List 23.
O Turški goveji kugi.
S to pošastjo na Kranjskem še nismo pri kraji, kajti v Krški vasi je uni teden, prav blizu prvega kužnega hleva poginilo zopet eno živinče, da je potem vsled postave pobiti treba bilo 5 druzih istemu gospodarju, ki pa se je v neumnosti svoji nekako ustavljal ukazu gosposkinemu s pretvezo, da ni kuga, da se ubita živina ne plača itd. Take pretveze so obžalovanja vredne, kajti če bi šlo po mislih nevednih ljudi, imeli bi goveje kuge že po deželi v sto in sto hlevih in nesreča bila bi za deželo grozovita, kakor je na Hrvaškem, kjer so gosposke prenemarne v izpeljevanji kužnih postav in tudi ljudstvo premalo podučeno; zato Še ni ondi konec Turške kuge (iz Bosne zatrošene) in naša dežela trpi zavoljo nje. Zato imajo tudi v Zagrebu kakor „Obzor" toži, že po 30 kr. funt mesa. Ljudstvo na Hrvaškem pa, namesti da bi ostro spolnovalo postavo, se zanaša na druge reči, ki so proti postavi in še bolj trosijo kugo. Tako so uni dan kmetje v vasi Moravicah, kjer kuga hudo razsaja in mora zato po postavi zaprta biti, hoteli napraviti procesijo na Božjo pot. Okrajni predstojnik jim je za ta nevarni čas to pripovedal vsled postave;   al   zoperstavili   so se njemu
in ga o tepli, žandarje pa zapodili, tako, da so morali vojaki obsesti vas. Da bi bilo ljudstvo podučeno, da je zaprtija kužne vasi neobhodno potrebna, da se ne trosi bolezen dalje, in da je sicer treba zmirom Boga pomoči v nadlogah prositi, al ne tako, da se kuga še huje trosi, gotovo bi nesrečni Moravičanje ne bili še hudodelniki postali. Pomagaj si sam (da delaš prav) in Bog ti bode pomagal" — to naj bode ljudem vodilo tudi ob časih kuge.
----    178     -----