-----    135    -----
Narodne stvari.
Visoki raji. *)
Najstarejši napevi slavjanski, kolikor vemo, kteri su se začuvali i ohranili do nase dobe, su visoki raji. Poju, muziciraju i rajaju se ti raji vsakoga leta slovesno pod lipoj zelenoj, kadarkoli se obhadja v zilj-skoj doline žegen, somenj, cerkveni shod. Zupe ali fare, v kterih su ti prastari visoki raji i druge starodavne slavjanske navade obične, su slšdeče:  Gorjani, Bistrica,
•) Po želji častitega gospoda pisatelja vzamemo sestavek v vza-jemno-slovanskem jeziku njegovem.                                Vred.
Čače, Šentjuri, Šent-Pavel, Šent-Stefan, Blatčani, Bor-ljani, Meljviče i Berda. Te častne visoke raje smeju pod lipoj plesati izključivo samo samični mladenči i deklice nespečane; druge slovenske plese, kteri po visokih rajih se muziciraju, smeju plesati pa tudi ostale samične ženstva. Te starodavne navade su bile nekada po cčloj Sloveniji razširjene; na brejarjih plesu tudi po Goričkom, pod lipoj pak imenito v Kovoride i na več krajih. Verlo lepo je to bilo, da su rodoljubni Slovenci te zanimljive visoke raje dali zamuzicirati tudi v ne-kterih slovenskih čitavnicah, kakor su to storili v mestč Ljubljani. Tudi v celovskoj čitavnici smo naumili te visoke raje zamuzicirati i ker su meni rekli, da bi o toj veselici nekak govor progovoril, sem složil i naspamet se naučil sledeču besedu, da bi dokazal, kako starodavni i kako zanimljivi su ti visoki raji. Besedu sem imel prav po domače slovensko složenu, tukaj semo ju pak postavim malo bolje po uzajemvu obernjenu; glasi tako-le:
„Slavna gospodo slavjanska! Blagi namen naše slavjanske čitavnice v našem prijetnom i prijaznom meste Celovci obstoji osobito v tom, da se družbeniki prijateljsko ovde porazveselimo i v duhu slavjanskom se uzajemno izobražujemo i se prosvetljujemo. Izobraževati se po značaju slavjanskom nam je neobhodno potreba, ker v sadajnih Časih pravice naroda samo toliko obveljaju, kolikor je narod izobražen, i take zato, ker su Slavjani, naši predniki, uže v najstarejšej dobe bili jeden od najprosvetljenejših narodov; osobito Slavjani prebivajuči onda v Malojasiji. Oni su bili uže petnajst sto let pred Kristom najprosvčtljenejši narod na svšte za narodom indijskim v Indiji. Oni nisu samo rodovitna polja uže onda izvrstno obdelovali, i živinu marljivo gojili i redili, nego oni su bili prvi med ljudmi, kteri su izumeli rude kop&ti i metale taliti, pervi, kteri su počeli tergovati. l) V obče je prišla prosveta k Ger-kom od Slavjanov iz Maleasije v Gerčku. Slavjani ma-loasijski su bili pristojno izobraženi uže onda, kada su Gerki ješče kakor divjaki po gerčkih dubravah se potikali, želud žerli i ješče nisu poznavali ne postav, ne pravic zakona i ženitbe. Pa od vsega toga ozbiljnoga ne menim dnes govoriti, nego progovorim v veseloj družbi rajše o staroslavjanskom petji i muziki i o starodavnih slavjanskih visokih rajih. Ti Slavjani malo-asijski su bili v tom tako izverstni, da jim ni bilo para; oni su iznajdli skoro vse glasbeno, muzikalno orudje, kteru su pozdneje od njih Gerki sprijeli. Slavjani v Brigiji2) su iznajdli piščalu imenovanu po njih brigi-šku3), su iznajdli piščalu postranščicu4), bunke 5), cimbale 6)    nabilije 7), kotle s) in več drugoga.
Toti visoki raji su se sprepevljali, muzicirali i rajali , plesali, pri bogoslužebnih shodih, svečanostih i jigrah ne samo pri Slavjanih maloasijskih, nego i v Trakiji i starodavnoj Makedoniji. To je bilo pred tro-janskoj vojskoj. Po trojanskoj vojski v dvanajstom veku pred Kristom se je velika množina maloasijskih Slavjanov preselila iz Maleasije pod vojvodama Aenejem
') Te govor je vzet iz večjega spisa, kteroga spisujem , i v kterom vse dovodi i dokazi potverdjujem; v govorč se je moralo vsako učeno dokazivanje naravno izostaviti.
a) Phrvgia.
3)  Klarinet.
4)  Flotte; Gerki su tema dvema piSČalama rčkali: mužska i ženska pisčala.
5)  Bassgeige.
6)  Hakbrett.
7)   Glasbeno orudje okroglo, oblo bronasto, na kteru se je udarjalo ali nabijalo, odtuda ime nabilije, i ktero je tako prijemno zvenelo , da bi od prijemnosti znorel, je tako premilo pelo , da bi od miline poludil, kakor to Gerk Aesbilos tverdi.
8)  Pauken; Slavjani su rškali: kotli, Gerki su jih tudi tako po slavjansku imenovali.                                                                       Pis.
-----136   -----
i Antenorom v Evropu. Aenej svetli je vsel seboj iz nesrečne Troje vladu, Antenor pak s svojim ljudstvom se je naselil k Slavjanom verojatno uže prej ovdč pre-bivajučim, v sadajnoj Sloveniji, v starom Noriku i Ve-netiji tadajnoj. Tada su seboj prinesli iz Maleasije v naše kraje svoje starodavne Slavjanske običaje i visoke raje, kteri su se najbolje začuvali i ohranili pri Slovencih v ziljskoj doline v Koruškoj. — V Gerčku su prišli ti visoki raji iz Maleasije leta 682. pred Kristom, ako ne prej. — Onda je živil i vladal v Korinte, slav-nom i bogatom, primorskom mestš gerčkom oblastnik Periander i onda pride iz mesta Metimne na maloasij-skom otoku Lesbos slaven glasbenik ali muzik slav-janski Jarijon *) v Korint i on je bil pervi med ljudmi, kolikor vemo , da je v GerČkoj visoke raje učil i jih upeljal, kteri su tako neizrečeno dopadli, da su jih Gerki pri svojih bogoslužebnih shodih, veselicah i ji-grah upeljali i jih imenovali vopog og&ag = nomos or-thios, visoki napevi. Ko je Jarijon uže dolgo vremena prebival v Korintč, zaželi ješče dalje po svete se podati kakor pevec i glasbenik i se preladja v Siciliju i obhodi Italiju povsuda spevaje i muziciraje i si pridobi i prisluži mnogo blaga i premoženja. Poslednič se nameni sopet nazaj se vernuti v Korint. Največ se je zanašal na Korintčane, njim je najbolje zaupal. Zato si najeme v mestč Tarente mornarje korintiške i njih la-diju, da ga prepelju s vsem blagom i premoženjem v Korint. Oni odtisnu od Tarenta, jadraju po silnom morju i jadraje po morju se polakome i zažele mornarji , kteri ga voze, njegovoga blaga i premoženja i skleneju Jarijona umoriti, se uzdvignu nad njega i mu oznane, da mora vmreti, da naj se ali sam vmori, ali v morje skoči, ali da ga hočeju vmoriti oni sami. Jarijon v toj velikoj stiski jih začne prositi za božju volju, da mu živlenje puste i da jim rad vse premoženje poneha i vse blago prepusti. Oni pak nočeju nič slišati o tom. Zatim prosi Jarijon rekoč: Ker ste vi uže tako sklenili, da moram vmreti, dopustite mi, da pred smertju si ješče obiečem najlepše i najkrasnejše oblačilo, da vzamem cimbale v ruke, da se vstupim na obklupje ladije, da ješče zapojem i zamuziciram visoke raje i kadar jih dopojem i domuziciram, hočem sam skočiti v morje. Mornarji mu to radi dovole. Jarijon si obleče najlepše i najkrasnejše oblačilo , vzame cimbale v ruke, se vstupi na obklupje ladije, začne spre-pSvljati i muzicirati visoke raje i kadar jih dopoje i domuzicira — praskne, kakor je bil, v morje globoko. Mornarji jadraju dalje proti Gerčkoj. Jarijon pak priplava srečno do brega, kakor se pripoveduje, sedeč na herbte ribe pliskavice, delfina, i stupi veselo pri Taj-narji v Peloponese na suhu zemlju, i se podd odtuda naravnost v Korint. 2) Tamo pripoveda ljudem i Pe-riandru, čto i kako se mu je godilo. Periander mu slabo verjame i ga zaderži pri sebe i ga ne spusti, pa take ukaže paziti na mornarje, kada prijadraju. Ko su prišli, jih pokliče pred se i jih vpraša: Ali imate vi morebiti nečto povedati od Jarijona? I oni odgovore, da njemu se verlo dobro godi v Italiji i da su ga v Tarente zapustili zdravoga in veseloga. — Sada stupi pred nje Jarijon   krasno   oblečen  deržeč  v rukah cim-
') Po gerčku: Arion.
2) Da je Jarijon na ribe pliskavici do suhe zemlje izplaval, to je lehko samo pesnički pristavek, ako ravno ima riba pliskavica, delfin, izmed vseh rib človeka najrajse; da pak je Jarijon izplaval, to nije nič nemogučega, ker su prastari mornarji neimajuči magne-tičke jigle, se kolikor moguče blizo suhe zemlje deržali. Jarijon je na spomen svoje resitbe v svetišče (tempelj) Zevsa v Tajnare, kde je na suhu zemlju stupil, daroval neveliku železnu podobu, kde sedi muz na ribč pliskavici. Herodot Halikarnaski je tu od Jarijona na spomen darovanu podoba v svetišču Tajnarskom sam videl.      Pis.
bale ravno tako, kakor je bil, kadar je iz ladije v morje skočil. Mornarji ostrme, se prestraše", su vsega prepričani i ne moreju nič več tajiti. — Tako to pripoveduje o Jarijonš in o visokih rajih Herodot, kteri je živel v petom veku pred Kristom. JI)
Toti visoki raji, rekel bi, brigisko- ali trojansko -slavjanski, greju verlo živahno i veselo, tako le":   .
Tu je bilo nameajeno, da bi se ti visoki raji za-muzicirali, da bi jih sbrana družba ne slišala samo po govoru opisane, nego take v djanji zamuzicirane.
Toda stupi k meni moj dober prijatelj i mi tiho govori: želja je, da ne govorite govora svojega, glejte, mnogo povabljenih ne razumi slovenščine i ne mara za slovenske stvari, to bi samo disgustiraio ; prišli su le plesat. — Prijatelju sem prav hvaležen , da mi je to o pravom čase povedal.
Visoki raji se nisu muzicirali, govor se nije izgovoril — saj veste, kteri družbenik čitavnice siavjanske bude hotel disgustirovat v slavjanskoj čitavnici pri slav-janskoj veselici s stvarmi slavjanskimi?
Te govor o visokih rajih pošljem pak v naše ,,Novice" zato, ker je zanimljiv i da se more prečitati ali progovoriti, deklamirati, kadar si nekde rodoljubi ho-čeju dati visoke raje zamuzicirati, da pričejuČi, pri-tomni, soznaju, kako starodavni i kako imenitni su ti raji.
V obče se mora želeti, da bi se narodne pesni ziljske tiskom izdale; jaz imam jih sto sbranih, su kakor čista pšenica, zlato narodno blago; jaz jih morem brez skerbi hvaliti, ker to zasluže i ker jih nisem jaz izumel, nego narod naš slovenski; jaz sem jih samo sbral mnogim trudom, jih spisal točno tako, kakor jih ljudstvo poje i izgovarja. Skoda! da bi take prelepe stvari se zgubile, ker se tako uže pomalu zgubljaju izmed naroda. Knjiga bi snesla blizo 10 do 12 tiskanih listin (pol). Jaz sam te stvari narodne izdati ne morem, ker sem mnogo stroška imel, ko sem vlani izdal svoji dve knjigi: y3aje>mi iipaeonic ciaejaiiCKi, to je, uzajemnu slovnicu ali mluvnicu slavjansku — i: Ciril i Metod slavjanska apostola.
K tem pesmam bi se morali pridati take, kolikor je moguče narodni napevi, i opisati bi se morale i navade i običaji ziljski, kolikor su skopčane s temi pes-mami, čto može učiniti najtemeljitejše človek pri Zilji rodjen, kteri vse te običaje iz mlada ve\
Ako bi se ne moglo izdati na svetlo vseh 100 pesem, ko jih imam sbrane — glejmo izdati vsaj s natenčnim narodnim i zgodovinskim opisanjem 6 visokih rajev, deset najstarejših pesem i jednu ali dve poputnici nad-rodno slovenski.                                 Matija Maj ar.
1') V knjigi I. poglavji 23. 24.