GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaia vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4'— poluletna . .
četrtletna . . Posamezna št.
2'—
1-—
0*10
Št. 36.
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1911.
Leto VI.
POZOR TEKSTILNO DELAVSTVO!
Zvršilni odbor tekstilnega delavstva organiziranega v Jugoslovanski Strokovni Zvezi poziva tekstilno delavstvo, da naj pošilja vse stvari in tudi »Naši Moči« namenjene dopise naravnost sporazumno z uredništvom »Naše Moči« pod naslovom »Jugoslovanska Strokovna Zveza« v Ljubljani. V dopisu naj se napravi nadpks »Strokovni odsek tekstilnega delavstva«. Zvršilni odbor je imel ta teden sejo, v kateri je sklepal o važnih zadevah, ki se tičejo koristi slovenskega tekstilnega delavstva.
Zvršilni odbor tekstilnega delavstva.
Propad rdečkarije.
Najhujša Skodljivka našega delavstva, soc. demokracija, je prekoračila višek svoje moči in nazaduje na celi črti tako hitro, da se mora vsak čuditi, kdor je zasledoval ustanovitev in dosedanji razvoj te stranke. Poslopje, navidezno zgrajeno za vse večne čase, poka v svojih temeljih, zgradba razpada. Pri zadnjih volitvah so soc. demokrati ohranili večino poslancev ne iz lastne moči, marveč ker so jim pomagale tiste stranke, s katerimi bi se soc. demokracija ne bila smela nikdar vezati. Nasproti največjim delavskim izkoriščevalcem se rdeča stranka ne upa nič. več nastopiti. Edino, na kar se še zdaj opira rdeča stranka, je argentinsko meso, za uvoz argentinskega mesa delujejo v prvi vrsti največji oderuhi, tisti američan-ski milijonarji v Chikagu, ki imajo že danes v krempljih vso trgovino mesa v Severni in Južni Ameriki in v Avstraliji, svoje mreže pa že tudi razpletajo po Evropi, da i tu dobe vtfso živinsko kupčijo v svoje roke, bodo potem drli Evropejce, da bo joj in gorje. Zato poizkušajo uničiti evropsko mesno trgovino z argentinskim mesom, izato so si udinjali avstrijsko ali pravzaprav hamburško prekomorsko paroplovno tržaško podružnico in pa — soc. demokrate. Puhlica, ljudje božji, argentinsko meso je cenejč, zato naj se uvaža, je lepa, ker v svoji hinavščini podkupljiva priležnica velikih bogatašev in delavskih izkoriščevalcev ne pove, da hočejo američanski milijonarji z argentinskim mesom dobiti v svoje kremp-
lje evropski mesni trg in ti delavec, ki zaslepljen po svojih voditeljih kričiš, argentinsko meso hočemo, čez leta boš preklinjal to rdečo voditeljsko svojat, ki te izdaja, ker čez leta boš plačeval meso, argentinsko in avstralsko, tako, kakor bodo zahtevali ame-ričaniski oderuhi ljudstva celega sveta, tisti oderuhi, ki jim moraš že danes s svojimi krvavimi vinarji polniti njih bisage pri petroleju, srednji in boljši človek rabi elektriko in plin, ki sta cenejša! Delavci, ali izpre-gledate veliko goljufijo rdeče bande glede na argentinsko meso? Tako je in nič drugače. Rdeči komedijanti in frakarski rdeči napuhnjeni generali naj zavijajo reč, kakor hočejo. Prav imamo mi, ki nismo odvisni od milijonarjev in delavskih izkoriščevalcev, ker to odvisnost prepuščamo rdeči bandi, ne ubogim zaslepljenim delavcem, ki se nam smilijo, ampak tisti bandi, ki vodi in zasleplja ubogo delavstvo.
A soc. demokracija ne propada zgol j politično, majejo se tudi temelji njene glavne trdnjave, njene rdeče strokovne organizacije, ker delavstvo izpregledava in zna, da se vodstva njih strokovnih organizacij zanimajo predvsem za to, da pobirajo članarino, prava delavska korist jim je pa zadnja skrb, ravno toliko, da se ne more reči, čisto nič se ne dela. Leta 1907 je bilo združenih v rdečih strokovnih zvezah 463 tisoč 671, lota 1908 je pa že padlo to število na 415.256 in koncem leta 1910 že na 400.565 članov. Izgubili so soc. demokrati med tekstilnim delavstvom 87 odstotkov, med rudarji 38 25 odistotkov, med mašinisti 20 2 odstotka, med kemičnimi delavci 30 7 odstotkov in pri strojarjih 314 odstotkov članov. Velikansko število!
Da naši bravci dobe še natančnejši pregled o izgubi, ki so io doživele rdeče strokovne organizacije, primerjajmo še nekaj številk, ki nam bodo jasno dokazale, kako da je šla nazaj zadnja leta soc. demokracija.
Pomožnih stavbenih delavcev so imeli soc. demokrati strokovno združenih še leta • 1907 8198, a leta 1910 je padlo število že na 2941 članov! Rudarjev je bilo leta 1907 v rdeči strokovni organizaciji 30.715, a leta 1910 le še 17.566, kemičnih delavcev leta 1907 20.027, a leta 1910 le še 12 971. Livarjev leta 1907 12.271, a leta 1910 le še 8224! Zidar-
Janko Jankovič:
Prepozno.
Črtica.
(Konec.)
Tako je mislil doktor Koren na tisto Pomlad pred dvema letoma.
Maj je bil, in šla sta v naravo, ki je bila vsa v zelenju in cvetju,. Kipele so daljno £ore od veselja, in iz logov je odmevalo veselje. Ptičji kori so se oglašali, samo Cvrčanje in petje. In kukavica je tako prijetno kukala. Kako ne bi kukala! Saj je bila Pomlad in veselje povsod; gozd zelen in cvetoč in jasno nebo nad njim, ki se je tam v daljavi dotikalo gora in raditega delalo tako prijeten vtis na gledalca. Iz zemlje je dihala moč in sveži vonj se je razširjal naokrog. Krompir je cvetel, po njegovih pisanih in belkastih cvetovih so letale če-belej brenčale so in pridno nabirale strdi in praška. Zavel je veter, in streslo se je nizko klasje širokoliste koruze, izavalovalo je žitno klasje, zatrepetala je trava po travni-
kih in senožetih. Ljudje so hodili čez polje, in vsem je sijala radost na obrazu. Stopal je sivolasi starček in peljal mladega vnuka v cerkev, da tam pogleda lepe angelčke s pe-rotnicami, da pogleda Boga, ki je ves zlat. Ponižne koče so čepele med drevjem in kazale svoje belo lice prijaznemu solncu, ki je ogrevalo mater naravo.
Tako sta stopala v nedeljo popoldan po polju. In ustavila sta se pod košatim jagne-dom na bregu reke.
»Počakajva, da pridejo za nama!«
»Meni je ljubo. Tako vroče mi je,« je nalahno šepnila Anica.
Tam zadaj med grmovjem so šli sodnij-ski svetnik in njegova gospa, trgovec Poljanec s hčerko Marto, gospod fidjunkt Murn in že prileten kontrolor.
Reka je šumela, vodomci in črni kosi so letali ob njenih bregovih in peli. Počasi je stopicala z nekako eleganco tam onkraj vode pisana pastiričica. Solnce je metalo poševno svoje žarke na zgrinjajoče se valove; vsa čarobnost ažurnega neba se je lesketala na njih dnu. Zaganjali so se eden ob
jev leta 1906 38.562, a leta 1910 le še 23.023! Kovinarjev leta 1907 67.430, a leta 1910 le še 51.000 in tekstilnih delavcev leta 1907 51.632, a lota 1910 le še 38.950.
Drugače niti ni moglo priti. Ali ima soc. demokraški delavec v svoji organizaciji kaj pravic? Nobenih ne, kakor to, plačaj in molči. Glavno in odločilno besedo imajo tajniki, delavci pa čisto nobene. Nekaj časa to delavci trpe, a končno izpregledajo in puste rdečo bando. Da je to res tako, nam, dokazuje grozno nazadovanje rdeče strokovne organizacije, nazadovanje, ki več pove, kakor vsako zabavljanje, in ki je najhujša obsodba rdeče stranke, ki pravi po krivici, da je delavska stranka!
Kako da se pa prepirajo nemški in češki so c. demokrati med seboj, nam pa dokazuje tale v »Slovencu« objavljen članek:
Rdeči bratje med seboj.
V štirih dunajskih okrajih Favoriten, Brigittenau, Heraals in Floridsdorf so dunajski češki soc. demokrati v začetku preteklega tedna priredili shode, na katerih so posamezni govorniki — avtonomistični socialno - demokraški državni poslanci — ostro napadali socialiste, izbrane okoli dr. Adlerja. V Hernalsu in Favoritih so skušali centralistični sodrugi motiti shode, imeli so s seboj celo trobente in piščalke, toda bratje avtonomisti so jih v bratski ljubezni posadili na prosto. Posamezni govorniki niso tehtali v svoji kritiki centralistov besed. Tako je n. (pr. imenoval moravski poslanec Tušar v Favoritih centralistične so-druge izrodek na delavskem telesu, s katerim ni dobro imeti kakih skupnosti. Poslanec Jirasek je kritikoval v Hernalsu, kakor piše glasilo čeških socialistov, z ostrimi besedami postopanje renegatov, t. j. centralistov, pri volitvah ter žel burno odobravanje. Njegova izvajanja so zborovalci spremljali s psovkami proti »škodljivcem delavstva«.
V	Brigittenau je končal poplanec Bechyne svoj govor s sledečim pozivom: »Vi na Dunaju imete ključ notranjo strankine situacije v rokah, na vas je ležeče, ako bodo naše gibanje še nadalje zastrupljevali dunajski plačani nastavljenci . . . Prišel je važen moment in vi imate odločiti, kako stališče hočete zavzeti v dunajskem proletariatu.« Poslanec Nemec je v Floridsdorfu opozarjal na to, da češki delavci v inozemstvu, zlasti
drugega in kotalili naprej. Ob straneh so se zadevali ob korenike vrb in jagnedov in delali med zeleno, široko travo, ki se je nagibala k njim, penaste obrače in umazane mehurčke. Bogve, odkje so pridrvili danes, bogve kam priplovejo do jutri. Vedno se gibljejo in nikoli ni konca njihovemu izpre-minjanju.
»Ali ni prijetno, Anica — pardon — gospodična!«
Povesila je oči, ker jo je nazval s krstnim imenom.
»Srce hrepeni po sreči in sreča je v ljubezni, Anica. Jaz Vas ljubim.«
JPritisnil jo je na prsi in strastno poljubil na čelo.
»Ali me ljubiš tudi ti, Anica?«
»Ljubim, Ivan.«
Zapel je kos onkraj potoka.
»Pojdiva in govoriva o najini ljubezni, Anica. Ne maram, da bi naju kdo motil.«
In šla sta in sta govorila mnogo o ljubezni. Srečna sta bila oba.
Doktor Ivan Koren je izvedel mesec potem, da Anica ne bo imela nič dote. To ga
v Nemčiji, niso priljubljeni. »Tamkaj nas ne ljubijo, boje se nas, zavidajo nam našo moč; mi stojimo 2. našimi revolucionarnimi tradicijami in našim revolucionarnim duhom v prvi vrsti.« — Tako so si morali pustiti sodrugi Alder, Reumann, Volkert, Ellenbo-gen in Seitz povedati v njihovih lastnih okrajih cel kup resnic. Kaj pravi ljubljanska. »Zarja« k temu? Ta molči in siplje delavcem nadalje peska v oči.
Tobačno delavstvo.
Pross. Kdor zahteva, da morajo tisti, ki jim ukazuje, do pičice natančno izpolnjevati predpise, kdor se vedno sklicuje, na paragrafe, jih mora tudi sam v prvi vrsti upoštevati. Mi poznamo že veliko tvorničnih ravnateljev, trgovinska podjetja zahtevajo danes poleg strokovno-trgovskega znanja od svojih tvorniških ravnateljev tudi, da znajo občevati z delavstvom. Najhujši delavski izkoriščevalci in krvosesi sicer gledajo po strani delavske strokovne organizacije, a dasi so jim trn v peti, le izkušajo biti prijazni z organizacijami. Nekdanji ravnatelj Mollner, star mož, rojen Nemec, ni bil prijatelj strokovne organizacije, bil je ravnatelj ob časih, ko se je porajala v ljubljanski tobačni tvornici šele organizacija, bil je siten, bal se jo je, a dasi Nemec ni nasprotoval organizaciji in dasi se je jezil čez organizacijo, je rad sprejemal činitelje delavskih strokovnih organizacij. Ne rečemo, da je bil Moller v vsakem oziru vzoren ravnatelj, a to izpričevalo mu damo, da je poizkušal živeti v dobrem razmerju z organizacijo, ki jc bila takrat radikalnejša, ker je po naravnih zakonih še vse brstelo in kipelo, Mi smo odločni Slovenci in nič manj odločnejši Slovani, kakor so Čehi, povestniea zadnjih državnozborskih bojev nas uči, da so naši poslanci glede na radikalen nastop naših državnih poslancev ,še prekašali tiste češke radikalce, ki so se kar čudili radikalnosti naših poslancev. Ko je prevzel Čeh Pross vodstvo ljubljanske tobačne tvornice, smo si mislili, Slovan je, nepopisan list tudi ne, ker je bil kot nižji uradnik v ljubljanski tobačni tvornici med delavstvom svoj čas priljubljen in se delavke čezenj niso pritoževale. Ob tistih časih, ko so se še teple delavke, ko so delavke šnopsarsko psovali in so se godile še hujše stvari v tvornici s stanovsko nezdruženim delavstvom, v tistih časih, ko se je ropotalo proti adjunktu Čehu Strnadu v tvornici, ker jih je do krvi trapil, ko so delavke malo zaslužile in stradale, pa jokale glasno vsled udarcev zadanih po nadzornem osobju in uradnikih, tiho pa plakale in molčale radi hudih stvari, ki so se dogajale na prokleti tvorniški diri, o katerih se je le šepetalo s strahom in s studom, ob tistih časih je veljal Pross, in sicer upravičeno, za uradnika, ki je spadal med najboljše, bil je pravičen iti ljubeznjiv. Navadno se najhujši uradniki, ko prestopajo v višje činovne razrede, poboljšajo, a ko je prevzel Pross vodstvo ljubljanske tobačne tvornice, je napel tako struno, da smo bili mi prisiljeni ga napadati. Dolgo smo se krotili, češ, Čeh je, Slovan je, nova metla se hoče izkazati, vnesel se bo, a ker se ni, smo ga pričeli prijemati rahlo, potem ostrejše. So ljudje, ki se po sreči prevzamejo, in žal nam je, da se je Slovan Čeh, nekdaj eden najboljših uradni-
je bolelo. Kaj naj počne z nevesto, ki nima prav nič dote. In egoizem, pohlep po denarju mu je omajal ljubezen. Iskal je drugje žene, ker mu je bil že zadnji čas, da se poroči. In dobil je bogato in lepo Marto. Od takrat je pa bil nesrečen. Marta ni imela tistih lastnosti, ki jih potrebuje dobra zakonska žena. Navajena je bila od doma vsega dobrega. Zato je zahtevala tudi od Korena, da ji ustreže v vsem. Zraven je bila ljubosumna na Anico in mislila, da še zdaj občuje z možem, ki ji ga prej ni privoščila.
In Anica se je poročila pol leta nato s priletnim trgovcem, ki je bil malce grbast. Stari kontrolor jo je hotel videti preskrbljeno, predno zatisne oči; zato jo je dal svojemu prijatelju.
Ti'spomini so mu hodili v dušo, ko je ležal na zofi in zrl v svetilko na mizi. Globok kes se mu je porajal v srcu, toda bilo je prepozno.
Spomnil se je v tistem trenutku Mau-passantovega »Poznega kesa«, spomnil se je starca, ki je preživel vse svoje življenje brez
kov, prevzel. Te dni se je zgodil v tobačni tvornici mučen prizor, nočemo reči, da je bil škandal. Ravnatelj Pross je na dvorišču kričal nad vrtnarjem Z., da je bilo joj. Vpil in kričal je nemško in slovensko nad njim, ga psoval, da bi ga pes ne povohal, in ubpgi revež, ki ni pristaš naše stranke, jc socialni demokrat, je molčal in poslušal. Za kaj se je šlo, ne vemo in ne znamo, nismo niti hoteli poizvedavati, ampak to znamo, da so se pričeli zbirati ljudje na cesti, ki so se zgražali, da prvi uradnik ljubljanske tobačne tvornice, Čeh, Slovan, tako malo spoštuje slovenskega delavstva, da kriči nad njim, kakor ne kriči niti nad najnerodnej-šim rekrutom neolikani častnik. Najstrožje obsojamo in ogorčeno protestiramo proti javnemu zmerjanju Prossovem. Izobražen, olikan žal ne moremo zapisati, Slovan, rojak visoko izobraženega češkega naroda ti psuje slovanskega delavca na dvorišču, da se zgledujejo ljudje na cesti. Ali je to prav? Ali je to lepo? Ali je to izobraženo? Nikdar se š'3 ni v najhujšili časih kak nemški uradnik tako izpozabil, kot se je v tem slučaju izpozabil Čeh, Slovan Pross. Izpostavil je delavca javnemu zaničevanju. Kaj bo storil upravičeno kruto užaljeni delavec in rdeča organizacija, je njegova stvar in stvar njegove organizacije. Naša dolžnost kot delavski list je, da ta nastop Slovana, Čeha, beležimo po zasluženju. Kaj bo storil Pross, ali bo dal zadoščenje globoko užaljenemu delavcu, ki ga je izpostavil javnemu zasmehu, delavcu Slovencu, ne znamo. To pa znamo, da Pross ni bil upravičen tako postopati, kakor je nastopil nasproti delavcu Z. § 14. delovnega reda slove: »Das Aufsichts-personal (Werkiuhrer, Arbeitoraufselier, Ubernehmerinnen der Zigaren- und Ziga-rettenfabrikation) bat die Arbeiter anstan-dig zu behandeln. Beleidigende Ausdriieke durfen nicht gebrauclit werden.« Kar velja za nadzorno osobje, velja še v višji meri za prvega uradnika tvornice. Ne vemo, zakaj da je Pross tako rjul, nočemo tudi poizvedavati, ampak pravice Pross ni imel, da rjove nad delavcem, če tudi kaj pregreši, niti v dvorani, niti pri delu, če cigare pregleduje. § 32. delovnega reda določa:	»Die
Ruge, das ist eine ^indringliche Zurecht-weisung, is*, in der Vorstandjkanzlei durcli den ersten Fabriksvorsteher in Gegenvrart de3 Abteilungsbeartiten Zu erteilen.« Ne samo Vi, gospod Pross, poznate paragrafe, poznamo jih tudi mi in nekatere še bolj, kot Vi, gospod Pross. V svoji predstojniški pisarni imate pravico, da v navzočnosti od-delkovodje resno posvarite delavca, če kaj malega pregreši. Nimate pa pravice, da kričite nad ubogim delavcem na dvorišču. Niti v oddelku, niti na dvorišču nima nobeden med višjimi po besedilu delovnega reda pravice, da kriči nad delavcem ali delavko, resno posvariti in le resno posvariti sme delavca, delavko, če se kaj pregreši, ravnatelj zgolj v svoji predstojniški pisarni, in niti sam ne, navzoč mora biti tudi delavčev od-delkovodja. Gospod Pross, ali znate, da ste zagrešili v tem slučaju? Paragrafov delovnega reda, teh tako jasnih, poljudno pisanih določil niste upoštevali. Ali boste uvedli proti sebi v smislu predpisov za uradnike, ki veljajo za praktikanta ravno tako, kot za kakega sekčnega načelnika in ki veljajo tudi za tvorniške ravnatelje, tisto reč, ki se ji pravi disciplinarno postopanje? Vemo, da
smotra in plakal nad izgubljeno srečo. Tak starec je 011, brez vesla in čolna.
Zadnji glasovi plakajočih zvonov so doneli in trkali na šipe. Kot bi mu nosili in ponujali mir, se mu jc zdelo, kot bi angel miru v podobi Anice plaval okrog njega in ga vabil, klical: »Delaj, trpi, ljubi!« In sklenil je, da se bo ravnal po tem vabilo. V sosednji sobi so trepetali burni zvoki klavirja. Trgali so mu srce. A donelo mu je v srcu: »Trpi!«
Mesec je plaval visoko po lazurju in metal medle žarke v sobo. Veter je pihljal okrog voglov in stresal rjavo listje raz drevje. Toda polagoma se je umiril. In zavladala je tiha jesenska noč.
Doktor Koren je stopil k oknu in gledal v to noč. In vplivala je blagodejno na njegovo srce. Iz nje je črpal hladila in tolažbe. Mir je zavladal v duši. V vsej skrivnostni naravi je pa bral veliko besedo: Ljubezen.
V	daljavi je šumela reka, valčki so bili ob breg. Bogve kje so bili že danes in kam dojdejo jutri. Saj se vedno gibljejo in izpre-minjajo kot človeško srce.
tako cenite paragrafe, da če bi imeli vašo osebno polo v rokah, bi si kar sami, ker bi sebe zasačili in flagranti, zapisali »eine strenge Ruge«. Nismo hoteli žaliti nikogar, stvar je preresna, da bi se pri tako častni delavski zadevi še šalili, a zdaj ne pišemo več, gospod Pross, poboljšajte se, ker Vaša mera je prekipela!
Stare penzijonistovke, ki jih je pognal dr. Pregei po svoji slavni površni viziti zopet v tvornico, med njimi tudi take, ki so morale zpipustiti zato svoje rodbine v Trstu in po drugih krajih, so se 1. avgusta povrnile v tvornico pod »češko-slovansko«, slovensko delavstvo sovražujočo in mrzečo komando. Koliko je teklo skritih solza mater in otrok in koliko kletev je padlo na dr. Preglovo dušo, ne znamo. »Jugoslovanska Strokovna Zveza« je takoj protestirala pri glavnem ravnateljstvu, ker se silijo delavke nazaj na delo, naši poslanci so vložili v državnem zboru na vlado interpelacijo. Poslanec Gostinčar se je v sredo zvečer radi tega nečuvenega škandala in umazarije odpeljal na Dunaj, da protestira pri glavnem ravnateljstvu. Načelništvu .T. S. Z. gre za to, da se vsa zadeva še natančnejše preišče, kakor se jo je. Zato naj se tiste delavke, ki so bile pozvane zopet na delo nazaj, zglase v ponedeljek zvečer po 6. uri v pisarni »Jugoslovanske /Strokovne Zveze«, Dunajska cesta št. 32, I. nadstropje. Pozivajo se tudi vsi tobačni delavci in delavke, ki imajo kako pritožbo, da se lahko zglase vsak večer od 6. do 7. ure v pisarni »Jugoslovanske Strokovne Zveze«.
Med brati in sestrami.
Šentpetersko prosvetno društvo vabi na vrtno \eselieo, ki jo priredi v nedeljo, dne 6. avgusta 1911, v vseh prostorih gostilne g. Flegarja na Zaloški cesti. Spored:	1.
Godba bratskega odseka Orel iz D. M. v Polju. 2. Petje, poje društveni mešan zbor in pevski zbor Šentpeterskega Orla. 3. Kupleti: a) Dva rekruta, predstavljata gg. Dore Ma-šič in Rudolf Vrančič; b) Feldwebelkauon, komičen prizor, predstavljajo člani šentpe-terskega Orla; c) Dolgi Longin in mali Benjamin, predstavljata gg. Iv. Peterlin in Fr. /ajk. 4. Srečolov. 5. Paviljoni: slaščičarna, kavarna, cvetličarna, kramarija, koriando-li, konfeti. Vstopnina za osebo 40 vin. Začetek ob 5. uri popoldne. Za slučaj skrajno neugodnega vremena se preloži veselica na nedeljo, dne 13. avgusta t. 1. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo Društvenega doma, pričakuje odbor obilo udeležbo.
Ljubljanska predilnica. V tukajšnji predilnici sp je že pričelo z delom, da se naredi na električni obrat; v tem tednu se je že odstranil en parni kotel. Delavstvo v omenjeni tovarni že več let želi imeti zdravo in čisto pitno vodo. Dostikrat se pripeti, da je voda mastna od olja, ki se mažejo stroji, in tako pride olje v vodnjak. Včasih bi bila že kar za kumare dobra, ko bi bila še kisla. Tudi to upamo, da nam bo ravnateljstvo enkrat privoščilo, da dobimo za gasiti žejo vodo z mestnega vodovoda.
Iz senožeške pivovarne. Že 20 let tlači, izžema in zasužnjuje pivovarnar Jud ubogo delavstvo v svoji, oziroma tuji pivovarni. A še danes ni spoznalo delavstvo rešitve iz tega neznosnega stanja. Vi niste hlapci, sužnji, temveč možje in mladeniči, ljudje, s katerimi se mora delati tudi po človeško, ne pa po judovsko. Kaj zahtevate: povišanja plač, manj dela in več usmiljenja. Če bo to, potem bodete gotovo tudi pridni in vestni, kot je bil pred kratkim iz službe odpuščeni delavec. Mnogo huldih krivic so storili tekom 20 let delavcem-mučenikom judovski krvosesi. Voditelj pivovarne ima lepo ime, a ne dobrega srca. Stoji pa mož popolnoma pod vplivom dveh drugih mož — nasprotnikov delavcev. Na zdar! Delavci trpini, skušajte, da se malu dvignete in z veseljem vzkliknete: V slogi je moč!
Iz Tržiča. Lepa je Gorenjska, a tako živahno, kakor je v Tržiču, je težko najti. Če prideš v soboto popoldan v Tržič, tu najdeš vrvenja, da človek, ki ni vajen, kar strmi. Na trgu najdeš cele tolpe judi, ki hodijo z nahrbtniki in dolgimi palicami ter se odpravljajo na različne gore in planine. Eni hitijo proti Ljubelju na Begunjščico, Bistr-sko planino in Kofce. Drugi proti Lomu, Javornik in Konšino itd. Vse hiti kviško, želeč se navžiti svežega zraka, napiti se dobrega planinskega mleka in najesti sira. Zares, krasno je življenje posebno v sobo-
tali zvečer in ob nedeljah, vse vriska in prepeva lepe planinske pesmi, tudi plesa ne manjka. Sosebno na Kofcah poje celo noč harmonika svojo ubrano pesem, kurotna, kuretna. Poleg vseh teh zanimivih prizorov se nam nudi tudi krasen pogled na kakšno izgubljeno ovco. Kakor n. pr. Žlbačev Jožko si je v nedeljo zjutraj nabral polne žepe »Zarje«, z drugimi besedami »Teme«, in jo prinesel po osrni maši na trg, da bi jo razprodal med svojimi kozliči. Pa kaj vraga da jo nobeden ne mara, in nekaj časa gleda žalostno okrog sebe in vzdihne znani židovski vzdih: »Naš kšeft ne gre več« in jo počasi pobriše proti Pelarju. Pretečeno nedeljo jo bil tudi oddelek naših cerkvenih pevcev pri Sv. Ani. Radovedni smo, kaj porečejo rdeči bratci proti temu, ker jih nismo nič prosili za dovoljenje.
Iz litijske predilnice. Nečuveno postopanje in šikaniranje od strani mojstrov je postalo zadnji čas v naši tovarni silno. Poznamo naše mojstre, a da so toliko zlobni, kakor se kažejo zadni čas, to je pa »krajna podivjanost. Neki tak hudobnež (ako se ne poboljša, prihodnjič z imenom), ne ve sam kako bi mogel delavstvu več škodovati. Kakor je že to pri nas v navadi, da se delavstvo prodno zapusti tovarno nekoliko umije, gre ta zlobnež in nam vedno pred 12. in 6. uro zapre vodo. Delavstvo, ki gara col dan v neznosni vročini in velikem prahu, nima niti to dopuščeno, da si more osnažiti roke, kadar gre použiti tisto borno hrano. Mi pa prav energično vprašamo v to poklicane oblasti, ali jim prav nič ni znano to početje v naši tovarni? Ali je to po zakonu varstva proti kužnim boleznim? Zato upamo, da nadzorstvena in zdravniške oblasti natančno stvar preiščejo in krivce primerno podučijo.
Iz predilnice Ajdovščina smo prejeli: Bilo je 31. julija, ko pride delavstvo ob navadni uri v tovarno, mojstri ukažejo stroje ustaviti in delavce iz osmih predilnih strojev pošljejo delat v strugo vode (Hublja). Kaj to pomeni še danes ne vemo. Ali se hoče s tem delavstvo šikanirati, ali je tovarna prenapolnjena z izdelki tekstilne stroke? Ravnateljstvo je tudi odredilo drugi delavni čas in to pa zaradi grozne vročine. In sicer se je izpremenilo v toliko, da ima delavstvo opoldne prosto dve uri in zato se bo delalo zvečer do sedme ure.
Sava. Voditelji naših soc. demokratov že prekašajo dunajske v tem, da gredo s kapitalisti zoper delavstvo. To je pokazal zopet zadnji njihov shod pri Jelenu. Imeli so pripravljen raznovrsten program, a govorilo se je največ o zidanju stanovanj z denarjem bratovske skladnice. Ponovno ,smo že naglašali, da bi tovarna sama morala zidati stanovanja, potrebno bi bilo tudi stav-binsko društvo, s pomočjo katerega bi prišel delavec do lastnega stanovanja. A voditelji naših soc. demokratov tiše svojo naprej, četudi jih pri tem zapuščajo lastni pristaši, kateri še znajo samostojno misliti. Že pri volitvi predsedstva jim je trda šla. Ko je pa izačel sodrug Zugwitz s svojim programom, ugovarjala je večina zborovalcev. Trdil je, da morajo biti jeseniški soc. demokratje zaradi tega mednarodni, ker je mod njimi par delavcev Poljakov in Nemcev. Zato pa naj bi se zidala stanovanja za to mednarodnost. Zidala bi pa ne tovarna s svojim kapitalom, ampak, delavci z denarjem bratovske Rkladnice. Da bi pri tem kak domač obrtnik kaj zaslužil, ni treba misliti. Pomagati mu je moral tovarniški uradnik Pon-gratz, katerega je oči vidno jako veselilo, da so ga soc. demokrati na shod povabili. Zato je tudi gonil nasprotnike ven. A ko bi se bilo to zgodilo, bi bila dvorana ostala skoro prazna. Ker niso upali dati predlog na glasovanje, je sodrug Ogris zahteval: »Hišni Posestniki vun, potem bomo glasovali«. Nek suh socij pa še pristavi: »Ven jih zmečimo«. Pričujoči posestniki, med terni je bilo več soc. demokratov, na ta ravno tako ne-ogorčeni. »Kdo more nam braniti glasovati, saj smo tudi člani bratovske skladnice, pa še dalj časa kot ti, Ogris.« Sledilo je dolgotrajno ugovarjanje. Naših se ni nobeden oglasil k besedi, pač pa nekaj zmernejših, ki so bili vsi zoper zidanje z denarjem bratovske skladnice. Pač pa se je poudarjalo, naj se zviša pokojnina, katero naj dobi onemogel delavec ne šele tri dni pred smrtjo, ampak vsaj tri leta. S tem se vidi, kaki možje so socialni demokratje v načelstvu bratovske skladnice. Ko so videli njih voditelji, da so s svojim predlogom silno blamirani, je začel Zugvvitz prositi, naj bi
volili pri občinskih volitvah same socialne demokrate. Zopet jih je slišal. Da boste nas še iz občinskega urada vun metali. Vsak jo na tem shodu spoznal, da socialni demokrati ne bodo nikdar nič pametnega storili, ker so zoper lastne pristaše, ako je kdo obrtnik ali posestnik, ko se gre za kak kšeft njih voditeljev.
Strokovno društvo na Savi priredi dne 6. avgusta veliko veselico s tombolo in srečelovom na koneumnem dvorišču. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Pri veselici svira slavna tovarniška godba. Ker je čisti dobiček namenjen v podporo bolnikom, sc prosi slavno občinstvo za mnogobrojen obisk. Odbor prosi vse člane društva, naj delujejo na to, da preskrbe dosti in lepih dobitkov, ker se namerava prirediti tombolo, da bo vsem obiskovalcem iste kar najbolje ustreženo1.	____
S shoda slovenskih krščanskosocialnih železničarjev.
(Dalje.)
Resolucija čuvajev proga Dolenjske železnice.
1. To kar smo že imeli, namreč to, da so imeli vsi čuvaji, kateri imajo 18 ur in več službe na dan, vsaki drugi dan zjutraj po štiri ure prosto in to so opravljali zato izprašani delavci. Tako, da je imel čuvaj eno noč počitka 5 do 6 ur in drugo noč od 9 do 10 ur itd, tako je že šlo. Pred kakimi štirimi meseci pa so to dobroto odvzeli. Le dva čuvaja pri Rudolfovem imata še to, ker tukaj izjutraj preje in zvečer kasneje prihajajo vlaki, tako da jima pride čez 19 ur službe na dan. To je krivično, ker isti čuvaji, odkar so izgubili namestnike, niso nobeno nedeljo, prosti toliko, da bi mogli iti k maši. Ko bi imeli vsaj eno nedeljo v mesecu proste štiri ure, da bi mogli iti k maši.
2. Čuvaji prosimo, da bi naši gg. poslanci delali na to, da bi čuvajem ne bilo treba po progi trave pleti. Saj to delo ne spada k službi čuvaja, če že mora biti proga osnaže-na, naj delajo to ženskel saj je to žensko delo. Vsako leto nam jo odmerijo kakih 1700 metrov za popleti. Kje je mogoče čuvaju 10 do 12 km proge prehoditi na dan spodnjo in gornjo gradnjo natanko pregledati, male dele, kakor cveke pritrditi,, vijake priviti. Potem vsaki teden vše ovinke natančno zmeriti in teh ni premalo ker je čela proga v samih ovinkih. Torej če pregledamo vse to in da je treba še posbrio na vlake paziti, ni mogoče toliko proge opleti. Če je že moramo pleti, naj bi nam jo odmerili saj toliko, da bi bilo mogoče narediti in sicer ne več kot 500 m.
Prosimo tudi za izboljšanje delavskih plač, kajti pri sedanji splošni draginji ni mogoče izhajati z bornimi 2 K 20 v na dan, kakor jo dobi od začetka, potem pa še ne ve, kedaj bo zagotovo za 10 ali 20 v povišana. Začetna plača naj se poviša na 2 K 50 v, potem pa vsaj vsake tri leta za 20 v višje. Vsk si lahko misli, kako more oče z obilno družino, ki zasluži na progi 2 K 20 v na dan shajati. Pa ko bi mogel narediti vsaj vse šilite, pa kaj ko ima vsaki mesec gotovo štiri nedelje in potem pa še večkrat dež šihto vzame. Tako dobi delavec mesčno 50 K, pa naj jih ima za živež ali obleko, kurjavo, za vse je gotovo premalo. Zato naj bi dali vsem stalnim delavcem prosto vožnjo za nakup živil, da bi lažje izhajali.
Novo mesto — Dolenjsko.
1. Vsim prožnim delavcem deževne plašče, kar bi železnico manj stalo kakor šotori in bi delavcem več koristili, ker se mora dostikrat delati, ko najhujše dež lije, torej kaj nam pomaga šotor ko moramo mi delati.
2. Rokodelci, posebno zidarji in tesarji prosimo, ker se nam godi velika krivica po vli Dolenjski železnici zaradi plače, ker vsakdo izmed nas se je moral učiti, tu pa ni nič razločka med delavcem in nami. V provizijski sklad moramo plačati, takoj po vsprejetju 3 K 60 v, plačo kot zidar, če pa delam na progi imam 2 K 20 v, delam pa že pri železnici 6 let.
Dolenjske proge.
1.	Uprava dolenjskih železnic se naproša, da skrbi za svoje uslužbence za vse enako, da kakor imajo vsi definitivno nastavljeni uslužbenci uradniki, poduradniki in služabniki tudi pozimi stalno delo in plačo, tako naj imajo tudi delavci z dnevno plačo, osobito prožni delavci, tudi pozimi
reden zaslužek, kajti ravno delavci z dnevno plačo so naj slabše plačani ter si pri današnji draginji poleti ne morejo' toliko prislužiti ter od zaslužka prihraniti, da bi pozimi zamogli sebe in svojo družino pošteno preživiti. Pretečeno zimo 1910/1911 izgubili so prožni delavci na dolenjskih progah nad tisoč dnevnih (šihtov) delavnih dni ter je vsled tega marsikdo bil primoran pomanjkanje trpeti s svojo družino. Da bi se kaj enakega več ne pripetilo, zato naj se o pravem času poskrbi za primerno zimsko delo.
2. Postajni delavci dolenjskih železnic si dovolimo slavnemu c. kr. ravnateljstvu v Trstu sledeče prošnje predložiti:
Da nas blagovoli slavno c. kr. ravnateljstvo državnih železnic stalno (definitivno) nastaviti; kajti znano je, da je vse naše službeno opravilo isto kakor ga izvršuje definitivno nastavljeno osobje, premikači, ogibalni čuvaji, postajni in pisarniški sluge itd. po drugih državnih progah.
Dokler bi se pa ne moglo naše definitivno nastavljenje izvršiti, pa prosimo za ureditev naše dnevne plače enako prožnim delavcem, namreč da se blagovoli nam plačati vse čezurno delo.
Naše službeno opravilo traja sicer različno, kakor že po različnih postajah prvi vlaki že zjutraj prihajajo, oziroma zvečer odhajajo, od 15 do 17 ur službe na dan, pozimi tudi še dalje časa, kajti računa se,, da morajo biti pred prihodom prvega vlaka povsod prižgane svetilnice (luči), zakurjene peči, osnaženi službeni prostori itd., in po odhodu zadnjega vlaka pogašene luči tudi na daljnih postajnih signalih. Toda za naše 15- do 17urno službeno opravilo se nam plača le toliko, kakor prožnim delavcem za deseturno delo, in ako so ti zadržani dalje v službi dobijo plačano za čez deseturno delo.
Gotovo bode zadosti jasno slavnemu c. kr. ravnateljstvu državnih železnic, da je naša prošnja in zahteva opravičena, kajti pri sedanji plači in tako veliki draginji nam nikakor ni mogoče delati po 15- do 17urno službo na dan za 2 K 20 vin. do 2 K 60 vin., ker s to borno plačo ne moremo preživljati sebe in svoje družine.
3. Zavedajoč se, da smo postajni delavci ne le kot uslužbenci c. kr. državne železnice in avstrijski državljani, marveč tudi kot kristjani, opravičeno prosimo, da bi se nas vsako drugo nedeljo službe oprostilo toliko časa, da bomo mogli našim verskim dolžnostim zadostiti.
4. Vsem delavcem, kakor tudi njih ženam in družinam naj se dovolijo takoj pri vstopu v stalno službo mesto sedaj izdanih fotografičnih kart (Identitatskarte) vožne legitimacije, s katerimi bode pri postajni blagajni mogoče kupiti režijski ali polovični vozni listek, ter ne, kakor je sedaj stara birokratična navada, priti šele potoni različnih prošenj in nakaznic v posest' za dovoljenje takih voznih listov. S tem bi se prihranilo mnogo dela pisarniškim uradnikom, prihranile, oziroma odpadle bi nepotrebne tiskovine, a vsem uslužbencem bi bilo znatno pomagano; torej vsestranska korist.
V	tem smislu naj se izdajo tudi osebam, katere imajo pravico do proste vožnje, primerne legitimacije.
Vsem aktivnim uslužbencem, kakor tudi vsem delavcem, kateri so čez eno leto v železniški službi, ki stanujejo na deželi ter so primorani kupovati svoje, za življenje potrebne potrebščine v mestih, naj se po-dele prostovozne knjižice (Lebensmittel-freischeinhefte).
Z ozirom na razmere na dolenjskih železnicah upamo, da bode slavno c. kr. ravnateljstvo državnih železnic blagovolilo naše gotovo opravičene prošnje in zahteve upoštevati.
[glllllll—HBiailllBBllllWlB[Bm[g
i A. ŽIBERT |
H -- LJUBLJANA -	11
PREŠERNOVA ULICA [B	PRIPOROČA SVOJO VELIKO	[g
I	ZALOGO ČEVLJEV	|
|	DOMAČEGA IZDELKA.	|
[i]® ®® ®® g®® ® ® ® ®® ® ® \m\
HoiboliSn, naisigarnejžn priliKn zo Mn je!
irm
m i\ minil
Lastna glavnica K 503.575*98.
Ljudske
posojilnica
resistr. zadrug z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje v lastni hiši nasproti hotela .Union* za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih ^®_|/ O/ brez obrestuje "fr /«	/ n kakega
po ■■ /* ,u odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobl, posest, in trg., Breg priBorovn.; Karol KaUSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blag. »Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
•*»- c/kmorUto "Materi telijo riobro, po ceni in 'jeametsl/UHTpotovali na/se obrnejo
oSirnon™r/finetete«
v	Mbla&vorske	ulic*20.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže“!
I
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
tl
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
i
Predtiskanje In vezenje monogramov ln vsakovrstnih drugih risb.
■rrwmn rrrrrriLlllllTIlllIllTiL
Gričar &!Ylejač
Ljubljana
Prešernoua ulica št. 9
priporočata soojo najoečjo zalogo izgotooljenlh oblek za gospode, dečke in otroke.
nouosti
d konfekciji za dame.
rrmrmn
rmtmTmpcan
Ceniki s koledarjem zastonj In poštnine prosti.
crom
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UHION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudnn
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah.
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“! _____________________________
Pozor slov. delavska_društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manuiakturni trgovini
JANKO ČESNIK
** ljublThnh **
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva.
Cene najnižje.
©
&
&
' Ljubljana
Pred škofijo 19.
Lelin „pm KRONI" Pl. BOIUNCA
v Ljubljani, na vogalu BleiweisoYG in Rimske ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 4o vin., 6 steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
,,Sladin4* za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-Ijica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljlce, škatljica 3o vin.
Posipalnl prašek, proti ognjl-vanju otrok in proti potenja
nog, škatljica 50 vin., 6 škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinaki cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., <• steklenic 1 krono. Tlnkturazala8e,steklenical K.
Trpotčev sok, izvrsten pripo-moček proti kašlju steki. 1 K.
Zeleznato vino, steklenica 2 kr. 60 vin., in 4 kr. 8i> vin.
Želesnatekrogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
□□□□C
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
Molijo SIJ. Stari irj Sl. 4. Prešernova ulica št. 4.
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem StfiftUl
Edina in najkrajša črta o Ameriko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
HHVRE NEW-YORK
francoska prekomorska družba
" 1 * li aiicvona	------
Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
_______________ ED.	ŠMARDA	------------
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE* nasproti gostilne pri »FIGOVCU*.
IVAH JHX IH SIN
o Ljubljani. Dunajska cesta št. 1?
priporočata soojo bogato zalogo raznoorstnib
nožnih koles in šioalnih strojeo
IH za rodbino In obrt. Sil
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihae* Moškerc.
Tisk Katoliške Tiskarne.