rtij; * Stranke umirajo slično kakor ljudje. V cloveku pojema življenska moč, sile, ki tvorijo življenje, pešajo, se zmanjšujejo, bolezni nastopajo in se množijo, človek hira, življenaka luč pojema, dokler ne ugasne popolnoma. — Življenje stranke tvori duh. Za stranko velja še bolj kakor m poedinega človeka: Duh je, ki oživlja. Telesa, ki se štejejo kot člani stranke, so mrtva tvarina. Ideje jim dajejo življenje. Kmetijska igtranka ni niikdar živela otd idej, ker jih ni imela. Mesto idej, mesto naoel, mesto programa, ki bi bil zajet iz duše slovenskega ljudstva, je imela demagoške fra«e (besede), prazne obljube in zastrupljene hujskarije. To pa ni življenje duha. Roditelj ji je bil liberalizem. Lrberalne kukaviee so bile zanesle svoja jajca v kmetska gnezda. Kmet bi naj bil ta liberalni zaplod negoval, gojil io hranil ter skrbel za nje govo rast. Ko se je ta zaplod razvil, ga je kmet prepoznal. Ustanovitelji kmetijske stranke so prišli iz gosposkega liberalnega tabora. Poslani so bili od liberalne gospode, da bi podeželsko ljudstvo poliberalili m ga vpregli pred liberakii voz. Nepobitno dejstvo je, ki ga ni inogoee utajiti, da je slovensko protikrščansko svobodomiselstvo dalo kme tijski stranki ne samo krepko duševno in gmotno podporo, marveč postanek in življenje. Brez liberalnih gosposkih knkavic bi po kmetskih gnezdih nikdar ne bilo prišlo do tega liberalnega zaploda. Kakoršen rod, takšno življenje in delovanije. Politika kmetijske stranke je že bila izpocetka iprožeta z gla^iiim stremljenjem: la&tna korist. To pa je poglavitno politicno načelo in geslo liberalizma. Ko je ta stranka prvič poslala svoje zastopnike v beogradski parlament, so se pridružili tisti stranki, o kateri so smatrali, da jim je najbližja. To so bili srbski zera^oradniki (poljedelci). Tu pa niso našli smisla za svoje glavno politično načelo. Zato so se kmalu ločili od njih ter ustvarili lastno političmo skupino. Kako je ta politiona Skupina delovala v Beogradu, to dokazuje vidovdanska ustava in vse njene težke in žalostne posledice na političnem in gospodarskem polju. Samostojneže so se imenovali, pa so z veliko vnemo pomagaili, kako se je Sloveniji odvzeonal kos za kosom njene samostojnoati. Kmetijce so se imenovali, pa so za kmeta storili samo to, da so naložili na njegove rame vse tiste ogronme davščine in davke, ki ga še sedaj tlačijo in pod katerimi omahuje. Slovensko stranko so se imenovali, pa so izpočetka se pridružili srbski straniki ter postali njeni člani, sedaj pa so filani hrvateke Radičeve stranke. Stranki s takšnimi slabimi deli je slovensko Ijudstvo samo napravilo konec. To }e storilo z vdlilnimi ikroglicami. Pri volilnih kroglicah je neka posebnost, fei je me delijo z drugimi kroglicami. Druge kroglice zadenejo, če se v koga vržejo, volilne kroglice pa zadenejo tistega, v katerega se ne vržejo. In to je usoda, ki je zadela kmetijsiko stranko tekom zadnjih let. Boleha in hira na pomaaijkanju volilnih kroglic in pri septemberskii volitvah bo na tem umrla! Smrtno hiranje kmetijske ^traiike se očituje v tem, da odpadajo od nje njeni vodilni elani po razmih okrajih. Pri teh volitvah nudi ikmetijska stranka sliko razprsene črede. Kandidatne liste, ki so že vložene, ali pa se pripravljajo, so zunanji dokaz za to. Pucelj, Prepeluh, Novacan in učitelj Ivanjsič (pri Sv. Juriju ob Ščavnici), torej vseskozi nepokvarjena gospoda, so se pridružili Radiču, v vsakem oziru sposobnemu bojevniiku zoper pokvarjeno gospodo. G. Jože Drofenik, nekdanji voditelj in glavni agitator kraetijske stranke na Štajerskem, je odšel v radikalno stranko. Urek, nekdaj glavni gromovnik kmetijske stranke v Posavju, je pristopil demokratski stranki ter sedaj kandidira na listi dr. Pivka. Istotako je Roškar s Cvena kmetijcem obrnil hrbet ter kandidira kot dkrajni kandidat na demokratski listi dr. Pivka. Na isti listi kandidira kot namestnik okrajnega kandidata Jakob Zemljič iz Radencev, ki je že pri zadnjih volitvah prestopil v demokratski tabor. Tako so kmetijsko stranko zapustili njeni ustanovitelji in glavni voditelji na Štajerskem. Pri volitvah dne 11. septembra pa jo bodo zapustile še tiste kroglice, ki so bile pri zadnjih volitvah za njo oddane. Kmetijska sfranka bo izdabnila v praznini volilnih skrinjic in nobeden ne bo rekel za njo: »Naj počiva v miru«, ker tega krščanskega konca ni zaslužila z nekršcanskim svojim življenjem!