St. 8.
V Gorici, dne 21. februarija 1896.
Tečaj XXVI.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja  s prilogo  „CtiH<*riki Uit' vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSujnna:
e leto
fld. l-M,
.    2-2»,
pel ie'.a    .
četrt let«.....l',u-
Zx   tuje   dežele toliko  vel.   kolikor je večja poSlnina. IMavreui   in   drugim   manj   premožnim   novun   narotuikom narorniao   znižamo,   ako se oplase pri uprumiSliu.
„Pri«irts"  izhaja   vsakih 1{   duij  v.-ak   drogi torek in velja za celo leto SO kr
..Gospodarski List" izhaja in ~a prilaga vsak mesec v obse;.-« 16 s!rac:j. Kadar je v p-?!ei praznik, izitlota lista že v četrtek.
SOČA
I
(Izdaja za deželo)
Oznanila
»n .riSLAIICE' plačujejo se za peUlopno peiit-vrsto: 8 kr., «e se tiskajo 1 krat, 7   .        ,       .      2   , 6   ...      3   , Večkrat — po pogodbi. — Za večje Črke po prostoru. Posamične Številko  dobivajo  se v tobakarnah  v Nunski ulici m v Šolski ulici, v   Trstu pri  Lavreučifiu nasproti velike vojataieain pri Pipanu v ulici Ponte della Fabra po S kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in  reklamacije pa upravnižtvu  „Soce<.  _ Neplačanih pisem   uredništvo   no sprejema. — Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo to upravnifitvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj in odgovorni urednik  Andrej Gabrscek.
, Bog in narod 5"
Popolnilo poročila
o (lrMiiftzliorskt-iii  zaseda nju leta 1V.W>
Mii^i.i,-^ .¦>::!»»,   da  prim -fffto   di^i'tvnw-¦>¦'•   I'" ¦"'«'¦¦'•   '¦
Tlaka »Gorltka Tlakam« A. Gabriftek" (odgovoren Josip Krmpotie).
in >'[,•»-"') ii - i s > v r -1: - k; <i!i::»i '-<<'.: v ti. ti-\ JT.ti • --taii. ¦!./. .,!;.<!'!<;> Tum.i .t! ji-.«f. H» rbiK. «i.'.-:b- -<¦ ji'  takti-:.-:
V  .ki  -i--:-!    Z .'..;»:^. .1 <ki   n.  t. ..<\.  IT.: Ii   -   v;...h„  ,    „:¦. »tit^i, r~w.       .
,,/.,„„i,/;:-l,i;.;:i!i.!>>Ut1M!r.m,|i;<,i!",!'    *"-"''i     -"''»^"    /.I     V/.lr/>*V.lllJ.>     >,
;,;, i„v   ¦/ . ..-   In   i.m.-»br.   J^'»;.,  M. :if^.:». ¦.   h.-s.r.t::    '-   !••   vi-..*«   i.!.:.-!«<    t: .V..;/i:.«
hivalstva padi« je zadnji- desetletje oii IJlii na :'."il <iM-k od 7:i hiš ji' '.) opuščenih. VsaltD leto roma ena tretjina |it'i*tiiv.ilstv.i v •*vt-l na drlo. lt-lui leivpočiii čisti dohodek /jiai.i le .!:: rM. ?a ..si-!..).
Oh ti li^ii mor'očc, ker stoje hi-V- od-d.ii <•)(>¦ -na u<J dr;ir'i', brez vozne zvezi1 mej .-'it, i:i s -vHosu. Okra; IsoUki ne iu«iri> iz >vn,ih nuni; ničesar slnnti /a ubo/.nUo Sočo m Tivnt«. l.r 10 do 1.:.^   doklade Za (e,tl,i
T(.«(!i
e.\h    <,'*!,
,   j            Sii.i-om   pnntriia   liatiiic/i   lil   Zeinlje-
k::-:/.te,M   urada   v   ]',o!iii   je   v   celi   občin!
, ¦     .,  ^ .,,,<[„,   ,,..»,.   j,j,, i   ' Tr< i:Sa   \'M   davkepia. evaliev,   ki   so   plačali
•¦-'¦iVi=!i-i,wi'Ii).'-o '.   ii-rli, i  . Al  !,!a   |v*s- ,iu W,°-  '^   ¦HM--40J  'r'!d.
j ilaikof iii  II«'.    ls7 -/.A. nocraričnih doklad,
.'¦..,   i.i.ri-1-i'r)   .• v vsiuMn   J t'''li.: '' ^Ei|- -° tr' ll" '' l-'1,1- S;I kr' "¦' vs,ko
.-  i- 1^'M> /I. "s".-.i|...8." * "t«> ,".- tli f.!r::in-   I ,,-,i"':   "'"»ll"*   /"!"!.'^ >' ^¦/•'»•¦"w:  P"-
..„•    j)j\\.'t     ..».   -:. i:-iir.ii;l. '-.ts..ik«)V,t.'r     | »""Mi •• \--h p.)'iMmk«iv »liMV-i »k»li 14'»"«»
.",.»,"   i.rp.-ro.'"..'.(./.;»..!..;»   /l,i.(ii    -'.;•;..-:   "!-i;"''   v   "»,:,''   " ,,..f,»"  IM>   -   kr- ''••'iJi»;t«
i.r,;..   i.4<   M-i-t.!. ..:.- i' )!.v'.fi./.j   y;i!.VM s   • •" >¦'".:. l»-'r y«a-'.i i.j-.I)!;žihi  1 t*HKH» jrM.
:WKK»V:d. v !.»!.-l'» .':¦:.-k.li \.u  UWt .v!."          ;           -N;»    ,,'"!   I»r.-nu.>*-nji   te/i    \knjiVrin»u'a
\. »k«. ni'*i-iw, ii.cihi a t.-.i is.>-! -koj-ii"   .' ''°^''1   """='   -7imh> ^Id.,  nevkiijižiiKi-M okoli
*<>¦¦>.:'; io \a.""n ! /afn •.'-1. •,. d-';:   />•».!•:•.'   ''  '4MKM'' S!"^ >'•'•-' "¦¦fiiininu na je^lvin.di.
!.-"tr"in..' tu'!.:':!...!:!'..'.' 'j!riA.d. !,> d!V >.    ""    "'              v,i" "!^in;l I"','¦>", J" v ,r,,,» 1,,,ih I.....""
Nii,.i-.;v.jiu «.-!.. |.f:M»f««-i.ri..rkii   ¦ I"'"J»'V-»   »"••'¦'¦i   -^''I'''.l   -'''l ^''l- o:> ^'-  v
i.r !   -ihi'    iru !i   i...   is.hiii(:.   :;   nt.   --.u::-,   \ "'" ''"•'"' r,'i|r ::0 *r'1'' '" :"•<**• k«i^a in ovae,
(lvir-.y  -..'   |.--!,..,.i  |'.i»  p-i-vi-sj".!."!.!':.!   ; V ,,h ,I"Ii,,: l<!",i»;<':«»!',;-l>''j'' 1'fel.ivalei J.ii-
,•,?,„;; r»|,,. <.....p [.;-,.-.foj,.'t !/> Lk.j dva k'o.   ! ,',,i,:';i'" '»i *" ":i Kn*:i:.irji.
|.('."i   l:.-.;.1.^;. !¦> \..:n i.-.,  !. w hi.,. I.r m'   f           *»»•',•. |m. /iii.i  du-pe  .i..   .{J"  C-l.  pod
Um-..'.,  v   v..-. I.-,: pti sr^, Sv-   m. j.,,!,,:;,.      **"¦"• I1" !"!' *!."<¦' "»-'•
'/.A:.'..--,   \\t ,.:    :L:   ¦„'(..»:•)   t ;..?»•   v.ju.a j."*   ¦            ''' ,,!l I,(,tij^"v dokazano je .siiotna-Mvo
«,d   f.-.:. i   .'•/   \.--   K...-;t;;:(a.   v.«.   SVd   .!..      «i*»':ri'- v Tividi   in   isrol.hodni^.l   |ifii<Huvi   od
{.¦V,   ...U-..:,-,.. ZA k;.,., ni  t!.-J   J<Aor;.a   p,/.   r -"t'-"" ''^";" i[' 'i^'m''
•''m    '. '•! j.r v Tiv:.li,  j..-.i ::tr. »...da.  mitnu   :           Drsiva po--< t-b >• Jilairohotno s\ojo roko
1/sn.i N;',   .v |r^..''M..10|.'k.i %  Krari-U   . %  ^i^tw S'-'1"«"*- '" »J,'J ,|,7,,';l ?-- i^ Itmua-
1'r'r.i i;a K.'..:,¦•:..¦«:.. |.!,)<; .'¦:..) .-• ;i =ir.' }.e.d.«, ; !"!t *''  ,;"  '¦'''.....di'.-kali le edin.'  pojiiu.'i iu>
ai; i<;   pt.l. /   I..;ki. * \  M..'-"m..«. i;t |»uvii-      V''^'   ti;i '"¦ <i,! ''' ,lt,>:r'»;» pravnea^iio dana
• ¦i.   ll'r-i.:l:..r.   /.i..:.":.!   ti:   KvaiLJ-k'-!.!.   pri-   i l«'.lp..r.t i.rr.4-Si l.la^oMai.je v dosodaj /ane-
twtio p:  ;ir h>.>:.:.                                                          tr.arrno ».lirino na koriti dežele same.
(.". i- -n; p...-.¦.'¦;!.; >!avi.;>;-**'v,» i;r.-.-;.a «¦ ?   !           1 »•¦?-¦•!'» i)dli..r, i>prt   na v~.>  le rav.Io^e,
7   ...»;.,   lVj!..\.i:.'..  i:,,.:   t:.;!... r!n.iti ;   . •-!.>   '  i'"'^^-' =
pr«.!:t.:i(   M:i.:oi  <>l   li..:.a  <(»   H.i:i:s»...i..,v..   ;            V'*^» zll"r »-»J  ^:,'t"':
kee.' k !.-.v'ri>:.-: .*>.,".'. ("e/  .;:•>;;<.•..!:.•.i  p^';../..                  Il«-ž.-:ui v;i!«v r''>ri>ki dona*.i z:s ^jrr.ullui
r. - K'-..jy-k.. :rj r..; Tn/..:v, .„„;„:,;;;, i,,, ^:,.i:J.1      «<¦-'¦'' '^ ^"<'" v I-V/ •"»oMMI ^ld. v leluih oliro-
r:«d   ri.'.'!'r "-¦   ai t;"-'.;;'::   p   ,t'.v,:   »,'tva^.s:i-i      *il'-1 1'°'  ^")u >' '• !,'r Sl' 'IIM »"Ikazali za lel«i
..i.:-!.. i'r:.:'-:k.:v i..:.'.'..,r-lva i:i i...-dar-'.va h:   ,  "*'-,ji- 5,ri" "3,r,'',k-
d.-v-;.•¦[:_;:; rr-:''..= >. ¦:-.:":..., J-.^-ta vi-:; :.. i:..-   ¦            V «J-r: i.  M. ; i5i.   ]>%.
kr«!:t s. •  ::¦-.*.._   :.,-  .'..;., ,.                                                                       ]t ;.. >;; /,,,,.-.
\   .     .*¦•-•!¦    ;-   :. i. ^   .«. ...                               i.oIinSlSI.
"  >'¦ »- J-*'  ¦*   :¦  •'; "!.i :    ;.*.'::? i-.                                                                 Dr.  M.  TIMA.
."' '"'        :[........"""  '      '   "''                       V:-> ki 7'::.rl V.   ,'¦,¦) i. kr.   ii.iuf-no tiii-

(.;.i - -...\ H-ki-.j h:.'.:m j.viM.m. V :./.i .'.--oka .fdav,: t- i- / dr:, m 150. .::; 5 V«i. ¦.'....;a-:ii M>Nki odi:, r !•>; So!i - »::.::..vj:i j., lr.-l.sii ii."i{.:.i. ki -„ .< {.i.!:-;.-ti:  po  vi-!.--!avn.-:ii   e. kr. na-
a ,;.• Mla   -isl.;   pf.irebna   rokodt-Skiiii
slvenejra porodila koncem šolskega leta 18'>r>. 7,o prvo lelo opisalo s« je toliko Učencev in delavcev rafcličnejtu stanu in razne starosti v to Solo, da jih je ostalo pri vsej veliki in lahko iim-liivi pivinicnosli takega Šolskega ?,ivlja in pri vm Ii neprilicnostili, s katerimi se ima boriti v zaselku vsako novo podjetje, koncem Sol-sk«va leta fte U, od katerih je dovršilo I. ti-faj M s prav dobrim oziroma dobrim uspehom, S s srednjim o/iroma slabim, in le (i ni bilo radi nerednega obiskovanja kla-silikovanib.
Tudi v lekocem Šolskem letu vpisanih je v imenovani zavod nad 00 uf-enetv, kateri se poučujejo v dveh tečajih z dvema oddelkoma v vseh predmetih, ki so lakim šolani predpisani, i:i po istih navodilih in načrtih, katere je izdalo visoko r. kr. naučim miiiisterslvu za ebrlno-nadaljevnlne šole.
Šolski prostori zidani so navla« v šolske iiimeue po vseh dotičnili pravilih in navodib vitjih oblaslij. šolska oprava ustreza popolnoma svojemu namenu in učila rabijo se le lista, ki so v to pripnsčena ali priporočena od dr/avnih oblaslij. Učitelji, ki poučujejo na tej šoli, so izprašani v svojih strokah ler od vlade izrecno pripusčeni k omenjenemu poučevanju.
Visoka c kr, vlada je pripoznala ludi potrebo, korist in postavni temelj novej Soli s tem, da jej je dovolila že za prvo leto t JO ^1. podpore, in verodostojno je, da ji tudi /.mapivj podpore ne mireče z ozirom na va/nnsl takih /.uvodov spltdi itt ludi na to, da so preudarjetii stroški za lelo lK'.)«!., • - k\Um razkazujejo prilogo proSnji na visoki deželni zbor goriški za podporo temu zavodu - zelo Visoki in presedajo vsoto H800 gl. 1'vazuje vse te razloge in ta pojasnila; uvažuje va/.uost tu kori.-t vseh učilnih zavodov za napredek in omiko v obče. osobito pa obilnih šol za razvoj ohrlnijc in napredek v obrtništvu ter povzdi^o blagostanja; uvažuje istinilost, da se goji z vso pozornostjo in podpira z vsemi sredstvi vsak bodisi tudi embrijonalen — zavod te vrste v vseh državah in pokrajinah;
uvažuje daljo okolsčino, da je tudi ro-
| rKki deželni   zbor   doslej   vedno   btapodušn.j in radostno podpira! vsa taka započetja;
uva?uje nafiosled   vladino   določbo,   da
, podpira ona stalno in /a^olovi obstanek ta-
! kini zavodom le tedaj, ako jim   tudi dru^i v
] Io poklic.ini činiblji, vprvi vr.-.ti deželni zbori,
| odmerijo »-talno podporo;
|            pn-dlajM liii.uični odsek,  naj   izvoli vi-
; .-oki de/elni zbor skleniti:
!           Slovenski obrlno-nad.djevalnisoli v(Jo-
| rici podeli m> stalna pt.dpora 1000 jrl. (tisoč
j Roldinarjev) na leto, poeeiisi   z letom   1 K«»5.
j           V Coriei, dne 7. januarja isnti.
j                  Z a f i n a u č n i o d s e k :
j                              Predsednik :
!                       Dr. Verzefrnassi.
H er liti C, poročevalce.
Podlistek.
kJika iv triadnih let.
Ustij,   l.n-zlurvnih   in zuniljivih <>d   tiru^ih
r.
.. \ 15/4 *>iv.'vk.e
k-<tk

t.ra iiehcohiM/e:,;-.. revna. or«.!.:ma '<¦-pnte. ^.- tibij;: s t>-kitu <u»I. ,tn "r Ali ste vjil.-l:. _ k.tlc. vrpStetsf«-. s,. ^..jv-.. v t,-I. j-Mdn.lciii <i-j.)!»eljjii, k:d<v mnki« ra/.dirain kril.* t^-t; k;tiu.><r;i /a v;s« fihztira živU; «J»«Hj V . . .
Vi. ?.::!i in zale, ste mislili vedno. <.a v tej osorni in rnlmti flrnžl.i tjes >aus;i n.-sp:imet: fcimi se torej ozirati po njej? <lotov., je uik.». <V tnre-j n.i-'.<-'ie m zainrtuiti jnsno^a po z.'ii»avah ¦ :<'¦}, m> hi!/.ajt.» se k tem prostakoin, !';>]« ite rajše zabavat se in piosat pri »'lesku iskm-ih s.« lueij si-.'«li duhtei-ih kiIoiikv. Totia, ("e se imjajo mod vami wu, ljubeea in- sanu) leskero unanjost, tuarviH' ti?i«olj OloveJ-k-i, ee so nahajajo |nf?d vami radovedneži, katere zanima "edii i<. preproste človeške družbo, pa n.aJl"»gledajo v življenje milijonov, v '.ivijonj« s trudom se baveeih človeških
redki. k<«daj ra-:recliejslb ljndij. i (ll';:jno in predmet ijnbf/fii. išitb človečki pa pouk in k»»p:i:..jsj.. p«, napredku, po takem n;t-p!-»'tlk«. kateri prinaša, ^r^•e^. ne posa-ri.zii:ik.)in. :u* b* nekaterim vr.-tam. mar-vee \>e:n.
Kratka bo moja pripovedka. Ona nam p/t-ibu-i j«'ih}... r/. miljonkrat na zemlji se ponavljaj urili dram, katere, oui-in-.iae v revni iu temni visti človeštvo, Rinejo brez sledu. Ko je (U)sla ta pri-pov.dka do irioje^a sluha, sem se začudenja čudila, t.\n se še dandaiiašnji dodajajo podobne drame na božjem svetit.
('ujte torej ]>ripove<lk(» o trpljenju, vi zali in izobraženi gospodje in ve zale gospe.
Čudovito žalo*stmt so bila leta 18S4., "i",, bi aO. Glad, strašen «?l.id je s peklenskimi mukami razdiral prsi naroda; na tisoče teh, kateri v potu svojega obraza pridelujejo deželi vsakdanji kruh, je umiralo od <rladu.
Samo jeilen klic, bolesten* turoben, obupen, izvijaj se je ljudem iz prsij: kruha! kruha! odbijal se oh nebo in razlegal se po zemlji.   Pomladi jo bila
suša, po leti po vodenj; žito se je posušilo po jjrieih, n bilo poplavljeno po dolinah; srečnejši bratje so se veselo zabavali, narod pa je s poslednjimi močmi klical:    kruha! kruha !>
V   katerem iz više naznačenih treh let, ne vem, v kateri okolici, pa ne povem, je stal bel in zal gosposki dvor. Poslopje se jo odlikovalo s čistimi okni, ki so nekako jasno zrla v svet, ob hodniku se je iztezal živi plot, za njim so se razgrinjale gredice, obsojane s cveticami in rožami. Za obzidjem se je nahajalo prostrano polje in travniki. Čez poslednje se je stokal ne preširok, toda globok in urno deroč potok, na čegar nasprotni strani je stala na griču preprosta vas. Nekoliko visokih križe v je štrlelo kvisko nad nizko kočioe, in bližnji brezov gaj, lesket: se po svoji beli skorji, je potihoma šumel, kakor bi hotel s turobno pesmico svojega Suma zazibali v spanec bledo vaško mladino.
V  dvoru je prebival mlad in bogat gospod ; pred kratkim so jo oženil nekje v velikem mestu. Bil je dober, ker ni delal krivico ljudem, ni jih pretepava! niti zmerjal, pa tudi v bližje odnošaje se ni spuščal ž njiiri. Kaj mu je bilo tega treba, ko jo pa imei svoje oskrbnike? Sicer pa, kakd se hočo zabavati
Katoliška ljudska stranka pa Slovenci!
H. Izv. dop.
Žalostno je, če se zlorabijo n a r o d n os t, ali najfculostnej« je, če se zlorablja vem. Cim višja je zlorabljena stvar, tem hujše zlo. V svojo globoko žalost moramo priznali, kar je nekaj let simt, sosebno ob času katoliškima shoda, sn j,; tudi na Slovenskem potiskala uIhiru vera pri vsaki motni priliki. Pri vsaki drugi vrsti v znanih listih smo videli besedo .katoliško* aH pa .katoliško načelo«, ,katoliška ideja« i.t.d. V jako neprijetnem položaju so se nahajali ra?lični rodoljubi na (Soriškem, ko so po svojem najboljšem prepričanju očitali ncplemenile in skrivne namerno pri kot. hkodu. Vedeli smo prav dobro, da za katoliškim shodom ne, tiči le »poilvljonjo katoliško zavesti*, np|fo tudi katoliški moralki povsem nasprotni nameni, Da pa ostanemo pravični tudi nasprotnikom, izjavljamo, tla nekatere morodajno osebe so Rojilo dobra namene pri kat, shodu. Mi bolj obračamo svojo pozornost na ono živijo, ki so iskali in Se danes iSčojo — pri prvem slov, knt. shodn - sebičnih, osebnih namenov. No »Imjbkali, ker niso v nasom taboru* — pač pa smo boleli razkriti, pojasniti, liiiiovcorn krinko z obraza sneli. Opozarjali smo slo-vensko občinstvo, naj se no pusti slepiti od .katoliških prvakov" na Kranjskem, katerim kat, hIioi! ni bil druzpRa nogo jako primerno sredslvt) proti osebnim in političnim nasprotnikom. To smo pa delali sato, ker nam je predobro znano, koliko hudega so poraja iz zlorabe svete vere in koliko to Škoduje njej sami. (luduo je, da naši nasprotniki 5c danes lega nočejo pripoznati in Se vedno trdov-jduo zahtevajo, naj se oseba loči od stvari, dasi so dobro podkovani v zgodovini človeštva. Mi smo trdnega prepričanja, da zloraba vere tira višje v brez-verstvo, nižje pa k socijalni demokraciji. Naša svetna inteligenca gleda navadno na dejanja katoliških oseb in ne na načela. Ona nima v rokah dogmatike in morale od Ilurlerja in Mullerja; njih dogmatika in morala so poštena, pravična, dosledna in znaftajna dejanja v zasebnem in javnem življenju katoliški h v o d i t e t j e v. Ker pa posvetni ljudje vidijo skrajno brezznaCajnost, nedoslednost takozvanih .katoliških voditeljev", ker zapazijo pri nekaterih, kako bi radi prišli s pomočjo vere do časti in slave, gospodstva in prvašlva, zat6 se obračajo s studom proč od katoliških strank z vsklikom: ,Vi hinavci, Farizcjci!" Droz^načajno postopanje katoliških strank pri svelni inteligenci slabo upliva na versko mišljenje.
Žalosten izgled v tem imamo na Kranjskem. Že zadnjič smo opomnili, kako popolnoma pozabljen je katoliški shod. Govorniki na katoliškem shodu so prvi bacnili od sebe
s temi preprostim ljudmi? Zato jo le neprestano čital, in kdo more uganiti, kaj vse dobrega je v knjigoh na&ital, ko se pa bratovsko ljubezni iz njih ni mogel naučiti 'i Cesto so prihajali k njemu gostje; gospod je veselega lica hodil pred dvor, poljuboval gospode in ve6: krat se je še pozno v noč glasila skozi okna govorica, ve.seli smeh in odmev prijetne godbe. Gospa je bila belega lica kakor lilija, usta je imela rudeca, črne velike oči, drobne ročice m zalo rast. Tudi jo bila dobra, ker se ni kregala in tri obirala nikogar, toda kmetov !ii mogla videti. Zoprn ji je bil duh debelega platna in glas preprosto kmcCke govorice. V svoji rojstni hiši kmetov ni nikdar videla; od očeta je cesto Cula, da so to postopači in lopovi, od matere pa, da ni dostojno, spuščati se s takimi ljudmi v razgovor. Sicer pa, Čemu ji jo bilo treba poznati kmete? Saj jo imela dovolj drugih zalih znancev in znank. Neprestano je sedela pri glasovirju n kdo ugane, kake občutke ]e vlivala godba v njeno srce, če ni mogla vliti, vanjo občutkov bratovske ljubezni'!..
V vasi je prebivalo trideset kmečkih rodbin, in med njimi je gospodaril... strašen, neprizanesljiv glad.
Jedna kmečka koča je stala neko-
resolucije katoliškega shoda. Znano jo, kako je neki govornik na kat, shodu zagovarjal pred leti v državnem zboru južno železnico, dočim so jo krite, socijallsti po vsoj pravici pobijali. Zvedelo se jo za nekoliko časa, da je dotični govornik imol pri upravi južno Jin-lraiiico svojega sorodnika, ki jo Imol biti povišan v službi, zato so jo polognll sm njo, Oni govornik Ima so procoj lorodnlkov In osebnih prljuleljov v c. kr. službah, Ni čuda potem, ako so ta krčevito drži Hohenvvnrta in levičarjev, ki imojo npliv pri oddaji služb, Sorodniki in osebni prijatelji so mu več od resolucij katoliškega škoda. Zato pa nnšl ka-toliski zastopniki na Kranjskem niso pristopili Ii katoliški ljudski stranki In tudi no pristopijo tako z lopa.
Ako bi tako broitsnaeajno in nedosledno postopali poslanci narodne ilmnko, bi no bilo Inko hudo, ker so skoro vsi lajlkl. Da pn to delajo katoliški poslanci in colo kntoliiki duhovniki, ki so ob času kat, shodu (oliko boli-noll po celi Sloveniji, jo neotlptmtljlvo, Slom so vrt si dajo katoli&ld voditelji najslabšo gprl-fievalo in kompramllujejo »ena In katoliško vorn, Vslod takega postopanja nI mogočo, da bi katoliška stvar napredovala, Perdlllo tua ex to Israol! Naši nasprotniki na Goriškem so vrgli prvo bombo na Forjančlfi-a In sploh im „SočIimh stranko ter so neposredno napadli dr, Gr. (W, Sfi. »Pr. L." 1. I.) Po našem nc'iiu;rodojnem mnenju jo vendar loFor-jančič najboljši poslanec mej vsemi na Kranjskem. Ob svojem času so jo ojunačil ler Izstopil iz Hohomvartovcga kluba. Pri različnih prilikah je pokazal, da stoji na vzvišenejSem stališču nego li zastopniki katoliškega shoda. Večkrat se jo oglasil tudi za zadevo na Primorskem in krepke podpiral težnje primorskih Slovencev, dočim pri .Slovenčovcih« tega ne opazujemo.
Le redkokrat pride iz teh ust kaka prijazna beseda za nas Primorce, njim je le Kranjska vse, Primorsko nič. V zadnjem času smo se prepričali, da Klun in tovariši tudi za vipavsko železnico niso imeli ene prijazne besede v kranjskem deželnem zboru. In vendar nasi nasprotniki v Gorici so najprvo udarili Ferjančiča in sploh klub, kjer sedijo naši, primorski poslanci, in ne Kluna in Povšeta. Kaj hočemo, Klun in Povše sta pristaša kat. shoda, njima je mnogo dovoljeno, Ferjan-čic pa ni bil na kat. shodu, zato naj bo stvar, katero zagovarja, še tako pametna, nič ni vredna, de le v zadnjem času so je drznil »P. L." nekoliko potipali tudi govornike na kat. shodu, pa le bolj z rokavicami. Sicer mi jemljemo to izjavo z veseljem na znanje, pa upanja nimamo, da bo kaj koristila, ker brezznaCajnost v politiki na Kranjskem je preveč ukoreninjena. Tudi o naših nasprotnikih na Goriškem dvomimo, da bi na tej poti vslra-jali. Britke skušnje zadnjih let nas v tem potrjujejo. Bog daj, da bi se varali 1 (— To upamo tudi mi. Zdi se, da okoli ,P. L." se
liko oddaljena od svojih tovarišie, obkoljena z drevjem, Čedna in prijetna, dasi nizka in borna. Bila jo to koču Simona Harvara, nekdaj bogatega gospodarja. In resnica, bogat je bil nekdaj Simon, kajti imel je dva konja, par volov in dovolj zrnja za celo leto, in česa je kmetu še več treba? Toda, ko so prišla nerodovitna leta, so jo pokazalo, da bogastvo Harvarjevo ni bilo brez dnu. Prodal jo konja, jodnega, pa drugega, jedon vol mu je poginil in zmanjkalo je žita za kruh. Harvar se je trudil z dolom, ni pijaneeval, toda nič ni pomagalo ni delo, niti treznost, glad je pritiskal vedno huje. V jeseni so pekli v Ilarvarjevi koči kruh iz ječmenu, po zimi i« plev, na pomlad pa jo zmanjkalo že celo* plev... začeli so j osti travo. Harvar se jo jokal tor si brisal solze* z rokavom oguljene hodnično srajco. Napotil se jo na dvor prosit kruha; dali so mu lonec žita na teden, toda to je bilo premalo za kmeta. Vsaj za Harvara je bilo to premalo, ker je imel ženo m otroke. V pondeljek in torek so jedli v koči mlečno juho iz gosposkega žita,, potem pa si znovič pripravljali m jedli travo. Harvar je jokal, ker je imel ženo in otroke.
(Daljo pride).
. j...sm  t SI* J. •!,»;.:? i:tu  (Mm. r.n.m i   <<>»U runu-hi   tnri-Joi o S  H.»!.<a .i«  B.HS«ik,Lnw-
s K«-.ir!j-fco in r,{ Trs^i.iv, po tt«\mi. ki *.p.»»iu
tli,'h j>r:n-.'.ic«v »,i'.»>>.(t>tva i« -o/«l.»r-.».va h;
' if i
I  t!,<»
!-(»'.u:'tk }>i:   ina.sk   te-:.   v  pj.i.i-.jm   il.,5»:.
je zbralo nekaj resnično narodnih duhovnikov; od njih upamo treznega presojevanja naSe domaČe politike. Ured.) Znano je našim ljubeznivim nasprotnikom, kako sta naša državna poslanca že prvo leto svojega poslanstva delala na to, da bi se vsi jugoslovanski poslanci združili v en klub. Predobro jima je bila znana brezznačajna' Hohemvartova politika. Le zaradi discipline vstopila sta v ta klub. Znano je tudi vsem, kako sta naša poalanca tedaj, ko je nastopil Windischgratz, bila dogovorjena z dr. Fuchsom, Schornom in Ebenboch-om, torej s 3edanjo katoliško ljudsko stranko, da izstopijo, ko hitro bi se nova koalicijska vlada ognila načelnih vprašanj. L i tiski Škof, naprošen od vlade, je pregovoril svoje poslance, da niso storili tega koraka. Znano je našim nasprotnikom, da je dr. Gr„ ko hitro je prišel na Dunaj, iskal pomoči pri Luegerju in Scheicherj«, sploh pri kršč. »ocijnlislih, kjer jo je tudi našel r obilni meri. Vse interpelacije, zadevajoče nase žalostne razmere na Primorskem, podpisane so bilo od krte. socijnlistov. Znano je, da je dr. Fuchs krasno zagovarjal slovensko Šolo v Gorici. Ko je bil na8 voditelj imenovan na-modtnikom dežel nega gl-va^ja, jo dr. S c h o i c h o r prvi p r i S e 1 k njemu in mu C e s l i t a I. O r. Gruber, sem en lak i vodja v S t. P 611 nu, in pn dr, Scheicber sta povabila dr. Gr., naj ju pride obiskat v St. P6l-t en. V i s o k o r o d n i gospod g r o f A 1-fred Coronini je prav dobro znan z Dipaul ijem, Iz vsega tega je vcC kakor jasno, da prav naSa dva poslanca sta v najtesnejši *vezi s katol. ljudsko stranko in s kršč, so-¦ijnlisti. In vendur, vendar, naši radikalni katoličani — so indirektno najprvo svoj strup izlili na naša poslanca in no na Kranjce. KoncCno izjavljamo, da mi se ne pustimo slepiti od kranjskih flkfakovcev. Mi jim prav nič vet ne verjamemo, naj le prelepljejo po »kntoliftkcm* bobnu, kolikor jim je ljubo in drago. Vse je le gola fraza in slepilo za božje volke na Kranjskem in na Goriškem. Kor bc ne pustimo imeti za norca od kranjskih k o r i s t o I o v c e v, zalo smo »liberalci", Mladočehi itd. Toda mi ostanemo, kar smo: dosledni nasprotniki onih, ki zlorabljajo sveto vero.
I) o a t a v o k uredništva. — Danes smo prinesli drugI članek pod gornjim naslovom kot dopis iz duhov, krogov. Vidi se, da g. dopisnik pridno zasleduje politiske stroje in njih uzroke. Zat6 so njegovi dopisi vedno zanimivi, dasi bi tudi naši somišljeniki ne podpisali vedno vsega od prve do zadnje pike, — Temu dopisu smo pristrigli nekaj ostrih izrazov in trdih sodb. Uredn,
DOPISI.
Iz A v bera na Krasu: Ni še osem dnij od tega, kar smo oddali materi zemlji posvetne ostanke rajnega, zeld ljubljenega dušnega pastirja, preč. g. Franca Tomšiča v Kazljah na Krasu. Pri tej priliki mi je rekel: „Oh, kako so te pesni ganljive, te nagrobnice*. Ganile so našega ljubljenega župana in veleposestnika v Avberu, g."Franca Ukmarja te nagrobnice morda tem bolj, ker je že slutil, da se bodo v kratkem tudi ob njegovi rakvi odbijali turobni glasovi teh žalostink. — Ni ga več med živimi. Preminil je nenadoma dne 12. februarja, v 47. letu svojega življenja, ne prejemši sv. popotnice ter brez poslednje volje. Ob pogrebu ter pred njim razvideli smo še le, kak6 je bil rajnki obče spoštovan in ljubljen od domačinov kakor od ptujcev. V žalosti vtopljeno je prihajalo ljudstvo trumoma, da odmoli pri mrtvaškem odru za njegovo blago dušo. j In pogreb! Takih se v Avberu še ni videlo. ! Prenapoljena je bila cerkev domačih in pluj- ' cev, kakor ob najredkejših cerkvenih slovesl-nostih. Pogreb je vodil preč. g. dekan to-mujski v družbi z domačim preč. g. župnikom J. Mikužem. Sprevoda udeležila se je nešteta množica, na čelu jej visokorodni g. glavar sežanski, občine na daleč okrog po svojih odbornikih, bližnji gg. učitelji, orožniška postaja koprivska ter vsa tukajšnja šolska mladina. Ganljivo se je prepevala sv. maša in razne žalostinke ob času pogreba od domačih pevcev, kar jim slu*' resnično v ponos in v spodbudo. Ni ga bMo spremljevalca brez rosnega očesa, ko je preč. g. župnik preganljivimi srce s trgajočimi besedami opisoval rajnega zasluge za tukajšnjo cerkev, občino in šolo; ni ga bilo,, da ne bi bil ganjen, ko je isti ponavljal poslušalcem njegove blage lastnosti, skleivvši, da kakor je bil skrben gospodar pri svojem velepo-sestvu, družini, cerkvi in občini, upajmo, da je bil tudi za svojo dušo tudi tak, ter se sedaj nahaja tam, kjer lepše solnce, sije in lepša zarja rumeni. —
Z dežele. — (Zahodnirr Bricem v pomislek). Veseli nas, da so se tudi zahodni Brici ganili ter različne prošnje vložili na deželni zbor. Do zdaj politične oblasti niso  poznale teh krajev, dasi bi morali biti
znani zaradi vojaških namenov. C. kr. okrajno glavarstvo v Gradišči menda misli, da sega okraj le do Kormina in ne dalje. Opozarjamo rodoljube v zahodnih Brdih, naj nadaljujejo v tem ozira. Skoraj bi bilo potrebno, da bi .Slovenski jej" zopet oživel in svoje živahno delovanje zopet pričel. Nismo še pozabili, kako je gospod predsednik pred nekaterimi leti na vse strani razvijal svoje delovanje. Tedaj so bile razmere neugodne. Prejšnje vo-diteljslvo goriških Slovencev se je pač malo brigalo za zahodne Brice. Zdaj je nekoliko drugače, zato pa bi bil trud prej ali slej poplačan.
Žal, da je zavladalo v zadnjih letih neko nasprotje med različnimi stanovi, vsled česar je javno delovanje v zahodnih Brdih zaspalo. Dandanes niso časi za gojitev takih nasprotij. Ogromno je delo na narodnem polju, ali — delavcev je sila malo. Želeti bi biio, dt» bi se nasprotja med različnimi stanovi poravnala, kar bi bilo v veliko korist zapuščenih zahodnih Bricev, Če je kje treba velikega premagovanja in osebnega zatajevanja, gotovo je to na narodnem polju.
Zadnjič smo omenili okrajno sodišče za Brda in pa cesdni odbor za vsa Brda. V tem zmislu je že padla prva beseda v deželnem zboru. Upamo, da Brici bodo razumeli ugoden trenutek in vsestransko razmišljali važnost in dalekosežnost samostojnega okrajnega sodišča v Brdih. Posebno občine blizo Kormina in Gorice naj ne pozabijo, da so Slovenci in da le v združenju vsib Brd je rešitev. Čeravno bi bile morda nekatere občino nekoliko boli oddaljene od sodišča, ni smeti na to se ozirati. V prvi vrsti je treba gledati na skupnost. Sodišče bi bilo v središču, ki bi na se vleklo vsa Brda, V tem središču bi se osnovala posojilnica in hranilnica, vinarska in sadjarska zadruga. Dobiček hi imeji le Slovenci in ne naši nasprotniki v Gorici in Korminu. Pomislite, kako se je Kormin vzdignil v zadnjih letih. Prvo sadje se drnže plačuje v Korminu nego v Gorici. Dasi je gornjim Bricem Gorica bližja, vendar mnogi nosijo sadje v Kormin, Z velikim korakom napreduje Kormin na račun — zahodnih Bricev.
Dnsi ima Kormin velike dobičke od zahodnih Bricev, vendar ceslni odbor v Korminu še zdaj ni odpravil hudega klanca pri Sv, Jurju nad Bračanom, po katerem morajo voziti zahodni Brici, posebno Kožbanci, svoja drva. Z majhnimi stroški bi se to leliko zgodilo. Ker je cesta tik avstrijske meje, bi jo tudi vlada izdatno podpirala. Ali ceslni odbor menda rad sluša one, ki škilijo preko luže —, zato pa se za ceste in klance ne zmeni.
V kratkem bodo računi razgmeni (ali vsaj bi morali biti) v pisarnici korminskega cestnega odbora. Kaj, ko bi se nekateri rodoljubi v zahodnih Brdih pogovorili in šli gledat račune? Po deželni postavi se morajo razglasiti računi pri vseh županstvih. Vsako leto se menda nekaj preudari za okrajno cesto pod Dobravem po reški dolini. Bog ve, ali se ta denar tudi porabi za ta namen? Ne bi bilo od škode, ako bi nekateri razumniki pregledali cestni zakon od 21. maja 1894. ter na temelju tega zakona morebitne pismene ugovore vložili na deželni odbor. Dosti je hlapčevanja!                         Rojak.
Od nekod. (Ne va cerkev v Gorici.) ¦— Ker smo povedali resnico, zat6 gospoda pri »Lco* popravlja, ugovarja in zagovarja. Popravek je jako medel in neutemeljen. Govorijo o nekem »vzvišenem delu", ne da bi povedali razlogov, zagovarjajoči h drago podjetje. Da se znani ud trudi za novo cerkev, s tem ni še podjetje opravičeno. Tudi na »Sočin* poziv, .,ali se bode slovenski pridigovalo". ni še točnega odgovora. Mi oslanemc pri tem, kar smo pisali. Z novo cerkvijo hočejo „Ecovei" priboriti veljavo in pokriti svojo nebrižnost, nemarnost, skrajno popustljivost nasproti zidom ter skrito nasprotje-do tistih Slovencev, ki tirjajo narodne pravice.
»L' Eco" ne pozna Slovencev, ko treba vzdigniti glas za naše pravice. O rimskih škandalih piše, o slovenski borbi molči kot grob. Ko je treba denarja, tedaj se oglasi in Slovence pozna. SI o-ven ski denar sicer poznajo, Slovencev pa ne. Da bi ne prišel zastopnik Slovencev v mestno starešinstvo, zapustili so bojno polje, prepustivši jo židovskim zastopnikom. In to mržnjo, skrito pod katoliškim plaščem, — pokriva zdaj z novo cerkvijo, z bratovščinami, s procesijo na Sv. Goro in s popotovanjem v Rim in  Loret.
Hvala Bogu, da nismo bili učeraj rojeni, vsled česar so nam skriti nameni jasni. »Ecovci« naj slepijo svoje uboge Furlane in nekatere kratkonavezane — slovenske ovčke, nas pa ne. Ko se »Ecovci* lotijo glavnega in težkega dela, to je volilne borbe v javne zastope, ko priznajo, da na Goriškem Živijo tudi Slovenci, tedaj jim bodemo verjeli o »vzvišenem delu*.
ID danes zopet pnnav^amo: Gorica ni vredna, da jo Slovenci podpirajo. Kdor ima še kaj srca do Slovencev in slovenske stvari, ne bi nikdar smel podpirati nove luksus-cerkve. Znano je, da mestne cerkve so prazne. Jedino ie pri zjutranji službi božji so napolnjene, ker prihajajo Slovenci; enako je ob prazničnih dneh pri takih službih božjab, h katerim prihajajo Slovenci iz mesta in bližnje okolice. Zdaj naj se še ena zida za stotisocafce, da bo prazna. Vrhu tega ni še dognano, ali se bo smelo v njej slovenski pri-digovati!
Za zdaj imamo Slovenci Alojzijevišče in Slogine zavode, te moramo podpirati. Veliko je pomanjkanje duhovnikov in še večje se nam kaže v prihodnje..-. i. Kolika dušnih pastirjev hi se lehko vzgojilo z denarjem, s kojim se ho zidala nova cerkev. Ali je odbor kedaj to pomislil?
,Pr. L." prihaja z novim načrtom na dan — glede na Alojzijevišče. Prisiljeni smo priznati, da so umestni in potrebni. Kako z lahka bi se ti načrti izvršili, ako bi imeli denar na razpolaganje, katerega so Slovenci dali za novo cerkev.
Slovenski duhovniki, bodite modri in obračajte denar za najnnjniša in najpetreb-niša podjetja! —
Dostavck uredništva. — »Eco* zopet brca. Rekli smo, da ž njo ne bomo polcmi-zovali. Vendar dvoj«« izjav moremo dodati temu dopi.su iz duhovskih krogov*. «E»-n" se silno čud; našemu »Punctimi* un zadnji kratek odgovor na Fr.ipportijevo »izjavo". Kaj znnči to? Nič drugega nego to, da smo o resnici svojih trditev tako prepričani, da je zaman sleherno prizadevanje, omajali ga. Mi imamo tudi dokaze za svoje trditve. — Drugič moramo zavijarsko »Eco" kreniti po zobeh. Očita narn nedoslednost, ker smo se postavili po robu onečaščevanju novega pokopališča, a na starem bi raje videli gledišča in plesišča nego cerkev. Kako more k-ij takega čeljustih' »katoliški lisi"?I Ali nismo govorili jasno, da smo nasprotni le dragoceni Iuksus-cerkvi, dočim bi pobožnenu namenu ustrezala manjša cerkev?
Od J)n.vc. — Kak»r vi, drugi naSi bralje na jugu, imamo tudi mi uprav sedaj grozoviton boj s sovražniki za to trohico .slovenske zemlje, ki narn je še ostala. Toda borba napravi junaka, pravična in poštena stvar mora zmagati prej ali poznej, torej tudi mi ne mislimo še tak6 kmalu zmetati orožja v koruzo ter udati se na milost. Nam je boj, da javno povemo, le potreben, ker on pomaga dokaj k razširjenju narodne zavesti med našim še slabo prebujenim ljudstvom.
Dasi se začetek boja datuje daleč nazaj v preteklost, vendar se je začel prav za prav še le z nastopom novega leta. Zakrivila ga je volitev v marnberškr okrajni zastop, v katerem so doslej Nemci in nemškutarji nosili zvonec ter svobodno podpirali z obilnimi dohodki nemški »Schulverein". Letos so pri tej volitvi postavili tudi Slovenci svoje moči nasproti Nemcem ter jih moralično zmagali. Pri volitvi veleposestnikov so imeli Nemci le par glasov večine, med tem ko se je nekoliko prepozno pokazalo, tla je z Nemci glasovalo 5 volilcev, ki radi prenizkega davka nimajo volilne pravice. Pri volitvah občinskih zastopnikov zmagali so Nernci samo z jednim glasom večine in še tega ne b: dobili, ako bi ne bil neki marnberški trgovec s šuntanjem ali žuganjem Slovencem jednega volilca odtegnil. Nemci so torej praznovali svojo zmago s strašno jezo na Slovence ter kazali svojo omiko s tem, da je neki kolovodja marn-berških nemčurjev ozmerjal nekega zavednega veleposestnika iz Ribnice s psovko »nrindisehe Zotel". Taka brutalnost pa začenja tudi Slovence le dramiti iz spanja. Tako so Slovenci v starodavni Vozenici, ki je bila doslej gnezdo najhujših nemškutarjev, kar čez noč vstali ter zmagali nemškutarje pri volitvah v občinski zastop. Prišlo je baje celd do tepeža, toda vse zastonj, tudi tukaj so zmagali Slovenci. Tak6 torej padajo nemčurske trdnjave tu oh Dravi druga za drugo.
Jednako zanimiva bila je dne 13. t. m. tudi volitev v občinski zastop v Ribici. Ta nemčurska trdnjava je padla sicer že pred tremi leti, toda letos so nasprotniki napeli zopet vse moči, da jo pridobe nazaj v svojo kst. Zmaga jim je bila zagotovljena sam6 v prvem volilnem razredu, torej so se spravili nad siovenske volilce drugega razreda ter jih obdelovali prav po paševsko za svoje namene. Pa tudi lagali so, da jih je moral biti vesel sam Lucifer, ter pri tem grdili na naj-nesramnejši način naša čast. gg. dušna pastirja. Glavni kolovodja ribniških nemčurjev se je spozabil celo fakfi daleč, daje izbleknil: »Ni ne Boga, ni duše, ni vraga, le mašniki so naši vragi!" Ko se je to razneslo, bili smo tudi Slovenci od prvega do poslednjega razjarjeni nad tako drznostjo ter smo tudi odločno pokazali tem paganom, kaj vse premoremo.  V  tretjem  volilnem  oddelku  smo
oddali jedaogksno po 31 glasov za nase kandidate, pa tudi v drugem smo dobili večino, našim paganom na največjo sramoto in jezo. Vseh naših volilcev je dospelo na volišču 42, nasprotnih samd 12! Ko so korakali njihovi pristaši prvega razreda na volišče, kričali so potoma »Evviva Garibaldi!" kar je menda pomenilo, da sani6 punta r Garibaldi bi še maral za take prekucuhe, med tem ko jih stari Bismark in nemški cesar niti veft ne pogledata. Seveda so se repenčili in jezili togote, da so bili kar slinav; okrog ust, in neki pernski privandravec, gozdar Wethy, si je drznil ob koncu volitve izblekniti volilni komisiji v obraz besede: »lin Namen meines Chefs und Partei protestiere ich gegen die Geldpressung, unter veleher die \Vahl des z*.veiten \VuhIcurpers ausgcubl \vurde". Predsednik volilne komisije ga ni poslušal, da izjeclja vse, marveč ga krepko -;a vrnil, na kar so se dvignili tudi ostali možje volilne komisije ter vsi takoj sklenili vložili proti tej drznosti tožbo. Pemski privandranec pride torej zarad le dr/.nost: še pred sodišče, kjer se mu bržkone ohladi vroča kri. Ker so na tak način naši nemškutarji pokazali, da je skupno delovanje in sprava ž njimi nemogoča, zato hočemo tudi odslej stopati jim vselej in povsod na prste, da tako rešimo narodni čolniček, kolikor je to še mogoče.
Goriške novice.
Grofa Alfreda Coroniiiija Kromber*
ikejra imenovala je občin,* Sv. Lunja častni m ubrano m lir mu je to urzriauiia v ponedeljek z nastopno brzojavko: »Svetolu-cijsko st.ir.tSiu-stvo je v svoji današnji seji imenovalo Vaš«- Vi.<»>k»rod|e v hvaležno priznanje V,.sih obilnih in težavnih prizadevanj za blagor !*-ga okraja «¦ m>gl.'i s i/o častnim občanom ter prosi, da blagovolile sprejeli ta dokaz hvaležnosti. Anton Vuga, Zupan: Ignacij Kovacič, prvi podžupan". Kakor se nam poroča, zahvalil se je g grof Coronini sledečim pismom: »Slavno županstvo! Prijazna vest, da svetolucijsko slarašinstvo me je soglasno imenovalo čistnim občanom, me je vesel«/ iznemidila in štejem si lo imenovanje posebno v čast. Slavno županstvo naj sprejme mojo presrčno zahvalo na lom izrednem odlikovanju in ob eiiom zagotovilo, da kakor do zdaj potegoval ne bom tudi naprej po svojih skromnih močeh za blaginjo in korist naše dežele in zanemarjenega slovenskega naroda. Odličnim spoštovanjem slavnemu županstvu mlniir Alfred grof Cornnini-Cronborg".
Ruski izseljenci. - V »P r i m o r c u" srno poročali, da danes teden se je vozilo po železnici mimo Gorice 47 rusinskih in poljskih rodbin iz Galicije; hoteli so iti do Genove, da se od tam prepeljejo v Argentino. Doma so jim vse pobrali židje, plemiči in davkarije, zalo so se i/.soiili. - Toda laška vlada jim »i dovolila vstopa v Italijo, ker niso mogii dokazati dovoljno gmotnih sredstev za potovanje. Da bi jih ne imela na vratu morda v GiMiovi, jim je raje prepovedali* prihod v Italijo. V petek po noči so prišli v Gorico; v potih vagonih so bili nastanjeni na postranskem tiru.
Prve dni se jim je slabo godilo, kajti v mesto so se bali priti, na kolodvoru je pa vse drago. Na pustni torek popoldne so bili prvič nekoliko bolje pogoščeni. Na kratek poziv v »Primorcu" in s posebno okrožnico je doSlo v par urah toliko denarja in blaga, da so dobili: okoli 120 litrov črnega vina, 250 parov klobas, sfcoro !0 kilov dobrega sira, okoli i20 kilov kruha, 1 celo gnjat (pršut), tri velike steklenice pristnega tropi-novca, ~- za otroke pa sto pomeranč, 2 kg. orehov, 2 kg. suhih smokev, 2 kg. rožičev in okoli 120 kolačev. — V koiikor ni bilo darovano, smo potrosili v denarju 42 gld. 45 kr.
Darovali pa so: Prof. Jos. Ivančič 5 gld., baron Winkier 4 gld., Jerkič Anton 1 gld. Stvec Fran 1 gld., zakonska Čoš 2 gld., Mužič Jos. 50 kr.. Krmpotic" Jos. 50 kr., neimenovan 40 kr., Pavletič L. 50 kr., dr. Povšič Ani. 50 kr., Presl Iv. 50 kr., dr. Jos. Stanič 5 gld., Koren Ant. 1 gld., Obidič Ant. 20 kr., Jeretič Ant. 1 gld., Fpn Ant. 50 kr., Drnfovka Iv. 1 gld., Poveraj M. 1 gld., Suda Iv. 1 gld., dr. Al. Rojic 2 gld., mons. Kumar 1 gld., mons. Košuta 1 gld., N. N. 1 gld., Spazzapan Vineenc l gld., slovenski in hrvaški bog08iovei 7 gld. 30 kr., ravnatelj dr. Jos. Gabrijelčič 1 glii, pitivnik Lipovšček 50 kr., ces. svetn. Vodopivec 1 gtd., Ivan Hausner 50 kr., gostilničar Andr. Lisjak (»pri Rajhu") 1 gld., Anton Mužina, uč. na Brjah, 50 kr. — skupaj torej 43 gld. 40 kr. Preostanek 95 kr. izročimo za »Slogine" zavode. V blagu so darovali: Kaučič Ivan tri velike steklenice tropinovca. Pečenko Anton in Dekleva Ivan vina, Čcrmelj in DraSčck P. sta dala po nizki ceni klobas in sira, TrampuS in Drasček K. veliko kruha, Katnik Iv. je.lno gnjat.
Izseljenci so bili s početka zelo neza-upni; gledali so bolj od daleč voz blaga pa 2 sodčka z vinom. Nekateri bolj srčni so prišli bolj bliže; a drugi so jih opominjali, da utegne biti to kaka ,zrad;\" (izdaja); menili so, da jih hoCe kdo bodisi ostrupili ali pa omamiti in potem — peljati nazaj v Galicijo. (Tega so se posebno bati; zato možje niso hoteli iti ni po noči spat v vagone, marveč ostali so zunaj na straži.) Naš urednik je moral popiti pred njih oimi prvi kozarec vina in pojesti kolač, kateri je Rusin izbral iz srede zavoja. Še le potem je večina radostnim srcem vzela darove, mnoge skrbne matere pa so dovolile otrokom vzeti le pomeranče in »orahy» (orehe), češ, tu ne more biti »zradv". No pri koncu so bili že vsi uverjeni, da tu ni govora o kaki »zradv", marveč da so jim to poslali za pust »bratje Slovenci*.  Bili so zeI6 veseli in  od  hvalež-
nosti so poljubovali roke, ne vede, kakd naj
bi zadostno izrazili   svojo  zahvalo.  __ Ta
prvi čin človekoljubja je zbudil še druge kajti v sredo in četrtek so jim še drugi nosili in vozil: raznih jestvin na kolodvor.
Našemu redarstvu je služil kot tolmač g. Ivan H o v a n s k i, rodom Poljak, ki umeje tudi rusinski; v Gorici se je priučil še drugim jezikom, običajnim v bij deželi.
P. S. Dostavljamo, da je odpotovalo v sredo zvečer IG rodbin ¦ v Ameriko. Ostali odpotujejo menda tudi za njimi.
Radodarni doneski. —Za »Slogine* zavode je došlo od zadnjega razkaza: Mala družba iz Ajdovščine v Sv. Križu gld. 1-27. — Vesela družba samih mladeniče? v Dol. Vrtojbi gld. 305, — Trgovec Kavčič Ivan v G. 5 gld. — Trgovec Jakil Andrej iz Rupe 2 gld. — Rodbina Kovačič pri Sv. Luciji namesto venca na grob umrli g. Hermim Kragelj 7 gld, — Ostanek dohodkov veselice »Slov. Zveze" v St. Petru gld. 1330. — Pustni-»Maček" spraskat v -Vugovi-gostilni pri Sv. Luciji 6 gld. (poslal F. Kovačič.) — Svatje pri ženitovanju Fr, Gerzeja v Rihem-bergu zložili pri kozarcu v znak prave zado-voljnosti gld. 3-05. ~ Saunik Ant. iz Bilj neki preostauek 25 kr, — Dr. Franc Sedej c. kr. dvorni kapelan na Dunaju po dr. Gregorčiču 50 gld. — Stolni vjjiar Pavlica Andrej v G. 3 gld. — Nadšk. tajnik Baic Josip v G. 5 gld. — Dr. Ferjančič Andrej državni poslanec itd., 5 gld. -- Župnik Franc Janftar 2 gid. — Dr. Klemeni Sežun na Dunaju 2 gld. — Kušar Jos,, drž. poslanec, 2 gld. — Dr. ion. Pukl na Dunaju 1 gld. --Rev. Lcrcher na D. 1 gld, — Višnikar Franc, državni poslanec itd., 1 gld. — Prof. Sturm na D. 1 gld. — Dvorni tajnik Urbančič 1 gld. — Klančič Milica nabrala pri srebrni poroki svojega očeta v Podgori 10 gld, — »Narodna globa" pri Sokolovem velikem plesu nabirana po A, J. vrgla gld. 10-83. — Mesto venca na rakev soprogi profesorja Kragelja darovali so njegovi ožji znanci 14 gld. — Ivan Roja 50 kr., ker se ni mogel udeležiti veselice v Št. Petru in 10 kr, globe njegovih boter za izgovorjeni laški besedi,
Podružnici sv. C, in M. v Gorici je poslal g, Fabiani iz Štanjela znesek gld. 7*22, kateri je nabral v Sežani g. Jos. Forčič po volitvi enega uda in namestnika v pogozdo-valuo komisijo; darovalci so bili največ vo-lilci kometiskega okraja. — V Dornbergu se je nabralo za podružnico sv, Girila in Metodu pri poroki Frančiške Cotie 82 kr., v veseli družbi pri g. Keršovaniju 72 kr., v veseli družbi   pri  g. Kaučiču 65 kr. —
Za Volaričeve sirote so zložili udje »Gospodarskega bralnega društva" v Cerknem v veseli družbi 5 gld. Vsega skupaj smo prejeli mi 381 gld, tO kr., okoli 150 gld. pa je dobila naravnost udova, ali porabila jih jo v prvi sili in potrebi. Nu razpolago je torej le ona gvota, katera se jo nabrala v naših rokah. Ali bi ne bilo mogočo, zložiti vsaj pol tisočaka? Ljubil"1''mi lepe slovenske glasbe, zlasti Voluričevih melodijoznih pesmij, priporočamo še nekoliko usmiljene požrtvovalnosti za revne sirote nadarjenega, za narod delavnega in zaslužnega očeta.
Vsem dobrotnikom, ki pokladajo darov na narodni žrtvenik, presrčna hvala.
O potrebi novega društva smo prejeli z dežele ta-le dopis:
Cenjeni gospod urednik t
Res, krasno misel ste sprožili v predzadnjem »Primorcu4 glede na potrebo novega društva. — Uverjeni bodite, da ste govorili iz srca vseh rodoljubnih deželanov.
Že večkrat se je pričelo pri nas razpravi tati, na kak način bi se prestrigel greben oni lahonski druhali, ki se ošabno širi po naši zemlji, sovražeč vse, kar je slovenskega, razun našega denarja, in mi pohlevne ovčice jih redimo in jim pomagamo k obstanku.
Ali zadnji čas je, da se organizujemo in z združenimi močmi naredimo konec tem nedostatkom, da poženemo to druhal iz naše sredine; pa ne samo teh, ampak tudi one narodne izdajalce, katere je sicer slovenska mali rodila, a so se izneverili, in takih je žalibog premnogo v Gorici. Proč z renegati! Ako se sramujejo svoje narodnosti, niso vredni naše podpore, iščejo naj si drugje kruha.
Proč s takimi ljudmi, ker pri sedanjih razmerah potrebujemo resnih, neustrašljivih mož, kakoršni se nahajajo sedaj na narodnem krmilu, na katere je gotovo vsak zaveden Slovenec ponosen.
In s tem društvom, ki sicer ni še niti v kalu. dalo bi se gotovo to doseči, ker, ako z dežele ne prinesemo novčičev v mesto našim nasprotnikom, so neizogibno zgubljeni, kakor tudi njih za-lega. Gorica pa stoji, kakor je gotovo vsakomur znano, v sredini slovenske dežele in od slednje je odvisno blagostanje Gorice, torej od nas deželanov. Ako bi pa imeli na razpolago slovenske trgovce, ki bi bili dobro založeni, gotovo bi se vsak zaveden deželan pri svojem človeku posluževal, ako dobi dobro blago in po isti ceni, kakor pri naših nasprotnikih. Kdor pa tega ne bi hotel storiti, poskrbimo mu že, da se ne posluži noben sosed pri njem, in če so to zgodi, kar je lahko mogoče, ako se združimo, premisli naj vsakdo, kak velikanski napredek doživimo v naši solnčni Gorici.
Ali samo govoričenje nič ne pomaga, treba je iti resno na delo. Jaz sem tudi izmed istih, ki da v to svrho 50 gld., ako se društvo ustanovi, in prihodnjič, ako da Bog dobro vinsko letino, še kaj več.
Na noge rodoljubi! Ako smo složni, bo prihodnost naša. Vsakdo naj bi širil to krasno idejo v svojem krogu, da se pokažemo slični našim vrlim bratom Cehom.
Majhen narod smo Slovenci,  a  velikodušni, in če le hočemo, dosežemo svoj namen. Kmečki sin.
Letni imenik porotnikov je že sestavljen; in tiskan je bil letos prvič razposlan tudi vsem obči nanj, kakor določa — zakon. To se je gotovo zgodilo vsled interpelacije naših poslancev v državnem zboru! Čudno,  da morajo še le zastopniki ljudstva j
učiti okrožno sodiSce v Gorici, kaj velevajo I — jasne določbe zakona o porotah. In vendar je bilo takd.
Od strani raznih županstev smo dobih pritožbe, da ta letni imenik jim je bil dopo- | s|an v _ laškem jeziku. 6g. župani, podžupani in starašine se po pravici Čutijo žaljene v svojem narodnem Čustvu, katero najvišja varuhinja pravice v deželi tak6 brezskrbno žali. Priporočamo zatorej vsem gg. županom, naj pošljejo oni letni imenik pravosodnemu ministerstvu s primerno pritožbo, v kateri naj naglašajo, da Slovencev v deželi ie dve tretjini, koteri se ne paste več ža U odslrani državnih obastnij z usilje-vurieoi tujega jezika; župani so morah seliti prvotni imenik, naredil, so ga tudi pravočasno in to v domaČem slov. jeziku, __ zakaj jim torej pošlje zdaj okrožno sodišče laSke letne imenike.
Pri tej priliki lahko Se povejo ministerstvu število onih posestnikov, katere so gg. župani postavili v prvotni imenik, in na to" Število onih, ki so našli milost, da so bili sprejeti v letni imenik.
Uverili smo se namreč, da politične oblastnije in potem naši vrli gospodje pri okrožnem sodišču so dobro pomeli Slovence iz porotniške Častne službe. Mnogo je Slovencev, ki poznajo po tiva in tri jezike, a niso našli milosti v occh nage skrbne gospode, dočim je sprejeta cela vrsta F^rlanuv, ki poznajo le svoj jezik.
Tak6 sestavljen letni imenik porotnikov in pezakonih ob t nem je neCuvcno pre-ziranjft in žaljenje slovenskega naroda v deželi. Prosimo preprijaznega nam g. državnega pravdnika, naj ta Članek zapleni in potem predloži na višje mesto, da tam zgoraj vsaj takim potom izvedo, kako se godi Slovencem ni Goriškem ukljub vsem zakonom in na* redb^m.
Ostala Slovenija.
Društvene vesti.
Konec pusta. —- Ples »Goriške Čitalnice" v nedeljo je bil dosti živahen. Plesalcev in plesalk je bilo dosti, le ozadje je bilo zo 16 redko. Nazori današnjega sveta so taki, da pri glavnih plesih prvih društev se kaže na zunaj notranja moč, duševna in gmotna, in narodni ponos, Na to naši slovenski veljaki v Gorici Cisto pozabljajo. Odtegujejo se Čitalnici, za kar jim je zadosten i sleiiern uzrocek, docim jih pogosto videvajo ' v gledišču in cel6 v »duri*. Tu pogrešamo tistega blagodejnega zrnisla za skupnost, za —• raprezentacijo slovenskega elitnega sveta v Gorici. Ne govorimo dalje! ftoko na srce, pa vsakdo izprašuj svojo vest, je-li izpolnuje v leni pogledu svojo narodno dolžnost! — V obče pa opažamo v Čitalnici nekaj napredka, nstnireč uprav radostnega naraščanja inožke in ženske mladine v razumnikih krogih. V tem pogledu, upamo, na vedno boljše CMse. Gorica je itak središče slovenskega dela dežele, a v tem so položeni vsi pogoji živahnejšemu razvltku našega društvenega razvitka.
-~ .Goriški Sokol* je zaključil pust z običajnim vsakoletnim plesom pustni torek. Lotos ni bito inaskarade, da se je naredila zopet jedenkrat izjema. — Svirala je vojaška godba 12 mož. — Občinstva je bilo zetd veliko, več nego ga morejo sprejeti društveni prostori. Ali nad 100 vstopnie je bilo treba kar odreCi, kajti dvorana je postala veliko premajhna za napredujoče društvo. — Odbor »Sokola" je poslal tudi bolj izbirčen pri sprejemanju udov in pri razdeljevanju vstopnic neudom. V to so ga prisili lahko uniljivi razlogi. — V torek se je zbrala torej prav lepa družba pri Sokolu. Dosli so tudi nekateri gostje iz okolice, z Vipavskega in iz Kanala, pa tudi iz Brd. Zabava je bila prav živahna, kakor je pri »Sokolu* sploh že navada. Počitek je bil že ob 11. uri radi večerje, konec pa proti 4. uri. Dvorana je bila sicer še polna, ali godba je dovršila svoj spored in — konee«je bilo. Vsakdo je nesel seboj lep, prijazen spomin, ki gotovo prihodnjič vsakogar zopet privabi v prostore »Goriškega Sokola*.
— Izredni občni zbor »Goriškega Sokola* se je vršit sinoči od 8'/». do 11. ure. Udeležba je bila tudi res izredno velika; to kaže, da je zanimanje za društvo prav živo. — Starosta br. Andrej Gabr-šcek je povedal na kratko, kako lepo in dostojno se je vršil redni občni zbor do konca, — obširneje pa je slikal graje vredni prizorCek pri sklepu, vsled katerega veČina odbornikov ni hotela sprejeli izvolitve. Starosta je po vrednosti ocenil nedostojno postopanje od strani par drustvenikov ter pojasnil stališče odborovo, ki je bilo edino pravilno. (Vsa reC skoro ni bila vredna beseda; ali breztaktnost in lahkomišljenost v govoru in vedenju od strani dveh mladih društveni-kov je privela do 03ebnih razžaljen], vsled tega do odstopa odbornikov in tak6 do ro-vega obe. zbora). Staroslova pojasnila so bila sprejeta z odobravanjem na znanje.
Pri volitvi je bil zopet in to s soglasnim vsk!iko:n izvoljen za starosto br. Andrej GabršCek: v odbor so bili izvoljeni z veliko veČino glasov br. Po ver a j Martin, br. Drašček Peter, br. Jerkift Anton, br. Mu žic Josip, in br. Krm potic Josip. Za šestega odbornika se je vršila še ožja volitev med br. Rajni. Feigelom in br. Andr. SIo-karjem; izvoljen je bil br. Si o k ar, — In takd je bil sreCno spravljen pod streho novi odbor, kateremu je bila izročena v skrb društvena Indija za jedno lito. Uverjeni smo, da novi odbor bo kos svoji nalogi in da bo vodil društvo po poti napredka do one višine, ki bo delala Čast ne le društvu samemu, marveč Slovencem na Goriškem v obče.
»Narodna Čitalnica' t Ljubljani ima 279 Članov (3 častna, 268 ljubljanskih »o 8 vnanjih). Dohodkov je imela v letu 1895. 3114 gld. 66 kr. troškov pa 2643 gld. 9* kr. Meseca oktobra se je preselila Čitalnica v »Narodni dom", nadejati se smemo torej, da se bode razvijala še vspešneje nego do sedaj. Društvo Je imelo 44 Časnikov na razpolago.
Shod tolflcer. Poslanec v zboru Kranjskem, g. Ivan Hribar sklicuje svoje volilce na prihodnjo nedeljo na volilski shod, na katerem bode poročal o svojem delovanju in minolem zasedanju deželnega zbora.                                                    m
Dopolnilna volitev za deželni zbor v gorenjskih in notranjskih mestih in trgih se bode vršila dne 25. t. m,, ker je odložil svoj mandat prejšnji izvrstni ia priljubljeni okrajni glavar, in pozneji ne baš uzorni državni poslanec, gospod Anton Globočnik. Mi nikakor ne prikrivamo svojega menenja, da iskreno obžalujemo take kandidature, s katerimi se prisiljenim kandidatom le škoduje, stvari sami pa ne koristi prav ničesar. Na vseh tacih kandidaturah ni nič druzega, nego to, da je dotiCna stranka dosegla hipen vspeh in pognala v kozji rog nasprotno stranko. Koliko dobička pa ima potem od takih kandidatur domovinska stvar in tudi stranka sama, o tem nam je klasična oriča poslaniško delovanje, oziroma nedelovanje g. GloboCnika. A tudi takim kandidatom je le na škodo, ako se podtikajo brez potrebe v javnost. Mož je bil vesten v svojem poklicu in storil svojo dolžnost v polni meri, tak6, da ga je ljudstvo ohranilo v blagem in hvaležnem spominu. ČemuDehati tacega moža v vrtinec potitsittili'' borCuS mu rušiti brez potrebe m brez smotra to, na kar sme biti ponosen; menerije a njeni v narodu!
Verjemite nam pa, da s tem nismo hoteli očitati le oni stranki, ki je slučajno izvolila gosp. GloboCnika svojim zastopnikom, ampak graja naša velja na sploh in želimo, da bi se ne grešilo s tem v prihodnje. V javne zasiope, zlasti v poslansko zbornico na Dunaju, kjer smo Slovenci itak tako borno zastopani, naj pošiljati obe naši stranki na Kranjskem (kjer vendar ni revščina na delavnih silah kakor pri nas v periferiji) le take može, ki res sodijo tja: po parlamentarni okretnosli svoji, po svojih talentih, po lastnih skušnjah, doživelih v pol i tiskih in narodnih borbah in tudi po svojih fizičnih moCch.
Cinah. Volitve volilnih mož se hoda vršile a hrvaškega. Zapustil ji
Za gori omenjeno volitev jo prijavil zvrševalnemu odboru narodne stranke svojo kandidaturo kurat in deželni arhivar, veleč, g. Anton Koblar. Z više valni odbor je že pritrdil tej kandidaturi trn podlagi poročil, doslih mu iz posamičnih okrajev. Mi se morda ne strinjamo v vsem z nazori lega kandidata, vendar bi nas jako veselilo, ko bi se združili obe stranki zt>. to kandidaturo. In v tem slučaju bi se ros lahko, saj je g. Koblar rodoljub in -- duhovnik, Co pa že ni drugaCe, kakor da mota hiti boj, potem bi prosili v interesu tntf.e ».kupne stvari in v interesu dobrega namenu našega tmrodu: boj bodi dostojen! - - Tako pišo »Edinost* od sredo. Mi nimamo ničesa dostavili.
Razgled po svetu.
Volilna preosnovn. — V sobotni seji poslanske zbornice je niinisterski predsednik predložil načrt volilni preosnovi. NaCrt je izdelal sedanji minister za Gališko dr. Ri 11 n e r, a njega duševni oCe je prav za prav nemško-nacijonalna stranka, katera je prva sprožila misel, naj se ustanovi nova kurija z obeno volilno pravico.
Vlada je predložila drž. zboru dva zakonska načrta, katerih prvi obsega določbe glede na premembo državnih osnovnih zakonov o državnem zastopu, drugi pa določbe gledd sprememb volilnega reda za volitve v državni zbor. Načrtu je vlada dodala obrazloženo poročilo, ki pojasnjuje njega statistično podlago.
Prvi predloženih zakonskih načrtov določa, da se število članov poslanske zbornice pomnoži od 353 na 425, torej za 72 mandatov. Te nove poslance voli »splošni volilni razred", kakor se je uradoma krstila nova kurija.
Od teh novih poslancev jih voli: Češka 18, Gališka  15,  Dolenja Avstrijska 9, Moravska 7, Štajerska 4, Gorenja Avstrijska 3, Tirolska 3, Dalmacija 2, Bukovina 2, Slezija | 2, Solnograška, Koroška, Kranjska, Predarlska, ! Istra, Goriško - GradišCanska ter Trst pa po j jednega.                                                    j
V  »splošnem volilnem razredu* bode imel volilno pravico vsak polnoleten državljan, kateri po zakonu ni izključen od volilne pravice in stanuje pred razpisom volitev vsaj šest mesecev v volilnem okraju, izključene pa so vse tiste osebe, ki služijo kot posli in živč s svojim gospodarjem v hišni družbi Ako ima kdo volilno pravico v jedni že sedaj obstoječih kurij, zato še ni izključen iz pete kurije; v tej bodo imeli volilno pravico tudi vsi Usti, kateri jo že imajo v jedni drugih kurij.
V   izključno mestnih volilnih okrajih, namreč na Dunaju, v Pragi in v Trstu, se bode volilo neposredno, v vseh drugih okrajih pa posredno, t. j. po volilnih možeh, Ako bi kateri deželni zbor sklenil, naj se za de-želnozborske volitve iz kmetskih občin uvedejo direktne volitve, potem se uvedejo v dolični kronovini tudi za »splošni volilni razred".
Pri posrednih volitvah naj pride na vsako občino, ako šteje vsaj 500 prebivalcev, po jeden volilni mož. Občine, katere nimajo toliko prebivalcev, bodo volile skupaj z drugimi občinami toliko volilnih mož, kolikor-krat 500 prebivalcev bode  v združenih ob-
posebe v vsaki občini, katera voli vsaj jednega volilnega moža.                                 ! Ako bi se kje uvedle neposredne volitve,-' razdeli politična oblast dotiCno kronovino na manjše volilne okraje in določi za vsak tak okraj, kje naj se vrši volitev. Taki volilni okraji ne smejo šteti nad 4000 prebivalcev. Da se dobi zadostno število volilnih komisarjev, določa načrt, da je to častna služba, katero mora prevzeti tisti, kogar za to določi politična oblast.
Glasovalo se bode z Mslki oziroma v kmetskih občinah tako, kakor doslej pri volitvah za deželni zbor dotične kronovine, ali z listki ali ustno.
Posamične volilne kurije bodo volile v naslednjem redu; najprej voli »splošni volilni razred*^potemi kmelske občine, za temi mesta in trgovinske zbornice »n naposled velepo-sestvo.
Pri sestavi volilnih okrajev za »splošni volilni razred* se je vlada držala načela, da je iz dveh volilnih okrajev kmetskih občin, vštevši v tem kraju ležeča mosta, zložiti jeden volilni okraj nove kurije, Upoštevale so se pri tem tudi deloma narodnostne razmere. Kranjska kronovina, Goriška, Trat, Koroška in Istra volile bodo vsaka po jednega poslanca, Štajerska volila bode štiri. Od teh mandatov bodemo imeli Slovenci štiri;kranjski, goriški, isterski in jeden štajerski, Na Štajerskem bodo namreč okraji; Celje, Vransko, Gornji grad, Laško, Šoštanj, Konjice, Slovenji gradeč, Ptuj, Ormož, Št. Lenart, Rogatec, Šmarje, Brežice, Kozje, Sevnica, Ljutomer in Gorenja Radgona volili posebe jednega poslanca, dočirn so se slovenski okraji Maren-breg, Mariborska okolica in Slovenska Bistrica priklopih srednještajerskemu volilnemu okraju.
Za razdelitev mandatov so bile mero-dajne zlasti tri okolnosti: 1, Ohraniti se je hotelo sedanje razmerje mandatov mej posamičnimi kronoviniuni; 2. Število prebivalstvu in 3. Razmerje glede davčnih dajatev mej posamičnimi kronovinanii. Načelo je bilo, da mora vsaku kronovina dobiti vsaj jednega zastopnika, manjšim kronovinnm pa se jo priznal po jedcu mandat tudi zategadelj, da bi no bilo treba preveč pomnožili števila zastopnikov velikih kronovin.
V državnem zboru, voljenem po novom volilnem redu, ho lorej 425 poslancev in sicer: 85 veleposestniških, 118 mestnih, 21 iz trgovinskih zbornic, 129 iz kmetskih občin in 72 iz »splošnega volilnega razreda". Od volilne pravico v peti kurij! bode izključenih 210.000 oseb, doslej je bilo vseh volilcev 1,732.257, v bodoče jih bode 5,333.581. Po »S. N«. Ogerska. —• V zbornici Košutovci uporabijo priložnost in bodo predlagali, naj se pretrga vsak': daljno dogovarjanje mej Ogersko in Avstrijo radi pogodbe ter naj se stori potrebno, da dobi Ogerska popolno neodvisnost aH avtonomijo v carinarskem in trgovinskem poslu. Drugi pristaši pa bodo predlagali, naj se ustanovi avtonomna ogerska banka za izdajanje papirnatega denarja. To j so srčne želje Madjarjev. Ali se jim kdaj j uresničijo, je seveda So vedno vprašanje prihodnosti. Sicer: pri nas je vse mogoče! — Budirapešlanski porotniki so obsodili na 2 leti ječe bivšega vodjo pomožnih uradov pri finančnem ministerstvu, ker je poneveril 7000 gld. — O znani Pulszkvjevi reči teče praskava in dokler ne konča, ni možno znali, ako sploh pride resnica na dan.
Ostale države. — Italija pošilja vojake v Afriko, ker želi, da bi Barallieri ali Galli-ano zmagal kjerkoli, čeludi ne prav sijajno, le da more nastopili vlada pred zbornico z veselo novico o zmagi italijanskih čet v Afriki. Ker se zbornica otvori že 5. prih. m., morata tedaj podvizati slavna generala, da rešita Crispija iz zadrege. Nekateri časopisi vedo povedati, da se je zavezala Italija plačati Ras Makonnenu jeden milijon frankov, za to, ker je izpustil iz Makale italijansko vojsko. — V francoski zbornici so na dnevnem redu vsak dan uprašanja o zaupnicah vladi. V senatu je vlada dobita ukor s 169 glasovi proti 74 radi lega, ker je dokazal neki poslanec, da je zanikal pravosodni minister neko pismo v neki špekulativni preiskavi. Ker je pa vlada dobila zaupnico v zbornici poslancev, so ministri vsled tega sklenili, da ne odstopijo. Pomagača pri pa-nanski aferi Artona je dobila Francija v svoje roke, ker ji ga je izročila Anglija. Po-loženje v Franciji je začasno nejasno, — Iz angleške zbornice se ne sliši nikakih po-sebnostij. Iz drugih držav tudi ne; le s Kube prihajajo tolažljivi glasovi o rednih zmagah španjske vojske.
dobrodelne namene. — Nadina Slavja uš k a, hči slavnoznanega Agreneva, gostovala je prošli teden v Zagrebu s svojo pevsko družbo. Kot je bilo pričakovati, uspela je s koncertom V vsakem oziru na čast in slavo ruske glasbe.
—  13. t. m. je bila v Zagrebu maša-zaduš-nica za pok. hrvaškim zgodovinarjem dr. Fr.Rački-jem. — Vladika Strossmajer je izdal svojo postno poslanico, katera obseza krasne pouke za vernike, kojim je namenjena,
—   Bolezen ustanovitelja stranke prava dra. Ant. S tarče vi ča je še vedno taka, da skoraj ni upanja ozdravljenju, pač pa je pričakovati skrajnost. — V sredo zvečer so prišli iz belovarskega zapora oni dijaki, 15 na številu, kateri so bili obsojeni na 4-me-fiečni zapor in so že prestali kazen. V Zagrebu so bili srčno sprejeti. — V razkazku stroškov središčne vlade v Budimpešti je citati, da so bili proračunjeni stroški avtonomne uprave hrvaške (notranji posli, šolstvo in sodstvo) na gld.- 9,139.4671.1895.rgld. 8,848.520 I. 1894., gld. 7,563.103 1.1893. Resnično pa je bilo izplačano gld. 7,843.640 I. 1895., gld. 7,159.702 I. 1894. gld. 7,106.947
Foularfl - Setflc 00 Kr.    s
bis fl.3-35p. M. jepanosisehe, ebinesisehe cto. ia deti n«u-eslen Dessins und Farben, smvie sdnvarze, iveisse und farbige Hianntriiarg-fisMtt von 85 kr, bis fl. 11-05 per Meter — glatt, gestrcift, karriert, gemustert, Da-maste etc. (ca. 240 verseh. Qual. und 2000 verseh. Farben, Dcssins>elc.l Forto- in<1 stcuerfrei ins Haus. — Muster umgehend. Doppeltes Briefporto nach der Schweiz.                                                                         m
8eldea>Fil>rlto& G.Hoiraebors(k. a. k. HolJ.), ' ZflRICH.
Zahvala.
Vam g. kolegom, prijateljem in znancem, ki so spremili k zadnjemu počitku nepozabno mi soprogo, svojim učencem, prijateljem ter prijaleijicam drage pokojnice, ki so darovali toliko krasnih vencev, slednjič vsem onim, ki so mi ustno ali pismeno sožalovali na hudem udarcu neizprosne usode, izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo.
Pri Sv. Luciji, dne 20 febr. 1896. ______________Prof. Andrej KrngclJ.
Razgled po slovanskem svetu.
HrvaŠka, — Ban Kuhen-Hedervary je odpotoval v Italijo, da si okrepča zdravlje, katero je baje precej trpelo radi velikega napora v delovanju za madjarsko državno misel v Hrvaški. — Umrl je v Varaždinu Ladislav Kukuljevie-Sakeinski, brat pokojnega Ivana, znanega zgodovinarja in rodoljuba
Bosna-Herccgovina. — Pred časom so zaprli v Hercegovini nekoliko pravoslavnih kaludjerov (neka vrsta frančiškanov), ker so ponaredili oporoko pok, trebinjskega župana Geroviča na svojo korist. Kmalu bo konečna razprava, katera obeta biti velezanimiva.
&)Sk», •— V zasedanju deželnega zbora češkega ni bilo doseženo nikako zbližunje mej strankami, pač pa položenje je postalo še ostreje mej Nemci in češkimi poslanci, Ako bi Nemcem ne pomagali plemiči, ne bi imeli niti jednega deželnega odbornika, V zadnji seji 14. t. m. so bile volitve v deželni odbor. Veleposestniki so Izvolili svoja dva moža, kmečke občine dva mladočoška poslanca, mestna skupina tudi dva Mladočeha, a le b pomočjo plemstva sta bila izvoljena iz celega /,bora dva Nemca. V kolikor se niso zbližali Nemci in MladoSehi, v toliko se je pokazala nu površju jedna točka v gporazumljcnju češkega plemstva z Mladočehi. Mladi knez Scluvarzenborg je imel namreč govor, v katerem je poudarjal, da ima v svojem programu državno pravo češko tudi plemstvo in da si želi ono, videti avstrijskega cesarja kronanega s krono kraljestva češkega, kajti še-Ie potem hi se moglo doseči splošno spo« razumljenje, Tu patrijolični govor iz krogov češkega plemstva je našel odziv pri češkem narodu, kateri je pozdravil to izjavo kot znamenje boljše prihodnosti češkega kraljestva. — Adresni odbor, iz katerega so bili izstopili nemški poslanci — ni sprejel po mla-doSkih poslancih predlagano adreso na cesarja, nego predlog kneza Sclnvarzonherg«, kateri določa nekatera načela u deželno-zborsko delovanje. Za ta predlog so glasovuli todi mlodočetki poslanci. — Grof C ou de rili o ve je imenovan konečno za češkega namestnika! podal jo že slovesno obljubo v roke cesarjeve. — Delavci v Pragi so priredili pod milim nebom shod, kateri jo pro-testoval proti Badcnijevi volilni preosnovi. Shoda se je udeležilo nad 8000 oseb. Pri povratku so delavci metali na redarje kamne. Redurji so izgrednike razgnali z orožjem. Šest razgralcev so zaprli.
Slovaška. — Naši ubogi bratje Slovenci (Slovaki) na Ogerskem izpostavljeni so vsem madjarskim okrutnostim kolikor v nravstvenem toliko v gmotnem oziru. Ne zadostuje to, da so jim zaplenili Madjarji ^Matico* z vsem premoženjem, da ovirajo vsak prosvetni napredek ter da jih zatirajo na političnem polju, marveč ni dneva, da bi ne bili deležni madjarske narodne nestrpnosti. Pred kratkim so zopet zaplenili na posli pošiljatev čeških knjig, katere je imel sprejeti neki slovaški rodoljub. Te dni pa so pričeli sfrogo preiskavo radi doneskov v cerkveno-narodno svrho, katere je sprejelo uredništvo »Narodnich Novin* slovaških v Turčanskem sv. Martinu. Koliko rečij se pa zgodi v zatiranje Slovakov, o katerih širša javnost ne izvd?
Srbija. — Ruski žid in bivši agent pok. Slambulova Jacobsohn, kateri je svojčas ukradel razne politične spise v Rusiji, in je potem prodal Stambulovn, je bil zatvorjen v Belgradu na zahtevo ruskega poslanika. Srbska vlada ga izroči Rusiji kot navadnega tatu. -— »Belgrajske novine" so prinesle pritožbe vpokojenih srbskih uradnikov, da še niso dobili izplačano vpokojnino za november in december.
Bolgarija. — To, kar se je prerokovalo dolgo časa, je že uresničeno proli vsakemu pričakovanju: Sin kneza Ferdinanda, Boris, je prestopil v pravoslavje 14. t. m. v navzočnosti raznih dostojanstvenikov in zastopnikov nekaterih velevlastij. Ruski car se je dal zastopati kot kum po generalu Goleničevu-Kutuzovu. S tem korakom kneza Ferdinanda je končan drugi čin pričete poli-tiške komedije. Kol tretji se pričakuje polr-jenje velevlastij, in kot zadnji — kateri neki bo ? — Katoliški nadškof v Plovdivu, Me n i ni (rojen Zadrčan) je izdai pastirski list, v katerem obsoja prestop in priporoča vernikom, naj prosijo Boga, da oprosti greh knezu na onem svetu, ker mu ga ni mogoče oprostiti na tem. — Sofijski bankir Georgev je daroval 800.000 frankov za ustanovitev bolgarskega vseučilišča.
Rusija. — Delajo se velikanske priprave za kronanje ruske carske dvojice v Moskvi. Ker priredd rusko narodno razstavo v Nižem Novgradu o priliki kronanja, se bo vršil ondi tudi slovanski shod (kongres) v duhu onega z leta 1867. v Moskvi. Cehi so že priznanih svoje sodelovanje. V Nižjem Novgorodu se pripravljajo že, da sprejmd Cehe slavnostno uprav tako, kot so sprejeli oni Ruse lansko leto v Pragi. — H kronanju ruskega carja pride baje tudi perzijski šah. — V ruski poljski so zaprli 8 dijakov in 40 kmetov radi političnih rečij. — V Pe-trogradu je umrl ruski književnik in kritik Nikolaj Nikolajevič Strahov.
Zahvala,
Podpisona rodbina zahvaljuje žalostnim srcem vso častite znance in prijatelje, ki so se udeležili pogreba našega nepozabnega očeta
Franca Uknmrja,
veleposestnika in župana v Avbor|u, ter nam dokazali s tem svoje prijazno sočutje. Posebno zahvaljujemo visokor. g, c, kr. okr, glavarja sežanskega, gg, župane in staraSine, gg, učitelje, ki so tudi iz bližnjih Mpunij prihiteli izkazal pokojniku zadnjo čast daljo gg. orožnikom Iz Koprive In sploh vtem, ki so kakorkoli povellčali lužno slovesnost ali nam izkazali svojo prijateljsko sožalje.
V Avbcrju, 18. februarja 1896, Žalujoča rodbin«.
Pozivi
II. prim. votornnfllco dniStvo za Gori&ko In Urndf&ko, pod nnlviSjim no-krovltoljitvom Njog. o, In kr. vollonimvn eosavju Fvttiven Jolofn I. jo mpoaluln iHiHtojiiii poziv:
DruBtvono iiftfiolntttvo jo »klonilo, postaviti o potdoButletiiiol vfndrtuju Nj, VoHfinnstvn, proBvltlo/ift mmtxv\& In krnljn, najviBjoBtt pokrovitelja nnSoga dimStvn, spomonfk iiatomu RlovoBomurojnku in junakui baronu ANJ)ni5.ru Ohhovinu (Zhohovln), o. kr. topničurakomu stotniku, figur ime hI j o v zgodovini niifio vojsko in nnfio domovino v neminljivi sluvl, in to v njegovem rojstnem kraji, v Gorenji Rvnhici, v okrajnem gin-vnri-tvu goriftkom.
Oehovin ho jo nurodil kot Bln pri-prostih Hturifiov dno" 20. avgusta 1.1810. Unovaoon 1. 1831. k topnlforotvu, ,|o služil v sloveeem avstrijskem hombar-dijskom krdelu: pri 4. topiiiearskoin polku je dosegel vse podčastniške fmržo. Potom je bil pri imenovanem polku 28. julija 1848. c. kr. poročnikom, in 1, novembra 1849. v It avtiloriJBkom polku c. kr. nadporočnikom imenovan. Lota 1852. je bil kot c. kr. stotnik premeščen k 8. topničarskemu polku baron Smola.
Ko je Piemont 1. 1848. vojskoval z Avstrijo, jo bil naS Cehovin nadognji-čar, a že tedaj jo skazal v bitkah pri Montari dn<5 29. maja in pri Soma-Com-pagni 25. julija svojo vojaško nadarjo-nost. Vsled svojega hladnokrvnega, treznega in spodbudljivega vodenja je bil prvo odličen s srebrno svetinjo hrabrosti I. vrste in koj potem se z zlato svetinjo hrabrosti,
V bitki pri Mortari, dne* 21. marcija, streljal je tako grozovito v sovražnika, da se je ta kar umaknil. Oehovinova baterija je napravila tak metož v sovražnih vrstah, da se je mogel naskok dovršiti brez tožave. Posledica temu redkemu junaštvu se je pokazala v tom, da so zajeli pot topov, več vojaških voz in kakih 1600 sovražnikov.
Dva dni potem, 23. marcija, v bitki pri Novari, so jo odlikoval Oehovin zopet po drugem junaškem in previdnem činu.
V  hudem streljanju grmeče bitke, kjer je sodeloval naš Cehovin, sta bilt sneta dva topa-njegove polbaterije; ali neprestrašeni junak je odgovarjal z enim topom dvanajsterim pijemonteškim, in to tako dolgo in izdatno, da je bilo možno rešiti se nevarnega položaja 9. lovskemu batalijonu in Franc-Karolovi pehoti, ki so se umaknile.
Korni poveljnik, foldcajgmajstor baron d'A9pro, ki je bil priča tegu občudovanja vrednega Cehovinovoga čina, prišteval ga jo največjim junaštvom, koja pozna topničarska zgodovina: to je tudi priznal kapitelj voda Marijo Terezije.
Vsled toga jo Nj. Veličanstvo, naš presvetli cesar, z najvišjim sklopom z dne" 29. junija 1849. Cehovina imenoval najprej vitezom reda Marije Terezije, potem pa 1. 1850. baronom.
Oehovin je imel Še drugo svetinjo, namreč papeževo svetinjo, svetinjo velikega nadvojvodo toškanskega, vojaškega reda za zaslugo III. vrste in častniški križ za zasluge.
Še-le 45 lot starega, tore} v cvetu moških let, je Cehovina pokosila nemila smrt po dolgi bolezni v Badenu pri Dunaju 10. septembra 1855.
Njegovega pogreba so so udeležili prevzvišeni udje naše cesarske hiše ter načelniki civilnih in vojaških oblastev z Dunaja. Hoteli so na vreden način ska-zati zadnjo čast Ceh o vinu, junaku, ki si je nabral toliko lovorik v laški vojski aa cesarja in domovino.
Da ostane torej vedno živ spomin na tolikega junaka Ceh o vin a tudi v naši dežel, sklenilo "je načelništvo veteranskega društva goriškega, postaviti mu v njegovem rojstnem kraju, v Gorenji B ranici, spomenik, ki ima biti zgovorniši vrstnikom in potomcem nego je pisana zgodovinska beseda. Spomenik bode sporočal o neumrljivih Cebovino-vih junaštvih sedanjim in bodočim rodovom!
Ker pa naprava takega spomenika zahteva večjih stroškov, nego bi jim bilo podpisano načelništvo pri vsej dobri volji kos, obrača se s tem do visoko-rodnih plemičev, o. in kr. vojakov, e, kr. domobrancev, do veleč, duhovstva, do naših bratskih društev in v obče do vseh blagih somišljenikov z udano prošnjo, da bi blagovolili podpirati to podjetje z radodarnimi doneski.
Sprejme se vsak dar, se tako majhen, hvaležnim srcem ter razglasi se j;o časopisih.
Darovi naj se blagovoli pošiljati načolnistvu podpisanega društva v Gorici.
Podpirani odbor goji prijetni« uado, da nas poziv no pade na nerodovifna ti«.
V tlorici, mcMca fniiniviirja MUK.
Anion Jniobl,
o. Ur, dorr.obranelU cf.otr.iJr, OltrsTVRNI PHKDSKliNIK.
Ur. Mih. pl. IlMitwtH'l-WllflIunw,
!.  l»Ctl>PUKIMKIlNIi:.
Grof VVilJeiu hipni,
H. rODIMlKUSEDMK.
Knrol grof Luntliieii h Pnratlco, baron Sclioiihmis,
o. kr. Ivus. nadporoinik ::. c!.. VIŠJI 1'OVEUNIK VKTKUANOV.
Josip Pnllich pl. Cmirbnrff,
o. kr, dorr.ofcranofci nadpsiočtd«, TAJNIK.
Ivan SiiiKir«.
rtt.AUA.IXIK.
Št.  -tliO.
Razglas.
Cena vližink ponižana.
i'o ni/nlasu vis. c. kr. fiiiaurnefra minislcrslvu z dno iMinaj :H, p. in., šr, 17:1") zniža st! od danes nadalje cena sniodkc pod črko D. si. \) splošnega ceniku, poznanih pod imenom < viržinke line črka G.» od 5 pld. 05 kr. do \ glil. 00 kr, po slo za prodajalec tobaka in od .V/j <lo •"> ki*, /a posamezne smodke pri i»ro(lajanji na drobno.                      m
Gorica, dne  15, lebruarija 1800.
G. kr. finančni svetovalec in voditelj okrajnega urada:
Dr. P r e tn u d a.
5  3F^li = tfif
!!»
Želodedni in ©krenčnjodi
eliksir iz kine in železa
je posebnost                       6, 8
Cristofofetti-jeve lekarne.
Ima vsebino železa in kino v jeclnaki množini, je prijetnega okusa ter brez drugih škodljivih tvarin. UzroCoje tek, olajšuje prebavo in premaguje slabokrvnost..
Jedna steklenica 250 srramov slane gHT- 80 kr. -**&
Na dež. jubii. razstavi odlikovan s rrebr, dri. sveljnj-). Nn Ivovfli razstavi s pivo cen'» — srebrno svetinjo.
Tovarna izumil telovadnih priprav 30®. VINBrŠ-A,
v Prag:! na Smlhovu
(IViiha-Smicliirt) Vinohr.i.Iskii uii.e ,'U.> 81«. se piipi.rora
k popolnemu upornemu prirejevanju soUlskili in šolskih tvlovtulnfcr
lin najnovejših i n|i<.ziumii in praktičnih M'Mawli.
V ta i|(»k;ix ji- na razpolag, nam^o p:l| (>u..'u-jnfih s-piTal ili-mat-ih in tiiiziii.-J.ili.
Za^.Uivlj.i j.r-liu. l.-:it. One a-lo zin-ine. pla.-HJ.-vv p.i na mi'Mri"nc obroki' pu volji in zmožnosti.
//avadne priprave so vedno v zalogi.
Ct-niki. piorauuii in iinfrli za pdjmtiif trio-Midiiii-L'  i.ošlja  na   zahtevo  br.va.l.ifu«.  in  i.o;:ii m:
l.rn.-tf..                                                               i:», :.i  s
INiprav« Izvršuj« po najnižjih cciiali.
prazko hišno mazilo
iz lrkiirne              •*• >'• '-r,-v
B. FRAGNER-JA v PRAGI
:« staro,  najprt-j   v  Prnfri uporabljanim iiiSnn idravilii, katero vz.lsžuju i'isti- rane in jih tudi
vroouo in l>oW-ini'.
V olimfclli po ;t."i In 2.'» kr. S poŠto (i kr. ver.
Dnevno razpošiljanju po poVil,
Vni deli z.ilmjii imajo zraven 'L,+'' tiiiliiujeiid   in   zakonito   pri-
Glav«9 zaloga: a pri „čruem orlu",
M.il> tirana, na taijs Soorntrovs ulice 283.
1
Vinogradnik in ženice žganju
Josip Kravagna
v Ptuju na Štajerskem
prodaja                    2(5, 4- 4.
zagolov. pu;vr tropi novce I. 18D">. po U, 38*—
,;           n       slivovec   ,     „      „   „ 42*—
.  1890.  „   , 48---
Naravna vina domatepa pridelka trpka
ali mehka  po 16 gld. hekto; vzeti je od
]00 litrov više; pri 300 litrih sod zastonj.
Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
Zastavil IV. četrti* ta, t. j. mesecev oktobra, novembra in decembra, 1894.
začne   v   ponedeljek,   9.   marca    1896.
ter  se  bo  nadaljevala naslednje  četrtke in ponedeljke.
Od raviiitteljštTa zastavljaTiiice
In ž njo združene hranilnice. . V Gorici, dne 11. februarja 18J6.
*? lo' 7                 Med, dr.
A. POGAČNIK
doslej skozi 25 let
| Zdravniški specijalist za prsne bolezni na Dunaju sedaj v Pevmi
li. St. 33.                                ii
OMlnuje tudi pismeno.    ^
Hrošure o tuberkulozi po CO kr.
!! Zalite vsijte!!     ,g
obširni cenik, katerega   ' C;
brnzplacnr, in iranko raz-  S
poSiljajo                .g
bratje Placht, i
prva iu ineilimrodii«    fe
^ tovarna za strune in | glasbeno orodje, i
*i      5chonbach. 379 pri ljebuf Češko.      g
^  "Za slaviioznana svoja godala in struiiP joniritn«.   ®
^ Gos!i brez loka.        Loki.   -     Cello xa   M
2  koncert«, Knn delo.        Citr& z najčistejšim   S
'A  ro;-nifcoiu. —   Cilro   % najčistejšim  rormkmri.   %
9' — Piščali (flaufo) za koncerta iz grenadil-   <*»
2 j nejra lesa C, H. Fuss. — Klarineti za kon-   %
4 '• eatte h ^-lenadilnojia lesa C. U, Es, I).      Loki   S
#|za gosli itd.                                           9, 10   8   <»
* i fsiilja s? p« poštne« nmtji. — lar ge iiaji, se railo ia«s»ja.   § 21        Naslov prosimo »Briidcr Placht« ali           2
* j                       „Bratf i Placht«.                       j  L 2 • Dopisuje ae nemško, fešlv, francosko in rusko.   9
| tono zastopnike v posam. mestih; f
Prodsao se   »,«-«
zemljB^u za tovarne v ulici proti Strzčieam. Vec se izve pri y. Fr. Grifnasrbi-ju v gosposki ulici št. «J, II. nadstr. levo.
Želodečne kapljice
lekarničarja C. Brady (Marijaceljslie želodečne kapljice)
pripravljene                     4,32   12
v lekarni angelja varuha
G/liadg-av &oiririžu (Moravsko)
staro, priznano in znano zdravilno sredstvo u^odm-jta in okrepiiijočepa delovanja za želoiJee in puliavljanje.
Želodečne kapljice
lckarnirarja t'. Itrandy-rt MAi{)JACEJ..l.SKE KAPLJICEi -o zavile v posebno škat.jieo ter pre-viilene s sliko Mar jam Ijske Matere Hožje (kol zašriiiK- znamko). Pod to znamko    iuoni_sa   nahajati   sledeči
podpis e</> icTt-, -
Vbebina kapljic je napoved;
Anker                 5. &*
Liniment. Gapsici cosip.
Iz lUehtcrjeve lekarne t Fra?i pripnzriiino kot izvrstna bol ulfl*-žujačo mazilo; za ceno 40 kr„ 70 ki. m ! ^hl. se dobi po vs« h l*-karn.ih. Naj se zi:!it«n'a to spioLno priljubljeno domačo zdravilno sredstvo vedno lf              _____
Richterje* Liniment s BsMrm"  PjF*
Ig tako sloklcriico, ki je pre-   IvL/i
kol edino pravo  in vzai
videna s Bs:drotf»" kot
z:i$^ilito znamko.
Ricbfarjeva Iciaroa .prt ihltm ku" v Fw|i.
loba s prostim uhodom
se odda s poliištvoJU ali brez, kakor tudi z VSO obskrbo. Več se izve v Goriški tiskarni A. Uabršček."
Ozira vreden zasSužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismsna vpraianja pod ,9132", Oratfae, poste reslante.                                                               3^ 25—3
Za svojo, na vHifci in iitiin^J fr»'kvcii-tovfiitr ooti Trst - Reka sto;, fo I1U0 in ^ospoii.irnka t>o-.Ii.j).;;i i.MVm lliijemnikH, ki b\ mi hotel vzeli v i-akup I udi ktvmo itt ki bi iir-el ilovoljiin * mM v;i in spo<oiiiiu4i z.i iutaiiovitev ]irod.i.j;diii('i> z iui-.it>im hladom in 7. dcMnimi pridelki u.i drohno in >\<b> So. 1
Pri|iiMvlj('n  sem  v prvem letu vdi-le/e- • Vali se l(^',i podjetja Z d-lom  in »leLarit-m.
Radi  svojačasna preselitve na '_ prodam tudi vso posestvo, Jo-žeče blizu svetovno znanih ihocjan- t skih jam, proti plačilu na desetletne obroka.
Aleksander Maliorčič, i
2::, 7                                 M..n.w.:. p.i OU.I.--.                 j
- Stiskalnice za grozdje diferencijalne sestave.
Ta sestava stiskalnic ima veto stiskajoeo moč, nego sestava
družili stiskalnic. Stiskalnice za olje, hldrauliena stiskalnice, Škropilnica proti perenospori Vermorelovo sestave. Ta moje škropilni,.,. fo znane kot najboljše in naicen.'j5e: avtomatična ikropilnico, mastilnica s robkafem, stiskalnic« aa seno, trijarje i. t. ,1. .          izdeluje po najboIj5i;ru proizvodu
Jljlj          Ign: Heller na Dunaju
II'2 Praterstraase, 49.
•.i^.e in epriševela rr^pciilj:; zastonj.   Iiie sastepr.: Varovati se |a ponarejan].               'M. ->i
Knisii; ii/oi'c<> /asi-Uniin odjeiiialccni /hnIoiij in po^nhie prosto.
Krnjurcin  pošilja  tn'fiariki.\ain. !.'i»prut«» nove ii/orii!kc.            :>Tf jf,   j
Snovi za obleke
|M'ruvii'n iii doskin? za r'. dnliinšrfii«, pitd-pit-ano blii:-'<i /,i i-, ki', uradniški- oprave, v«-tfrane, offitjoifHNin, tcltivadcc, !hrcj<'. lil.^o f:.\ biljarde in Ntolc ¦/.» i^ro. prevleke, /n voze. >'njve("ji»/nlo^jiSJajii.-l-.f in liroNkc^a 1 ndna za ^rospr.de Izvirnih ritmih v
lii-kraln.
m '*eiwi.i- |
lanjii.       NiijVfPjti i a /a že»«ke ol.M
8'
Im-V liiiiva in liuin<'Mi"blajj., ,.., ,.,.,^v ......
v najmiiili'iiii'j;di baivali. Snovi, katere se more prati, potni plii*<~t i«\ ;M. i d» 11 pnt.ni
krojaške potrebofiinBS"1,!;;;;!?^;: [;L;¦
Cene vredno, pnSfeito^ trajno, flsto valiieno Niikneno blairt' dr uc rene krpe, kater/ ne veljajo niti kroJaSkesa del«, piipnro/a
Joh. Stikarofsky,
V Bmil   (Sn-iIW.--e av.liij^e  obil.iij.....ikii.ii.
Najieeja tovarniška zalogi Niiknu v ve]j:>.vi pol milijonu fild.
o>*~ Razpošiljanje samo prati povzetju! **«»
pozor! n^j^i^ti^š^iMii^rr:!:';':
Isi stroji m poljedelstvo in vinarstvo.
Cene zopet znižane. —f^Q
Zastop dvokoles ,Swiff iz orožarne v $teyru
[»odpisana
v (iorid, n:i ivsti Fisui Josipa (Coiso) "f
ft. i HM-pri.'! <;!.disrn.-kav.iine;..                              &
Lastna toifrlovttlulrii ilvokolt^ JI i rlu*, '? žiciiili blazin jDrailiuiatrai/i-ii). popravljal- 'i niča Uvokolos, šivalnih strojev, pušk it<). ^
<L»ajr- Nunska ulica 14. -"^Ib            ^
Prodajalnico šivalnili strojev, pušk, strt1- ^
Ijiv.i iu <lni/t'iiii o rod. a pa itniitu            :.r>
SAUNIG&DEKLEVA   f?
v Nunski ulici st.  10.                   \> 7 ^
s*
«, ^ w y, -jt, L ,L ,^r rt«^« «, ,y ^r ^.^ ,^« y ,« ^ ^^
@ Stalna razstava strojev v Gorici, na Travniku li, zadej. ©
IVažko-IJiibnsku   tovarna   .strojev,   livarna /«'lc/ja in kovine Hcitoltl  Krail.s, poditr/nica na Diiitajn  'Ari l/»weii<,'assc '.l, ima
v Giariciy na Travniku 16, zadej
ilatno razstavo plugov tar ostalih poijodalskih potroLsčIn, l>ak»r vsaksvrelna slitkainica, čistilnica, sirajo xm rosanjo krma slama In rapa, trijar]«, rabkaia.
Stroji za peronosporo, vinske stiskalnice in mlini za grozdje.
ijj^* haloga slovečih GarYea50Yih pomp in vozov *^tS^
kakor taiii vseh lelmiskili pnlHisein.
Zaslop v Gorici ima T. Primas.
Vfllkii IzImt iiepi*4!inor*ljivHi pokrival za voze in Šotorjo tei ilržuili plašfcv. Stroji za šivanje najboljših NfHtnv vsako sisteme po nizkih venah.  —   najceneje v Gorici!
Brackniannov žvepiensliisli fcalk za fldpjs nilade živali in n hrano živine vsake vsti.
¦iMr*Blagajne gotove proti ognju vsake velikosti.*^«!
li.i/.sliivni jiroslori — v katerih se liitli prodaja — «e odprti vsak dan in radi le;,'.« ne Mite zamudili prilik« nijeden   gospodar,  da bi   si   ne ogledat to zanimivi: r,i/.-(.ivo v Gor!ci, na Travniku it. 18, zadaj. .'it, r.  -.?. s.       «L*#"* Zmožni agenti sa liLajo. *T5«^        J t. o   i, v
<   <+

s-  <o    C
!P>    Si

pa

t>

či&uztijj*  i steklenica stane 40 kr.,
t>ehu»ai>rli«.                   (Uojlliltjl 70 kf.
Opoziiijsim odjemnikc nsij ne kupijo ponarejene žclrjdc":tic kapljice. Pri kupovanju naziii je na zpnrnjo znšCHtio znamko a podpisom C. I3rady u<r zavrnili vse ortsile Iv.irinc, kol ponarejnie. k;>.kare nimajo zgornjo zaSfitno znamko ter podpis C. Brady.
Trave ialodačn* hapl|lcs so m prodaj v Gorlci v lekarnah: Cristofolottl, Pontoul, Ulroncoll. KUruer in Ollubicli,— V »ežunl v iekarni Rltoebel.
SOS-
I                                ^
—   *^^   ^
an     •in'        ^, ^5.     ^"%        r™-
!     e)
Se dobi povsod - J& Kile za 25 kr.
^^^^^^i^gfSg^iSB^^i

1
i
G]
i
i 1
i
¦          F
fy~/<> jo zdrava hišna in družinska pijana, vO ki se izdeluje v Kathreinerjevili tt>-vurnah ter ima podoben okus kakor prava ^ bobova kava. Poleg duigih ]»rednostnij se ta sladna kava že potem okusu odlikuje pred drugimi takimi izdelki.
Kathreinerjeva kava je najokusnejša, najzdravejša in najcenejša primes k bobovi kavi. Ona je čisto priroden plod v celih zrnih in se rabi z velikim pridom namesto cikorije in drugih zmletih tvarin, ki   se   h'  kavi   mešajo,   o   kterih   se   pa
---------............                                                        kupec   ne   rnore   prepričati,    iz   česa   da
"*                               so;   madne  preiskave  so pa  dokazale, da
so taki kavini nadomestki dostikrat, z raznimi pvitiklimmu popačeni. Iz začetka se vzame ena tretjina Ivathreinerjove in dve tretjini prave kave; pozneje pa vsake polovico.
Tako postane kava veliko fac'j zdrava in tudi mnogo canejša. Kathreiner-jevo kavo priporočajo n^jimenUne^ši zdravn;ki, vsaki dan je bolj obrajtana kot zdrava redilna pijača v j vnih zavodih, kakor tudi v stotisočerih družinah. Dobra je pa tudi »Čista*, to je, brez primesi bobove kave, ker je zdrava, lehko prebavljiva, redila in ob enem okusna jed.
Vsaka Vestna gospodinja in mati, vsak prijatelj kavo. ako mu je mar aa lastno zdravje, naj rabi odslej Kathreiner-Kneippovo aladno kavo.
Le  na   to   naj  vsak  pazi    da ne   bo goljufan   s   kakim ničvrednim ponarejenim  izdeikom,  zato naj b"le   zavoje  z varnostno znamko,  kakor ae tu vidi, ter z imenom;
i
i 1
W
i
i
i
jemlje le izvirno        ^T^r na strani      (sE^ŠL
Kathreiner!
W&:    Pozor! Bodite previdni iu "^Š        kava" imavedaoenake,beleži
b pustite se prekaniti. Pristna „K&t!;ranerjeva foje in se nikdar ne prt Jaja odkiita in na vago.
>mm&ww&&ww&&&mm^mm&mmri