideje in zmagali ste.
Hvala Vam za tovarištvo v volilnem boju! Čast Vam za požrtvovalnost, neustrašenoist in veliko delov ki ste ga izvršili!
Za načelstvo N S S:
Rudolf Juvan,
načelnik.
pregled.
dokler je ne vrže in prevzame krmilo v svoje roke. Tega trenutka si žele vsi resnični demokrati vseh struj v naši državi, zlasti tudi v Sloveniji, kjer snovanje velikega demokratskega bloka vsi pravi naprednjaki pozdravljajo z največjirn zadoščenjem.
Sodjalni
Konferenca o delavskem zavarovanju in otvoritev delavskega sanatorija.
Minuli teden pomeni za naše delavsko zavarovanje velik napredek. Vršila se je konferenca vseh predstavnikov delavskega zavarovanja v drža,vi, katera je razpravljala z globoko resnostjo in zavedajoč se velikih nalog socialnega zavarovanja o vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo te naše skoro edine soeialno-politične pridobitve po vojiii. Konference so se udeležili poleg predstavnikom ministra za socialno politiko, člani samouprave in uprave osrednjega urada /.a zavarovanje delavcev, dalje člani samouprave in uprave okrožnih uradov za zavarovanje delavcev ter zastopniki raznih gospodarskih in delavskih strokovnih zastopstev. Konferenca je bila pravi parlament našega delavskega za-
roko in je s tem naznačil. da zdaj ni časa za karanje. Mirno in zadovoljno kakor že davno ne so sedli h kosilu in Tomi je s ponosom ogledoval hčer. Zdaj, ko se je uklonila njegovi želji brez ugovora, je šele opazil, da je za svoje deveto leto nenavadno krepka in velika-. Hotela je že prodreti misel, da ji je k temu dokaj pripomoglo bivanje na Kočuhi, toda Tomi je vedel, da je oče in reditelj on. zato je udušil to misel.
«Palic!a pomaga», je nadaljeval premišljevanje na glas.
Ko je zagledal ženin začudeni obraz, je pomislil zase:
«Sicer pa kaj, saj to sem okrenil le jaz. če bo kdaj iz otroka kaj prida.»
Rad bi bil izrekel to svoje spoznanje, vendar je raje zamolčal, ker ni hotel deliti svojega ponosa z ženo.
«Obleci jo pošteno«, je ukazal Tomi tako oblastno, da se je Tildi zategnil obraz. Nič ni rekla, še ganila se ni, in puškar je začel gubančiti obraz. Nekaj časa je čakal, potem je rekel:
«No —»
«Kaj pa hočeš od mene? Oblečem naj! Kje pa naj vzamem?»
Matilda je bila bela in rdeča v obraz.
«Kar je prinesla s Kočuhe, se je že potrgalo, novega pa tako nima nič», je pojasnila osorno.
Zatrjuje se, da bo prišlo
do preloma današnjega položaja ob volitvah stalnega skupščinskega predsedstva.
Blok demokracije kljub temu, da še ni konč-noveljavno ustanovljen, dejansko že obstoja in je Davidovič dobil od Pribičeviča ter Radiča pooblastilo, da se odslej lahko smatra za blokovega predsednika in da nastopa v Narodni skupščini tudi v imenu njunih klubov.
Od ostalih za nas važnejših dogodkov je zabeležiti ponovno vpadanje bolgarskih komitašev v naše ozemlje.
Razbojniški napadi in atentati bolgarskih komitašev na našem ozemlju so znova vzbudili napetosti med Jugoslavijo in Bolgarijo, dasi je že bilo na tem, da prideta Jugoslavija in Bolgarija do tesnejših stikov. Ni še jasno, ali uradna Bolgarija odobrava to početje komi-taških razbojnikov in ali bo začela enkrat resno akcijo za iztrebljenje elementov, ki samo zavlačujejo nujno potrebno sodelovanje obeh slovanskih držav.
razgled.
varovanja. Že dejstvo samo na sebi, da se je taka obširna konferenca vršila, govori o važnosti delavskega zavarovanja, katero je vredno, da o njem razpravljajo vsi poklicani faktorji in vsi, ki hočejo kulturni in socialni položaj našega delavca dvigniti na višjo stopnjo. Konferenca je trajala polna dva dni, in sicer v novootvorjenem delavskem zdravilišču za bolne na pljučih, ,v Klenovniku blizu Varaždina ob štajersko-hrvaški meji.
Glavni predmet razprav je tvorila administracija in organizacija našega zavarovanja ter ureditev zdravniške službe. Letos je minulo pet let, odkar je v .veljavi zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. Pet let ni dolga doba, vendar pa dosti dolga, da se, more govoriti o izkušnjah, ki jih imamo tekom teh let, o dobrih in slabih stfaheh našega delavskega zavarovanja. Pred uveljavljenjem tega zakona je v državi veljalo več najrazličnejših zakonov, zavarovanje se
«Pa pojdi in kupi! Pri Strmecu v Reber-jih dobiš izgotovljeno.«
Tini je zavrisnila, tako se je začudila očetovemu ukazu. Puškar je odštel denar in je še poučil ženo, kje mora iti v prodajalno in kaj mora reči, da bo dobila.
«Tako glej, da dobiš njega — Strmec je tudi pri nas — bo tako vedel.»
Žena je nekaj zamomljala in je odšla. Greti je jokala, zakaj ne dobi tudi ona nove obleke, toda oče je prekinil modro:
«Tini ist gross.»
S tem je bilo konec godrnjanja, a v Tinici se je zbudila kakor v polsnu misel, da je morda vendarle dobro biti doma ...
Ko se je mati vrnila, so pomerili, poskusili in oblekli. Rdeča, preprosta oblekca je bila, s širokim črnim pasom. Ko je bilo dekle oblečeno, sta rekla oče in mati hkratu:
«Kakor ulito!«
Tini se je sicer namrdnila, da ji je stvar prevelika, vendar je bila zadovoljna. Nekam potolažena in ponosna je odšla z očetom.
Ko je šla po vasi, je začutila Tini dom-Hišice med borovjem in brinjem in smrekami, hišice med sadnim drevjem, hišice sredi majhnih njivic — vse na malce valovitem svetu — to je bil Sv. Jožef. Še nikdar ni Tini videla lepote v tem kraju tako kakor to nedeljo... Tam, kjer cesta deli vas, čepi v
konferenca se je morala pečati s sredstvi, kako to preprečiti. V tem oziru bo treba predvsem izpopolniti zdravniško službo in reorganizirati upravo ter dati lokalnim interesentom več samo-lastne odgovornosti, večjo samoupravo.
Zavarovanje ima brez dvoma mnogo sovražnikov, tudi iv vrstah onega delavstva so, katero zavarovanje izrablja. Zato imajo oni, ki pojmujejo velike naloge, socialni in gospodarski pomen zavarovanja, tem večjo dolžnost, da zavarovanje ščitijo, da bo isto moglo izvršiti svoje veliko poslanstvo med narodom.
Zavarovanje je v teku petili let ustvarilo mnogo. Deset- in desetletja prej ni ustvarilo toliko, kakor v petih letih no,vega zakona. Najlepši dokaz temu so veliki, z modernimi zdravilnimi sredstvi opremljeni ambulatoriji, organizirano specijalno zdravljenje — in ,velika skrb za tuberkulozne bolnike, ki so zlasti med delavstvom zelo mnogoštevilni, tako da je jetika prava delavčeva bolezen. V tem pogledu smo dosegli kulturnejše narode. Ob priliki zasedanja konference se je otvoril velik, najmodernejši delavski sanatorij Klenovnik, ki nudi vsa moderna sredstva za zdravljenje jetike. Oprema modelnega sanatorija zahteva mnogo finančnih sredstev. To je le mogoče, ako zavarovanje v vsem svojem sestavu sloni na zdravih finančnih temeljih. In to je pri našem1 zakonu. Treba je, da ti temelji ostanejo trdni in bodočnost bo pokazala, da je zavarovanje sposobno, da v delavskih vrstah zatre vso tuberkulozo, to največjo sovražnico rodu.
★
Zborovanje privatnih nameščencev.
V sredo dne 5. oktobra 1927. sc je vršilo v Ljubljani v Mestnem domu zborovanje privatnih
nameščencev. Zborovanje jc otvoril tov. Valentin Urbančič, nakar se je izvolilo za predsednika tov. I v. Poljak a, ki je tudi zborovanje vodil.
Prvi je referiral tov. I v a n T a v č a r, ur-adnik Delavske zbornice o socijalnem in gospodarskem položaju delovnega ljudstva v1 državi in o izvajanju socijalne politike. Končno1 je referent podrobno obravnaval največje krivice, ki se gode privatnim nameščencem vi pogledu novih davčnih
predpisov, osemurnega delovnika, zaposlitve vajencev itd. Za ureditev vseh socijalnih vprašanj sc mora organizacija nameščencev strnjeno boriti.
Nadaljnji referat tov. dr. Bohinjca je veljal socijalnemu zavarovanju. Uvedba starostnega in invalidnega zavarovanja, ter zavarovanja za primer brezposelnosti je nujno potrebna. Socijalno zavarovanje je del konsumentske politike. K starostnim in inviladnim rentam mora prispevati tudi država in skrbeti za one starostno onemogle osebe, ki radi prekoračenja gotove starostne dobe ne morejo1 biti' sprejete v obvezno zavarovanje.
Zborovanje je oba zanimiva referata sprejelo z velikim odobravanjem in soglasno pritrdilo predlaganim resolucijam, ki se glase:
1. Zahtevamo1, da se takoj izd!a naredbo, ki predpisuje enotno odpiranje in zapiranje trgovskih obratov1 in se pri tem strogo postopa v okviru osemurnega delavnika.
2. Sobota popoldne bodi prosta; trgovinski obrati se naj zapro ob drugi uri popoldne.
3. Protestiramo proti določilu novega finančnega zakona, ki predpisuje davek za privatne nameščence in zahtevamo, da se prične pobirati davek šele od dohodkov 36.000 Din na leto.
4. Delavsko zbornico za Slovenijo pozivamo, da pospeši ustanovitev posvetovalnice za vajence in v sporazumu s strokovnimi organizacijami organizira splošno’ socijalno zaščito vajencev.
5. Trgovski nameščenci vseh strok so1 uver-jeni, da uvedba starostnega in invalidnega zavarovanja predstavlja ne samo nujno socijalno potrebo, temveč tudi gospodarsko nujnost. Današnja gospodarska kriza je konzumen tska kriza. Pri uvedbi starostnega in invalidnega zavarovanja zahtevamo1, da bodi isto dejansko socijalno,' kar se da doseči le na ta način, da k pokojninam iz naslova starostnega in invalidnega zavarovanja s posebnimi dokladami prispeva država.
V	zvezi s to potrebo poudarjamo za važno, da naša država pristopi k mednarodnim' reciproci-tetnim pogodbam na polju socijalnega zavarovanja. Istočasno z uvedbo splošnega starostnega in invalidnega zavarovanja je z državnim proračunom skrbeti za one Onemogle osebe, ki radi svoje starosti ne morejo biti sprejete v obvezno zavarovanje.
je v raznih pokrajinah izvajalo različno, v nekaterih deželah zavarovanja sploh ni bilo. Prva nujna potreba urejene pravne države na polju socialne politike je zato bila izenačenje socialno-zavarovalnih zakonov, da se v vsej državi ustvarijo enotni temelji, enotni zakoniti predpisi in enotna praksa. To je bilo v interesu delavstva in gospodarstva, da so postala bremena in dajatve na vsem ozemlju države enaka, da ima delavec povsod ,v državi, kjerkoli je zaposlen, v primeru bolezni, nesreče enake pravice. Minulo je pet let napornega organizacijskega dela, da se je ustvarila močna in enotna skupnost socialnega zavarovanja, ki naj bo usposobljena, vršiti velike in težke naloge v bodočnosti. Socialno zavarovanje ni samo socialni, ono je istočasno tudi važen gospodarski problem, katerega rešiti ni lahko, kakor to vidimo tudi na vseh drugih naših gospodarskih vprašanjih. Zato je konferenca imela polno pest vprašanj, ki jih je bilo treba razčistiti, da tako naše zavarovanje dobi jasno pot v bodočnost. V socialnem zavarovanju je najvažnejša stvar ona, ki se tiče finančnega ravnotežja med dohodki in izdatki. Tudi v socialnem zavarovanju so sredstva omejena in tudi izdatki so zato omejeni ter se morajo gibati v strogo začrtanih zakonitih mejah. Tu je zavarovanje zadelo na največje težkoče. Dejstvo, da pri nas še ni uvedeno starostno in invalidno zavarovanje, je ogrožalo finance bolniškega zavarovanja, katero je s sredstvi, namenjenimi samo zavarovanju za primer bolezni, moralo nositi del bremen, ki po svoji naravi odpadajo na starostno in invalidno zavarovanje. Poleg tega, da so se bolniškega zavarovanja posluževali stari in onemogli delavci, ki živeti morajo, so pa zavarovanje v veliki meri izrabljali tudi brezposelni ali celo delamržni delavci. Vsi ti pojavi so pričeli resno ogrožati bolniško zavarovanje, ki za vse te socialne krize ni namenjeno in zato tudi nima sredstev. V tem oziru je potrebno veliko pouka in vzgoje delavcev, da sami iz lastne volje in uvidevnosti ščitijo svoje bolniško zavarovanje. Finančno ravnotežje ,v zelo veliki meri ogroža tudi dejstvo nepravočasnega vplačevanja premij od strani delodajalcev, kar ima za posledico, da velika množina predpisanih prispevkov postane sploh neizterljiva. Vse te okoliščine so povzročile, da je zavarovanje postajalo čimdalje bolj pasivno in
bregu cerkvica-samotarka; tiha počiva med drevjem.	*
Kakor sta šla, povsod so z oken vabile cvetke. Rožmarin je kraljeval nad klinčki, bele drobtinice so se vzpenjale nad resedami
—	vse, vse je bilo lepota Tinico tisti dan. Brza in živahna je šla z očetom in ko sta prišla do razsežnih travnikov pred Reber-jami, se ni mogla krotiti, da ne bi tu pa tam skakljaje napravila ovinka s ceste. Oče ji ni branil, samo s pogledom jo je posvaril, in še to ne ostro.
Ko sta dospela v trg. je Tinici upadel pogum.
«Kam pa greva prav za prav?»
«Boš videla,» je pomiril oče radovednost. V Reberjah sta zavila naravnost v občinsko pisarno. Plaha in boječa je stopila Tini za očetom.
V	mali pisarni je bilo zbrano obilo dece. Med njo se je sukal gospod Miiller, a kot občinski zastopnik je pozdravljal ta mladi zbor Strmec, trgovec in županov namestnik v Reberjah.
Ko je bila zbrana vsa družba, so zasedli svoje prostore vsi: gospod Tomi Gornik (Hornigg je bilo zapisano v imeniku članov), gospod Strmec (Stehrmitz se je blestelo to ime v isti listini) in v sredi med njima sam gospod Miiller. Slednji se je dvignil in je s svečanim glasom razložil pomen tega mladinskega sestanka.
O vseh navzočih mladih prijateljicah in prijateljih je prepričan, da so dobri Nemci, da znajo ceniti blagor tega dejstva. V šoli, na sodišču, pri pošti, nikjer ni mogoče koraka brez nemščine.
Ponos starejših pa je — mladina. To je tista nežna kal, ki zbuja v osivelih glavah vedre misli- Mladina — veselje in radost sedanjosti, ponos in nada za bodočnost. Tega veselega dejstva se zavedajo tudi on in vsi člani društva, zato hoče imeti društvo baš mladino za svojega glasnika.
Po tem prijaznem ščegetanju si jc gospod Miiller nekoliko oddahnil in je nato razložil, da hoče društvo prirediti v kratkem času veliko veselico. Ne iz koristolovstva, ampak zato, da pridejo ljudje skupaj in se spoznajo. Tudi tistim, ki še tavajo v temi in se bore zoper lastni blagor, naj se odpro oči. Da bo uspeh čim večji, bodo mlade prijateljice in prijatelji raznašali po okolici vabila. Nedolžnost, mladost naj govori. Kjer je mladost, tam je rešnica in moč.
«Deutsches Wort ins deutsche Karnten» («nemška beseda v nemško Koroško»), je zaključil govornik in oba gospoda in vsa deca so se odzvali trikrat krepko:
«Heil!»
Za tem so razdelili vabila. Gospod Miiller je še nasvetoval, naj si vsak deček dene
hrastovo pero v gumbnico, a deklice naj si pripno plavice na prsi. To bodi vidno znamenje zanje.
Po teh pripravah in odlokih se je razšel mladi zbor.
Vlil.
Kdor si jc kdaj ogledoval deco na narodnih mejah, sc je gotovo čudil bojazljivosti in omahljivosti teli mladih človeških bitij. I o so bilke, ki jih pripogne vsaka najrahlejša sapica, vosek, ki se preliva iz oblike v obliko Taka je bila Tini. Očetova prijaznost, nova obleka, plavica na prsih, spomin na /veneče besede v občinski pisarni — vse to se je trlo v njeni duši; kipelo in vrvelo je tako krepko, da je zatrlo vse druge vtise in niisli. Poleg tega svoboda, proste noge in Troste roke, liaj, na Kočuho...
Komaj se je v ponedeljek začelo svitali, je že odbrzela z doma. Na roki torbico z nemškim trakom, a v to' biči vabila — tako je hitela proti kraju svojih najlepših spominov.
Ko je priš<a v Zdovlje, je hitela od hiše do hiše.
«To so dali v Reberjah,» je pojasnila kratko, je položila vabilo na mizo ali na stol in jc šla.
Kraj vasi se je oddahnila.
(Dalje prihodnjič.)
6.	Brezposelnost pomeni socijalno krizo, ki more imeti usode pol ne moralne in materijalne posledice. Dolžnost države in raznih samouprav je, da problemu brezposelnosti posvečajo prav Posebno intenzivno' pažnjo. Mnenja pa smo, da je pred kurativnim brezposelnim skrbstvom dati prednost preventivni organizaciji skrbstva za brezposelne. Naša avtonomna mesta in oblasti morajo v svojih proračunih predvidevati pomoč za brezposelne. Zahtevamo, da ministrstvo^ za socijalno politiko takoj stori energične priprave za definitivno zakonito ureditev brezposelnega zavarovanja.
Po krajši debati je bilo nato lepo uspelo zborovanje zaključeno.
Stavka pekov v Uubliani.
Pekovski pomočniki v Ljubljani so predložili Zadrugi pekov in kolačnikov v Ljubljani osnutek kolektivne pogodbe, ki naj bi bila temelj za mezdna pogajanja.
V	osnutku kolektivne pogodbe se zahteva, da se plače vsem pekovskim pomočnikom iz.eiiačijo po kategorijah. V prvi kategoriji znašajo plače pekovskih pomočnikov 520 Din in v drugi kategoriji od 380 do 420 Din. Delovni čas ne sme presegati osem ur na dan. Čezurno delo se plača s 50%nim poviškom na plačo. Nadure ne smejo presegati dveh ur na teden. Nedeljsko delo je prepovedano. Z delom se prične v vseh pekarnah ob 4. uri zjutraj, s preddelom se prične največ dve uri prej, to je ob dveh po polnoči. Vsak delavec dobi deputat v množini I kg belega kruha. Pekovski mojstri se zavezujejo, da sprejmejo na delo le strokovno organizirane pomočnike. Ob priliki izrednih, večjih del se plača pekovskim pomočnikom nedeljsko delo s 100%nim poviškom. Vsak pekovski pomočnik ima pravico do plačanega dopusta, in sicer po enoletnem službovanju pet dni, po dveletnem deset dni in po triletnem 14 dni.
Zadruga pekov in kolačnikov je sklepala o predstavki pekovskih pomočnikov dne 22. septembra in sklenila, da odkloni osnutek kolektivne pogodbe in da sploh ni voljna o njej razpravljati. Zadruga je nasvetovala pomočnikom, da se naj glede zboljšanja svojih prejemkov posamezno dogovore s svojimi delodajalci.
Odklonilno stališče zadruge v zadevi sprejetja kolektivne pogodbe je med pomočniki vzbudilo razumljivo ogorčenje. Pekovski pomočniki so sklenili, da izvedejo 31. septembra 24urno protestno stavko. Stavki so se pridružili vsi pekovski pomočniki v Ljubljani. Delodajalci so uvideli resnost položaja in so predlagali pomočnikom, da se vrše razgovori z zadrugo. Na razgovoru so pa zopet iz nerazumljivih razlogov zastopniki zadruge izjavili, da ne pristanejo na to, da se k razgovorom povabi tudi zastopstvo delavske zbornice in inšpekcije dela in da vztrajajo pri svojem sklepu, da načelno nasprotujejo uveljavljenju kolektivne pogodbe. Pekovski pomočniki so nato na sestanku 1. oktobra sklenili, da v očigled nesocijalnenui stališču delodajalcev iz-premene protestno stavko v splošno stavko. Razmerje med delodajalci in delojemalci je bilo poostreno še s tem, da je zadruga vložila na policijsko ravnateljstvo ovadbo, da ima strokovna organizacija stavkujoče pekovske pomočnike zaprte (!) v svojih lokalih in z nasiljem preprečuje povratek na delo. Ovadba se je izkazala kot neresnična in so vsi pekovski pomočniki izjavili 'policijskim organom, da so po lastni volji in preudarim vstopili v stavko.
Pekovski pomočniki so na nadaljnjih posvetovanjih sklenili, da se lahko posamezniki vrnejo Ija na delo, kjer delodajalci podpišejo provizorno kolektivno pogodbo do onega časa, da se večina
pogodbo. To se pa ni zgodilo. Le 11 pekovskih mojstrov je provizorno pristalo na kolektivno pogodbo. Pekovski pomočniki' so nato sklenili, da sedaj tudi pomočniki teli enajst mojstrov zopet zapuste delo in se pridružijo stavki onih, ki nfso
ničesar dosegli v pogledu sprejetja kolektivne pogodbe.
Ob zaključku redakcije lista stavka še traja in bomo o njenem nadaljnjem poteku poročali v prihodnji številki «Nove Pravde».
Narodno-strokovna zveza.
ŠT. PAVEL. V sredo 5. t. m. sta se poročila dva zavedna primorska rojaka, naš tovariš Bogomil Podveršič z gdč. Almiro školariš. Mlademu paru naše iskrene čestitke z željo, da nam vzgojita krepkih branilcev našega Primorja. — Naš tajnik, ki Je za časa bolezni dobil s strani svojih tovarišev podporo, se vsem darovalcem najlepše zahvaljuje. — Tovariše pozivamo, da se živahneje poprimejo dela, ker bomo imeli že prihodnji mesec občinske volitve. — Prva prireditev naše godbe na pihala je prav krasno uspela. Požrtvovalnemu kapelniku tov. Šetorju gre vse priznanje.
Vsem podružnicam NSZ. Vzlic opetovaniin urgencam tajništvo še ni prejelo vrnjenih vseh vprašalnih pol, kar dokazuje malomarnost nekaterih podružnic. Taka malomarnost ovira naše delo, zato naj podružnični odbori skrbijo, da dobi tajništvo takoj izpolnjene vprašalne pole. Blagajnik se Uidi pritožuje, da ne prejema redno obračunov. Prosimo tedaj vse podružnične blagajnike za točnost.
Predavanja. V oktobru se vršijo naslednja predavanja: v Litiji dne 8. t. m., v Št. Pavlu dne 9. in v Senovem dne 16. t. m. V vseh treh krajih se predava o veliki francoski revoluciji. V Litiji dne 22. t. ni. o odkritju Amerike in pravljica Don Kišot. Nekatere podružnice nam še
sestanek Narodno-strokovne zveze, na katerem poroča okrožni tajnik tov. Tumpej iz Maribora. Za vse člane je udeležba strogo obvezna. Naj tedaj nihče ne manjka!
SLOVENJGRADEC. Tukajšnja tovarna meril je s 1. oktobrom odpovedala vsemu delavstvu in bo tako pred samo zimo zopet na cesti veliko število ljudi. S teni se pri nas število brezposelnih znatno poveča. Zelo hud je za delavstvo ta udarec, ker je prišel baš na zimo, ko ni najti prav nikjer nobenega zaslužka. Delavstvo z obupom zre v temno bodočnost in se je obrnilo na Na-rodno-strokovno zvezo za nujno pomoč. V kolikor bo zveza mogla pomagali, bo rada storila.
SREDNJA VAS. Podružnica Narodno-strokovne zveze v Srednji vasi bo imela v nedeljo 9. t- m. ob 11. uri dopoldne v lokalu hotela Triglav s,voj članski sestanek, na katerem se bodo razpravljala zelo važna vprašanja. Odbor vabi zaradi tega vse članstvo, da se tega važnega sestanka udeleži polnoštevilno.
JESENICE. V nedeljo 9. t. ni. ob 9. uri dopoldne se vrši članski sestanek jeseniške podružnice ,v društvenem lokalu. Sestanka se udeleži tudi delegat centrale in prosimo zato vse člane, da pridejo zanesljivo in točno.
ŠT. PAVEL. Podružnica Narodno-strokovne
niso poslale seznama predavanj, ki jih želijo. Vse J zveze v Št. Pavlu bo imela otvoritveno predava-take podružnice opozarjamo, da bodo po lastni | nje v nedeljo 9. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v krivdi ostale brez predavanj, če nam najpozneje j d,vorani g. Pickla. Snov predavanja je velika fran-do 10. t. m. ne pošljejo seznama. V prihodnji šte- coska revolucija. Predavanje pojasnjujejo lepe vilki lista objavimo vsa predavanja, ki se bodo j ‘ vršila tekom te zime.	\
SLADKI VRH. V nedeljo 2. t. m. se je vršil pri nas dobro obiskan sestanek podružnice Narodno-strokovne zveze. Na sestanku je poročal okrožni tajnik tov. Tumpej o različnih delavskih vprašanjih. Po sestanku je tudi interveniral pri 1 podjetju, ki je pričelo reducirati delavke. Intervencija je uspela in je delavstvo tajniku zelo hvaležno.
PTUJ. V nedeljo 9. t. m. se ,vrši pri nas ob
10. uri dopoldne v «Društvenem domu» članski
barvaste slike.
LITIJA. Otvoritveno predavanje naše podružnice se vrši v soboto 8. t. m. v restavraciji «Na pošti*. Več o predavanju na lepakih. Vabimo vse članstvo, da se udeleži tega predavanja v čim večjem številu.
SENOVO. Tukajšnja podružnica N a rodno-st rokovne zveze vabi članstvo in ostalo občinstvo na svoje otvoritveno predavanje, ki se bo vršilo v nedeljo 16. t. m. ob 6. uri popoldne v rudniški restavraciji. Več o predavanju na lepakih. Posebno vabimo k predavanju vse delavstvo.
Tedenske vesti.
izreče za kolektivno pogodbo in se potem pristopi h končnim pogajanjem. Pričakovalo se je, da se večina pekovskih mojstrov odloči za kolektivno
* Važno opozorilo. Pred par dnevi smo razposlali položnice vsem tistim, kateri še niso poravnali naročnine za to leto, da se odzovejo temu ter urede vse dolžnosti, katere jih vežejo napram listu. Uprava «Nove Pravdo je ustregla vsem naročnikom vse, kar je bilo potrebno, da so list v redu prejemali. Zato jih prosimo, da to tudi oni točni v plačevanju. V nasprotnem prmeru, ako ne poravnajo naročnine v najkrajšem času, smo primorani list ustaviti, akoravno neradi. — Upravništvo «N o v e Pravd e».
* 10. oktober, žalostna obletnica koroškega plebiscita, se nam bliža. Naj nam bo 10. oktober vsako leto oni dan, na katerega se s primernimi prireditvami spominjamo svojih neodrešenih koroških rojakov, ki so v svoji nezavednosti glasovali proti svoji svobodi. Na neodrešeno Koroško, zibeljko Slovenstva, ne smemo pozabiti!
* Medicinska fakulteta v Ljubljani so namerava ukiniti. Kakor poroča beograjsko časopisje, namerava ministrstvo za narodno zdravje ukiniti medicinski fakulteti (zdravniški visoki šoli) v L j u b 1 j a n i in Zagrebu. Lepo se brigajo klerikalci za Slovenijo. Najprej okrnjenje ljudskih, poleni srednjih in sedaj še visokih šol! če bodo
klerikalci še dolgo v vladi, bomo doživeli še marsikaj presenetljivega. Sicer je pa razumljivo, da gre vse klerikalno delovanje proti šolstvu, kajti ako bi imeli Slovenci preveč izobraženih ljudi, bi bilo konec srednjeveškega nazadnjaškega klerikalizma.
* Občinske volitve v Mariboru razpisane. Dne 29. septembra je mariborski veliki župan dostavil mariborski mestni občini odlok, s katerim se razpisujejo občinske volitve za mesto Maribor za dne 18. decembra. Pri teh volitvah bo veljal čisti proporc, tako da bodo šle vse stranke samostojno v volilno borbo. Mariborska občina ima 41 občinskih svetuikov.
* Srbski kmetovalci iz Užica, ki so pod vodstvom užiškega velikega župana dr. Baltiča potovali po Sloveniji, so se zopet vrnili domov. S po-setom Slovenije so bili prav zadovoljni, saj so jih povsod prijazno sprejemali in videli so v našem kmetijstvu in zadružništvu tudi marsikaj, česar še ne poznajo in kar lahko izrabijo v domovini. Umestno bi bilo, da bi tudi naši kmetovalci napravili včasih take ekskurzije v Srbijo.
* Šola za narodovo zdravje v Zagrebu. V ponedeljek 3. t. m. se je v Zagrebu slovesno otvo-
rila šola za narodno zdravje, zavod ministrstva narodnega zdravja. Delovanje šole se bo raztezalo na vso državo. Naloga tega zavoda je: širjenje zmisla za zdravstvo in zdravstveni pouk. V šoli bodo predavanja in tečaji za nadaljnjo izobrazbo zdravnikov in. za sanitetno osebje ter praktični pouk za srednješolske profesorje, ljudskošolske učitelje, orožnike, občinske uradnike in druge, da se zdravstveno izobrazijo vsi, ki imajo opravka med ljudstvom.
* Občinske volitve za celjsko okolico. Občinske volitve za okolico Celja so razpisane za 20. november t. 1.
* Volitev župana v Zagrebu. V torek je bil v Zagrebu ponovno izvoljen za župana arhitekt g. Heinzel.
* Nemški novinarji v Beogradu. Te dni je prispela v Beograd skupina nemških novinarjev, književnikov in izdajateljev, ki je na študijskem potovanju po Jugoslaviji.
* Dobro vino bomo imeli. Po vinogradih Slovenije sicer letos ni preobilne trgatve, toda kakovost grozdja je prvovrstna, tako da bomo imeli prav dobro vino. Zadnje deževje je ponekod prisililo vinogradnike, da so morali začeti s trgatvijo prej, kakor so nameravali.
* Nesreča pri streljanju z možnarjem. V Veliki Gobi, malem gorskem kraju med Polšnikom in Dolami v litijskem okraju so se domači fantje pripravljali za čim lepšo proslavitev cerkvenega žegnanja. Seveda ni smelo biti brez streljanja. Staknili so nekje star možnar, preizkusiti so ga pa hoteli še pred nedeljo. Nasuli so ga s smodnikom, užgali, a smodnik se ni vnel. Tedaj pa je hotel odkriti nedostatek 24Ietni Vrčanov Tone iz Velike Gobe. Stopil je bliže, a v tistem trenutku se je zakadilo, nastal je strašen pok in Tone je obležal na tleh. Ponesrečencu so priskočili na pomoč tovariši in mu nudili prvo pomoč. Strel je vrgel Tonetu del možnarja v nogo in mu jo je v spodnjem delu nad stopalom skoraj popolnoma odtrgal. Težko poškodovanega fanta so odpeljali k litijskemu zdravniku dr. Premrovu. Ta bedasta streljanja z možnarji, ki so zakrivila že toliko nesreč, naj bi oblastva enkrat za vselej prepovedala. Saj tisto ropotanje z možnarji nima nika-kega zmisla.
* Strašna železniška nesreča v Domžalah. Te dni je povozil tovorni vlak v Domžalah 291etnega postajnega delavca Josipa Krajnerja. Kolesa so mu strla eno nogo v stegnu, drugo pa v stopalu. Ponesrečenec kljub strašnim bolečinam ni izgubil zavesti. Poklical je na pomoč tovariše, ki so ga prenesli na kolodvor Domžale, kjer so mu obe nogi obvezali in preprečili izkrvavljenje. Na kolodvoru je ostal dobro uro, ker so čakali na osebni vlak, s katerim so ga odpravili v ljubljansko bolnico, kjer je siromak podlegel hudim poškodbam. Josip Krajner je doma iz Žalne na Dolenjskem, poročen ter družinski oče. Njegova družinica stanuje v Domžalah. Z ubogo družino sočustvuje vsa okolica.
* Deček pod avtomobilom. Te dni se je hotel v Celju mlad kolesar, 12letni sinček g. dr. Ogrizka, ogniti avtomobilu, ki mu je prihajal naproti. Avto je v ostrem ovinku zavozil pred Rakuschevo sladišče, tako da se mu mladi kolesar ni mogel izogniti. Deček se je prebrnil in prišel s kolesom pod avto. K sreči je padel tako, da je dobil le lahke telesne poškodbe, pač pa je bilo kolo močno poškodovano.
* Smrtna nesreča trgovskega vajenca. V prostorih Železničarske nabavljalne zadruge ob Cesti na gorenjsko železnico v Ljubljani se je pripetila strahovita nesreča. 16letni trgovski vajenec Edv. Podbevšek je pometal skladišče 7iad prodajalno. S skladišča vozi v prodajalno in obratno vsak hip težko železno dvigalo, ki je Edvarda že vedno izredno zanimalo. Kadar je le mogel se je sukal okrog njega in so ga tovariši že opetovano opozorili na pretečo nevarnost. Kakor že večkrat je Podbevšek tudi usodnega dne zopet pristopil
do dvigala baš, ko se je spuščalo v spodnji lokal. Pri tem pa je bil nesrečnik toliko nepreviden, da je prepozno potegnil glavo nazaj in ga je dvigalo z vso silo udarilo zadaj na lobanjo ter mu jo oddrobilo. Spodaj stoječi so zapazili nesrečo šele, ko je začela curljati po dvigalu kri. Hiteli so v skladišče in našli tamkaj mladega vajenca mrtvega.
* Smrtna nesreča rojaka v Kanadi. Dne 9. septembra je ubilo v rudniku v New Waterfordu v Kanadi Slovenca Ignacija Hočevarja. Pokojnik je bil doma iz vasi Potok (župnija Krka pri Stični).
V	Kanadi je bil komaj pet mesecev. Bil je tih in miren fant. Njegovi rojaki Slovenci so poskrbeli za lep pogreb, katerega se je udeležilo okrog 600 ljudi pešcev in 15 rodbin v avtomobilih. Nacetu naj bo lahka zemlja kanadska, a njegovim stdr-šem, bratom in sestram naše sožalje!
* Zastrupljenje. Te dni je bil nenadoma poklican rešilni oddelek v Studence pri Mariboru, kjer sta se vila v bolečinah računski uradnik delavnic državnih železnic Hinko K. in njegova žena. Prepeljali so oba v bolnico, kjer so jima izprali želodca. Zdravniška pomoč je bila še pravočasna in sta zastrupljenca izven nevarnosti. Vzrok po-skušenega samomora ni znan.
* Mrtvec v vodi. Te dni so našli v Malem grabnu pri Ljubljani za Andrettovo tovarno mrtveca. Iz dokumentov, ki jih je imel mrtvec pri sebi, so spoznali v njem v Šmartnem pri Kamniku rojenega delavca Ivana Pistotnika. Na lice mesta je pozneje prišla tudi policijska komisija, ki sta jo tvorila zdravnik dr. Polenšek in nadzornik Močnik. Po zdravniškem mnenju je moralo truplo ležati v vodi že kakih 10 dni. Iz pripovedovanja prič je razvidno, da je bil pokojnik vdan pijači, obenem pa je bil precej zadolžen. Gre najbrže za nesrečo, ki se mu je pripetila v alkoholiziranem stanju, ni pa tudi izključen samomor.
* Strela zanetila požar. V malem naselju Osredku v šentviški občini pri Stični, je strela nedavno zapalila poslopje Antona Ceglarja. Ker je bila stavba s slamo krita, se je ogenj v trenutku razširil, da je bilo vsako gašenje nemogoče. Komaj so rešili živino. Ogenj se je oprijemal tudi že bližnje koče, kjer stanujejo starši po nesreči prizadetega Ceglarja. Tu je pogorela vsa streha. Anton Ceglar je težko prizadet, saj mu je poleg navedenega poslopja pogorelo tudi vse kmetijsko orodje.
* Zločin nezakonske matere. Zaradi umora svojega nezakonskega novorojenčka je bila pred mariborsko poroto na tri leta težke ječe obsojena Ana Ozvaldova, dekla pri Št. Janžu na Pohorju. Ozvaldova svojega dejanja ni tajila.
* Smrtna obsodba pred mariborsko poroto. Pred mariborsko poroto je bil na smrt na vešalih obsojen Madžar Ladislav Tot iz Pinc pri Dolnji Lendavi, ki je na zverinski način ubil svojo ženo Rozalijo. Zločin se je zgodil v avgustu lanskega leta. Umorjenka je imela 13 ran od noža, s katerim je moral zločinec naravnost besno bosti, kajti nož je bil po strašnem dejanju ves skrhan in zakrivljen.
* Skozi okno. Ko so bili Kovačevi v črnem potoku pri Šmartnem zaposleni na njivi, se je priklatil skozi odprto okno njihove hiše neznan tat in odnesel več stvari.
* Z ukradenim denarjem je hotel čez mejo. Obmejna policija je aretirala 281etnega Ivana Žolnirja, ki je hotel prekoračiti avstrijsko mejo brez potnega lista. Komaj so ga privedli v zapore, pa se je ugotovilo, da se je hotel umakniti čez mejo zarad: tatvine, ki jo je izvršil na svojem dolini. Staršem, ki prebivajo v Žalcu v Savinjski dolini, je namreč ukradel 27.000 dinarjev in hotel s tem plenom pobegniti v inozemstvo.
* Skrivnosten pojav na zemunskem pokopališču. Ze pred davnimi leti, to je leta 1892., se je v obitelji Sirbu v Zemunu zgodil žalosten dogodek. Bratca 91etni Joca in 8Ietni Kosta sta se igrala vojake. Joca je našel nekje puško, katero
je, ne da bi vedel, da je nabasana, sprožil proti bratcu. Kosta je bil zadet v glavo in je takoj izdihnil. Kmalu je začel hirati tudi Joca, ki ga je v otroški duši silno pekla vest zaradi bratčeve iiesrečne smrti, in je čez par let umrl. Položili so ga v isti grob kakoi Kosto. Starši so obema sinovoma postavili nagrobni spomenik, v katerega so hoteli vstaviti obe sliki. Našli pa so samo Jo-ccvo fotogi-afijo in so samo t6 vstavili v spomenik. Zadnje dni pa se je na Jocovi sliki začela pojavljati skrivnostna sprememba, m sicer se je na prsih Jocove slike pokazala glava ustreljenega Koste. Starši so sliko prestrašeni odstranili ter vstavili na spomenik drugo Jocovo fotografijo, toda čez par dni se je tudi na tej sliki pokazala Kostova glava, in sicer s to razliko, da je bila sedaj na Kostovi glavi vidna tudi rana od strela. Odstranili so tudi to sliko in vstavili tretjo; toda zaman, tudi sedaj se je pojavila na njej Kostova glava. Ljudje hodijo od blizu in daleč gledat ta skrivnostni pojav, katerega si nihče ne zna razlagati.
* Aretacija nevarnega vlomilca. Zagrebška policija je ai’etirala nevarnega vlomilca, mizarskega pomočnika Antona Vančka iz Zabljaka pri Mariboru. Možak je v zadnjem času izvršil petnajst vlomov in tatvin. Pri zasliševanju je priznal, da živi že šest tednov od vlomov in kraje. Pri njem so našli različne ukradene predmete.
* Opasen tat. Nevarnega zločinca je prijelo orožništvo na Zidanem mostu. Je to Josip Krkljec, ki je pred kratkim v Zagrebu v družbi z nekim Štefanom Kovačem ukradel 75.000 Din. Ko so ga detektivi hoteli prijeti v Varaždinskih toplicah, je Krkljev enega usmrtil s strelom iz revolverja. Krkljec, ki je rodom Zagrebčan, priznava svoje dejanje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Narodna strokovna zveia »a Stražišče in okolico
priredi
v nedeljo dne 9. oktobra 1927. v Sokolskem domu v Stražišču
svojo
VESELICO
SPORED:
Vinska trgatev, Šaljiva poita, ples in prosta zabava.
Vstopnina za osebo 2 Din, za družino 5 Din.
Začetek ob 4. uri popoldne.
Ker je čisti dobiček namenjen za brezposelne zvezne člane, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Obilne udeležbe pričakuje
* ODBOR.
Cene tuiemu denarju.
Na zagrebški borzi so se dobili zadnje dni \ valuta h:
1 dolar za 5616 do 5636 Din;
1 avstrijski šiling za 7 98 do 801 Din; dne 4. t. m- v devizah:
1 avstrijski šiling za 7 99 do 8'02 Din;
1 nemška marka za 1353 do 1356 Din;
100 italijanskih lir za 30982 do 311'82 l)in!
1	dolar za 56‘63 do 56-83 Din;
100 francoskih frankov za 222 50 do 224 50 Din! 100 češkoslovaških kron za 167'99 do 168'7i’ dinarja.
Pogovor o
O najbolj vročih krajih zemlje.
Za nas je solnce vir vsega gibanja, vsega življenja. Solnce nam je obenem simbol sreče in radosti. Isto solnce pa je za jiekatere kraje pravi mučitelj. Isto solnce, ki tnu mi pojemo slavospeve, preklinja toliko mučenih ljudi v najbolj vročili krajih naše zemlje. Čez ves svet gre njegova pot, tem je oznanjevalec življenja, onim smrti.
Na vsak zemeljski pas sije solnce drugače. Bela in bleda kot alabaster je njegova svetloba v severnih mestih. Veselo in polno moči sije na nas v poletni vročini, še svetlejše in še bolj zlato je bolj proti jugu in v španski Sevilli, najbolj vročem evropskem mestu, so v mesecu avgustu že dnevi, ko moramo reči, da ne ogreva in oživlja, temveč kuha in žge. Tu človek prvič začuti, kaj je vročina. Ljudje leže opoldne kot ohromeli, možgani jim zastanejo, udje so težki, a srca vroča in divja. Tu je doma ono za nas nerazumljivo južnjaštvo, tu je domovina za nas nespametnih strasti. Največja skrivnost vročine je, da ohromi telo, zaustavi kri, da pa vendar razvname misli in čuvstva.
Kruto in moreče kot žareč svinec se razliva solnčna luč nad Massauo ob Rdečem morju; to je najbolj vroče mesto na svetu Zrak je kot brez življenja. Težko kot smrt visi solnce nad izumrlo zemljo, na kateri nič ne cvete in ne zeleni. Rumena in siva je pokrajina, ki jo obirva ta žgoča svetloba. Naj-hujša pa ni najvišja toplina, ki znaša 55 stopinj Celzija, ne, vražje in pošastno je to, da znaša najnižja toplina 23 stopinj Celzija. Pod njo ni ničesar. Zemlja je tu spremenjena v žarečo kroglo, hladnih noči ni več, človek se nima kje ohladiti. Evropcu tu ni obstanka, počasi izgine v zlatem žrelu žgočih solnčnih žarkov. Massauo je luka ob Rdečem morju,1 tem vrelem, velikanskem jezeru, iz katerega tudi kar puhti vročina.
Med najbolj vroče kraje na zemlji spada '•dalje «Dolina smrti» v Kaliforniji v Ameriki, ikj£;- je pod žgočim solncern zgorela že vsaka slamica; nešteto ljudi jc tu umrlo med kamnitimi skalami, temi ogromnimi velikani, med katerinu se zbira solnčna vročina. Še hujše . je tu kakor v obširni saharski puščavi, kjer nosi veter oblake finega peska. Tu ne pihlja nikak vetrič, solnce neusmiljeno žge z neba. Tu ni več solnce blagodejen ustvaritelj in po-speševatelj življenja, niti za bolezni ni več časa, tu jezdi smrt s hitrejšimi koraki.
Običajni spremljevalci vročine v tropič-nih krajih so različne vročinske bolezni, pegasti legar, malarija, rumena mrzlica itd. Te bolezni začno razsajati, ko nastopi deževna doba. Po Indiji in Braziliji so te bolezni imele že jako bogato žetev.
V Panami, mestu med dvema svetovnima morjema v Ameriki, hodijo ljudje mesece junija le v srajci, hlačah in slamniku. Evropec zdrži tu na solncu le par korakov hoje. Vročina je zanj tu neznosna; da bi bil sposoben za kako delo, o tem ni niti govora. Žgoče solnce nad njim ga kar omamlja, loteva se ga neki čuden strah, ki se da komaj popisati, strah, ki ga goni in muči, neka skrajna nervoznost. Da to pobijajo, so iznašli novo, tudi vražje sredstvo: pijanost.
Ljudje v vročih krajih, ki bi ne pili, so jako redki. Pa ne samo z alkoholom, omamljajo se še s hujšimi strupi, kakor so morfij, kokain, hašiš.
Taka vročina je zares prekletstvo. Človek mora preživeti dneve, mesece v žgočih lukah Brazilije, kakor so Natal, Pernambuco ali Ba-
tem in onem.
hia, v krajih Zapadne Indije: na Jamaiki, Tri-nidadu ali Martiniku, v Argentinski puščavi ali pa tudi med nebotičniki v New Yorku (Nju-jorku), ki ima zelo nevarno poletno vročino (35 do 60 stopinj Celzija), potem šele pozna to prekletstvo.
Vroče je že ob jutranjem svitu. Nenadoma in veliko se pokaže solnce iznad obzorja. Moskiti in muhe se takoj oglase k novemu življenju. Človek se leno splazi pod mrežo, ki ga ščiti pred temi sitnimi živalcami. Udje ga bole kakor po težkem delu.
Tako se začne v teh krajih dan. Kri se težko pretaka po žilah. Po glavi šumi. Človek leži kje v senci in čaka poldneva, ki ga zgrabi s svojo neznosno vročino. Solnce stoji sredi modrega neba debelo, nasičeno, naravnost sovražno. Človek živi kakor v omotici, možgani so kakor v megli, telo je brez moči. Zmedene, pisane, skoraj bolne misli te navdajajo, srčnost je ponehala, volja je izginila, le hrepenenje je ostalo.
Človek se nekoliko odpočije šele proti večeru. Šele sedaj se more gibati. In kot bi bili solnčni žarki v dnevni vročini bičali človeku speče telo, se zbudi na večer divjost tropičnih noči z gostijami, pijanostjo in razuzdanostjo, ki jih severnjak ne bo nikdar mogel razumeti, ker mu teče pri pod manj vročim solncem in ga izčrpa delo za vsakdanji kruh, ki ga nudi zemlja v južnih krajih za manjši trud.
Kjer je red, tam ni prepirov.
Brez reda ne more obstati Človeška družba in ui družinske sreče ter zadovoljnosti. V lepo urejenem domu se mož in otroci čutijo srečni in ne iščejo zabav izven domače hiše. Red nam pred-očuje vso gospodinjino skrb in ljubezen, ki osrečujeta družino in jo vežeta na dom.
Hiša, v kateri vlada lep red, je pravcati raj. Sobe so okusno urejene in lepo pospravljene, hišna oprava je čista in tla so snažna. V kuhinji slone lonci y vrsti po velikosti in potrebi na snažnih policah. Iz sklednika se bleste čedno pomite sklede, krožniki in skodelice. Kuhinjska miza, razne pokrovke in drugo je vse snažno, vse vabljivo. Skozi lesketajoče se steklo kuhinjske omare vidiš po velikosti razvrščene steklenice, čaše in rkzne druge kuhinjske potrebščine.
Isti red in ista snaga vladata tudi v shrambi, v kleti, na podstrešju, sploh povsod v hiši.
Vsaka stvar mora imeti svoj določen prostor, kjer se hrani. Od velikega namiznega prta pa do najmanjše šivanke imej vsaka stvar svoje določeno mesto. V hiši, kjer je vse na svojem mestu, se ne izgublja dragoceni čas z iskanjem in zaradi tega izostanejo vsa ona bridka očitanja in rezke opazke, ki se cesto ponavljajo, kadar se zaradi nereda kakšni predmeti poizgube.
Po sobah naj bo oprava okusno razvrščena in čedno pospravljena. V omarah mora biti obleka pravilno obešena, v predalih pa perilo lepo zloženo. V večjih in nižjih predalih se zlože rjuhe, mizni prti, više so otirače, prevleke za blazine in drugo. Kolikorkrat se opere perilo, se vselej shrani na istem prostoru, kjer je bilo prej. Po pranju je zlasti paziti ua to, da ne pride perilo v predale, dokler ni zakrpano, popravljeno in niso prišiti manjkajoči gumbi. Koliko prepira in nepotrebnega besedičenja nastane med možem in ženo, ako ni vse to ob pravem času storjeno.
Za metlo, smetišnico in drugo orodje, ki ne spada v sobo, naj se določi posebna shramba, ki pa naj ni za vso navlako, ampak tudi tamkaj bodi vse razvrščeno, in sicer tako, da se lahko najde tudi v največji temi. Ako je vsaka stvar na določenem mestu, se ne zgodi zlahka, da pridejo
otroci do vžigalic, orožja ali ostrega orodja, s katerim lahko poškodujejo sebe in druge ali pa zanetijo požar. Tudi otroci naj imajo določene prostore, kamor spravljajo svoje igrače.
Red pa naj velja tudi za vsa opravila, ki naj se vrše točno in po določenem načrtu. Pametno ravna gospodinja, ki že zvečer, ko je zbrana vsa družina, določi delo za ves prihodnji dan. Red, točnost in marljivost preženejo iz hiše prepire in čemernost.
★
X Katastrofalen vihar nad Anglijo. V noči od 29. na 30. septembra je divjal strašen vihar z nalivom nad Anglijo in povzročil ogromno škodo, zlasti ker je padala vmes tudi debela toča. Na nekem posestvu je med poplavo utonilo 100.000 komadov perutnine. Ustavljen je bil tudi ves avtomobilski promet po deželi, ker so ceste silno trpele in so na nekaterih krajih popolnoma porušene in izpodjedene. Parniki so morali ostati v pristaniščih. Nekaj ur po prvem nalivu in viharju je sledil nov katastrofalen naliv. Ker je vse leto Angliji nagajalo deževje, je žetev zelo trpela, sedanji nalivi pa so uničili še pozne jesenske pridelke.
X Zemlja bo počila okrog in okrog. Znani angleški znanstvenik Gregory je dejal nedavno, da bo prišlo morda v enem letu do tako velike potresne katastrofe, da bo zemlja počila okrog in okrog. Gregory pravi, da je že dolgo let znana potresna črta, ki se vleče od San Francisca čez Atlantsko morje, Srednjo Evropo, Turkestan in Japonsko ter Tiho morje. Ta potresni pas nikoli ne miruje. V zadnjih dvajsetih letih je bilo v tem pasu šest velikih potresnih katastrof, ki so uničile mesta San Francisco, Messino v Italiji, kraje v Armeniji, ua Krimu in v Turkestanu ter Tokio in druga mesta na Japonskem. Potresni sunki na dnu Tihega morja so na dnevnem redu. Strašne pri rodne revolucije se gode tam dan za dnevom, a posledice se čutijo v vseh deželah, ki mejijo na Tiho morje, zlasti Japonska. Vsi sunki prihajajo od zapada proti vzhodu in vselej gredo v istem pasu. Iz tega bi bilo torej sklepati, da bo enkrat prišel tak sunek, ki bo naredil veliko razpoko v zemeljski skorji po omenjenem pasu. Sunki zadnjih let so vedno hujši.
X Ciganska bitka zaradi trdosrčne lepotice. Zgodilo se je te dni v ciganskem taboru v Debre-cinu. Mlad cigan Januš je lazil za lepo ciganko Pirijo Laktosovo, ki je bila ljubljenka vsega taborišča. Dekle ga ni maralo, toda Januš se ni dal ugnati. Ker ni šlo zlepa, je poskusil s silo. Ustavil je deklico v taborišču in ji šiloma pritisnil vroč poljub na usta. Pirija je odgovorila z zaušnico. To je bil znak za splošen spopad med cigani. Hip nato je bil ciganski tabor razdeljen v dva tabora, zabliskali so se noži in nastala je krvava bitka. Šele vojaštvo, ki je prišlo na pozorišče krvave bitke, je ločilo obe skupini. Na bojišču pa so obležali trije mrtvi in več težko ranjenih.
X Med razpravo o ločitvi zakona ustrelil ženo.
V	Budimpešti se je gostilničar Varja že dolgo časa pravdal s svojo ženo glede ločitve zakona. Med odmorom ene takih razprav se je žena na hodniku sodišča možu zaničljivo smejala. Gostilničarja je to tako razjezilo, da je potegnil revolver in ženo ustrelil. Ženo so odpeljali v mrtvašnico, moža pa v zapor.
X Goreči otok. Ognjeniški otok Bogoslov med Ameriko in Azijo, ki je bil odkrit leta 1796. in je nekaj let kasneje zopet izginil v morju, nakar se je znova pojavil v prvi četrtini 19. stoletja, je po poročilih iz Aljaske podoben sedaj ogromnemu ognjenemu stebru. Kapitan nekega parnika, ki se je približal otoku, poroča, da je vsa površina otoka zavita v oblake pare in dima, iz katerega švigajo visoki ognjeni jeziki. Neštevijni galebi, pingvini in druge morske ptice, ki jim je do sedaj služil otok kot zatočišče, plavajo in letajo prestrašeno okrog otoko.
Stran 8.
«NOVA PRAVDA», dne 8. oktobra 1027.
štev. 40.
Taiinstveni morilec
deklet. (Nadaljevanje.)
Po majhnih železnih stopnicah pride deklica na krov ladje. V njeno notranjščino pa se ne poda rada, ker ima napram molčeči, odljudcni posadki predsodke, ki jih nikakor ne more zatreti v sebi, zato počaka na krovu, dokler ne pride kdo od posadke. Ni ji treba dolgo čakati. Eden izmed mož posadke jo je kmalu opazil. Takoj pride po stopnicah na krov
«Kaj želite?» vpraša kratko, skoro osorno.
Maggija vzame listič iz nedrij in ga izroči možu, Ta ga takoj odvije ter naglo preleti vsebino.
«Dobro», reče odločno. «Povejte milostivemu gospodu, da se njegov ukaz takoj izvrši!«
Maggija pokaže na odprtino ob strani ladje.
«Ali ga doleti smrt?«
Grozen smeh je edin odgovor, ki ga dobi deklica. Maggija se obrne ter zbeži s krova ladje.
Alfred Bell se tisti hip poslavlja iz vrste živih bitij.
Zgrešeno življenje.
Londonska policija je zopet enkrat mrzlično delovala. In zato je imela dovolj povoda. Kajti eden najuglednejših mož, četudi dobro znan radi svojega nebrzdanega življenja in razsipavanja denarja, bankir Alfred Bell, je nenadoma brez sledu izginil.
Nihče ni vedel, kam je šel, ko je zadnjikrat odšel s svojega stanovanja. Njegov sluga je mogel edinole povedati, da je bil gospod prav dobro razpoložen, ko je zvečer odhajal z doma.
Bankir ni nikomur povedal, kam je namenjen.
Tafni detektiv Davis je od svojega predstojnika dobil nalog, da z vso energijo uvede potrebna poizvedovanja. Prvo, kar je detektiv podvzel, je bilo, da se je podal v Alfredovo stanovanje. Tamkaj je našel prestrašenega služabnika, ki po odredbi oblastva ni smel zapustiti stanovanja.
Davis pozdravi preplašenega slugo z običajno lju-beznjivostjo. Saj je bilo njegovo načelo, da si je vedno, tudi pri zločincih, skušal s svojim vljudnim nastopom pridobiti že takoj v začetku preiskave gotove prednosti, s katerimi je pogosto dosegel najlepše uspehe.
«Vi torej prav nič ne veste, kam je šel vaš gospod?« vpraša slugo po nekaterih uvodnih opazkah.
«Ne, vaša milost. Milostivi gospod mi ni nikdar povedal, kam gre.»
«Domnevam, da se je gospodu Bellu nekaj zlega pripetilo, morda je bil celo umorjen«, nadaljuje detektiv z neomajno hladnokrvnostjo.
Slugo spreleti groza. Roki vijoč vzklikne:
«Moj ubogi, ubogi gospod!«
«No, morda pa vendar še ni tako hudo. Možno je vsekakor še vedno, da dobimo kje gospoda Bella bolnega ali ranjenega. Morda se nahaja kje v dobri oskrbi in da le njegova nezavest ovira, da ne more povedati svojega imena. Saj sta ravno potekla šele dva dneva, odkar se ga pogreša.«
Sluga jadikuje, potem pa reče napol glasno:
«Ce le milostivega gospoda niso napadli prijatelji deklice?«
Davis pazno posluša.
«Katere deklice?«
«Ah, saj res. Tega vam še nisem povedal. No, pred petimi dnevi je bila tukaj mlada deklica, ki je na vsak način hotela govoriti z milostivim gospodom.«
«Tako — tako »
«In precej glasno je bilo v sobi. Parkrat sem prisluškoval pri vratih. Deklica, ki je prišla na obisk, je morala preceji nesramno nastopiti proti gospodu, ker jo je moral slednjič z bičem spoditi iz hiše.«
Davis pozorno posluša služabnikovo pripovedovanje.
«Ali poznate deklico?«
«Ne, vaša milost!«
«Ali je niste nikdar videli? Ali veste za njeno ime?«
Znova zanika sluga. Detektiv zmaje z rameni.
«To je seveda prav nerodno. Kako pa sploh iz-gleda deklica?«
»Srednje velikosti, blondinka, zelo lepa.«
«In kakšnih posebnih znakov niste na njej opazili?«
«Ne, vaša milost.«
«Sedaj sem ravno tam kot prej. Prav lahko je mogoče, da jo je gospod Bell skupil pri kakem nočnem veseljačenju ali pa da je zbog maščevalnosti smrtno užaljene deklice prišel ob življenje.«
«Ali je bila deklica elegantno oblečena?« pristavi nenadoma detektiv, ki se je nehote spomnil Ellene Morris, ki je tudi brez sledu izginila.
«Ne, milostivi gospod, tuja deklica je bila delavka ali kaj podobnega. Bila je oblečena v zelo lično, toda malovredno obleko, tudi plašč je imela iz blaga sla-bejše kakovosti.«
Davis se oddahne. Ni mu bilo neznano,' da je mladi lahkoživec lazil za deklicami iz delavskih slojev. Kdo ve, morda je pa ljubimec pretepene deklice usmrtil mladega bankirja. Ce bi le mogel dognati, kje se nahaja deklica, katero je pogrešani pognal z bičem iz hiše. Potem bi bilo zagonetko z lahkoto raz-vozljatl.
Davis je bil mož, ki se ni tako lahko vdal brezplodnemu razmišljevanju. Takoj prične pregledovati razne listine v pisalni mizi, pri čemer mu je zvesto pomagal neutolažljivi služabnik.
Pri tem je Davis našel marsikaj, kar je smatral za važno za svojo nadaljnjo preiskavo, predvsem nebroj ljubavnih in drugili pisem mladih dam, ki so vabile bogatega bankirja na sestanek.
Toda kmalu uvidi detektiv, da mu ta pisma ne bodo dosti koristila. Po njegovem naziranju je moral bankir brez dvoma priti v roke osebi, katere sploh ni poznal. V tem naziranju so detektiva utrjevali razni podobni dogodki, ki niso nikaka redkost v velemestu.
Po večurnem pregledovanju papirjev vtakne Davis najvažnejše listine V žep ter odide iz stanovanja naravnost na osrednjo policijsko postajo.
Tja SO medtem dospela že razna poročila, ki so se
po večini tikala izginulega lahkoživca. Toda ta poročila niti najmanj niso zadovoljila Davisa. Izražala so večinoma le domneve in prazne govorice.
Davis se je ravno pripravljal, da sestavi svoje poročilo. Tedaj pa nekdo glasno potrka na vrata.
Davis se nejevoljno ozre proti vratom.
«2e zopet nekdo moti. Naprej!«
Z velikim hrupom se odpro vrata. Okorno se pri-guglje preko praga policijski stražnik.
«Seržant Gordon!« vzklikne Davis, čigar obraz se nenadoma stemni. »Kaj pa je to? Ali vam nisem strogo prepovedal v takem stanju priti na postajo?«
Ozmerjani Gordon se le s težavo drži pokonci.
«Kaj hočete? Bodite kratki, imam prav malo časa!« ga nahruli detektiv.
(dmam — zelo važno — važno poročilo«, spravi jecljaje pijani seržant iz sebe, ki komaj še stoji na nogah.
«Vi?» se neverjetno začudi Davis. «Vi —»
«Da, vaša milost! Po naključju sem včeraj naletel na starega tovariša. Sedaj je mornar. Danes se zopet odpelje odtod, menda v Amerika ali sicer nekam. Njegovo ime sem že — zopet pozabil.«
Pijani seržant se prime za stol, da ne omahne.
Davis sedaj vstane izza mize ter izpregovori strogo:
«Gordon, le ozir na vaše prejšnje neoporečno zadržanje v službi me zadržuje, da vas ne dam vreči iz sobe. Ali vas res prav nič ni sram, da pridete v takem stanju semkaj?«
«Nc inorem opustiti«, odvrne Gordon s težavo. «Grog je moja edina strast. Nimam niti družine niti —»
«Saj imate še hčerko«, ga prekine detektiv.
Gordon se zaničljivo nasmehne, nato pa reče:
«Vlačugo, liahaha, ta ni moj otrok. To je ničvredna tnalopridnica, zato sem tudi prišel semkaj. Imam vam nekaj povedati o nji.«
Davis ga sedaj pazno posluša.
«Kaj, ali veste, kje se nahaja vaša hčerka?«
(Dalje prihodnjič.)
Zabavni kotiček.
Začetek pretepa.
Sodnik: «Matija Klobasa, povejte mi po resnici, kje se je začel pretep!«
Matija: «Na Miličevi glavi...«
Zaljubljeni ženin.
«Mlada nevesta (ženinu): «Ali kaj misliš na mene?«
Ženin: «Ves dan. Odkar sva zaročena, me morajo vsak dan eno uro prej zbuditi, da lahko dalje časa mislim nate ...»
Ne more najti zaposlenja.
Gospodinja: «Kako je to mogoče, da vse leto niste mogli dobiti službe?«
Berač: «To je težavno v moji obrti.«
Gospodinja: «Kaj pa ste po poklicu?«
Berač: «Krotilec kač...«
Ni razumela.
Prodajalec: «Kdaj pa mislite plačati, kar še dolgujete na šivalnem stroju?«
Šivilja: «Kaj, še plačati? Saj ste vendar rekli, da se tak stroj sam izplača.«
Molk in resnica.
Katra: «Moj Gašper govori le resnico.«
Špela: «Zato pa vedno molči.«
Ponoči se ne vidi.
Matijče: «Nežika, jaz sem svoji materi obljubil, da te ne bom več videl.«
Nežika: «Nič za to! Pa pridi ponoči k meni!«
Resnico prikriva.
Lojzika: «Mamica, pridi hitro! Neki gospod poljublja našo služkinjo.«
Mati: «Tako? To pa moram zares pogledati.«
Lojzika: «Ali sem te nalagala, mamica! Saj
ni tuj Kosnod, le naš atek je.»
Migljaj.
Branko: «Gospodična Nada, če bi vaša mama ne gledala sem, bi vam gotovo dal poljub.«
Nada: «Ah, kaj, saj mama je kratkovidna...«
Skrb.
Mati pripravlja sobo za strica, ki ima priti na obisk. Mihec teka za njo in se vtika v vsako malenkost. Ko pride stric, ki je bil čisto plešast, se Mihec smuče okrog njega, dokler ga ne potegne za rokav in ga vpraša: «Stric, mama je za vas pripravila tudi glavnik. Cernu vam bo?>
Domišljavost in pijanost.
Melhijor: «Včcraj sem srečal moškega, ki je mislil, da se ves svet vrti okrog njega.«
Gašper: «Strašno domišljav mora biti dotični možak, kaj?«
Melhijor: «Ne, marveč zelo pijan je bil...«
Smrt se bliža.
Matija: «Zdaj vem, da bom kmalu umrl.«
Jaka: «Kako to?«
Matija: «Kupil sem si uro, za katero je urar trdil, da jo bom lahko imel vse svoje življenje, zdaj pa se jc strla ...»
„DOKO’’
LJUBLJANA, Prešernova ul. 9
HnniiilB um domače,.
ki ao zajamčeno domač ročni izdelek in mnogo boljši kakor čevlji izdelani v tovarnah. „Doko* čevlji so cenejši in boljši kakor tovarniški. Tisoče pohvalnih priznanj. Vsa popravila v 24 urah točno in
po najnizji ceni.
Lastnik in Izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urednik Ivan Tavlar v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).