List 30. Tečaj XXX. spodarske y obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 24. juiija 1872. Obseg: Še enkrat svilorejcem o celičnem semenu, in kako Delprino přiděluje zdravo seme. Določbe o premijah za konje. Klic vpijočega v puščavi Velika vrednost Safolškega plemena. slovenskega učitelja svojemu pobratimu. Matične knjige in zemljevidi. odbora 9. juiija 1872. Dopisi. Novičar. K lovu belih metuljev. — Potopisni listi Poročilo o XXV. skupščini Matičinega Gospodarske stvari Še enkrat svilorejcem o celičnem semenu * in kako Delprino přiděluj e zdravo seme Opomin svilorejcem. * Naj sestavku: „Še enkrat svilorejcem o celičnem semenu u v 28. listu „Novic" nekoliko opazek pristavim y ki se mi zdijo neobhodno potrebne, da se ne zapeljejo čitatelji našega lista in posebno svilorejci ne. Vlada je sicer pripoznala Francozu gospodu Pasteur-u 5000 gold. a to Dicui-u Buiu., « tu iv, na vprasanje gosp. —- berlandt-a, kar se mnogo skušenim ljudém ni zdelo Ha- prav, sklep. Lanza, dr. S. da na besedo le enega moža se opira tako važni V Avstriji imamo še dragih učenjakov. Dr. Sirsky, dr. Levi, tudi učena ltali- jana Cantoni in Cornalia so že pred Pasteur-om ïznajdli in praktično izpeljali to, kar se pripisuje njemu. Napravljanje celiČnega semena ni toliko priporočati, kajti srečni izid tega ravnanja ni gotov. Tega so se letos mnogi izmed prav izvrstnih svilorejcev prepričali in med temi tudi gosp. Haberlandt sam. Tržaška kmetijska družba je letos podpirana od si. ministerstva kmetijstva odgojevala eno unco celiČ- nega semena Haberlandtovega, m pol unče tudi cefičnega dr. Le vij eve ga iz Villanove pri Fari blizo Gorice, in přidělali smo le 53 odstotkov svile, ker ve- liko črvičev je po zaspanosti poginilo; zato nismo od teh kokonov nič semena storili in za prihodnje leto si ga mislimo od drugod preskrbeti. Bolezen » corpusculi" ali „telesca" imenovana I - Kini * tako zeló nevarna, kakor Pasteur trdi; v mni m ni Ja- panu imajo sviloprejke tudi „telesca", a vendar imajo morajo biti prav beli in život jim mora povsod z dla- čicami obraščen biti; ako imajo kakošne črne pike ako peruti niso prav izraščene živi, niso vredni nič, zavrzi ; ako niso bili ; jih! prav Samice (babice) morajo vsaj najmanj 9 do 10 dni živeti; prav zdrave živijo do 17 dni. One morajo jajčica drugo pri dru- gem a ne na kupe izleći. pridelek. Tako se zdravo seme pripravi in dobi se srečen Jaz ne mislim s tem nikogar žaliti povedati moram liv lj-iiuiia-li o tv>ixi mav^ai ^auti ^ ax jjut uuawi da tako mislimo mi vprihodnje tukaj v Trstu pri kmetijski poskušajnici (Versuchsstation) vesti se. Kdor kaj več od mene zvedeti želi, naj se obrne le na-me, rad mu postrežem s tem, kar vem in znam. Trstu 15. juiija 1872. Anton Hrovatin ; duhovni pomočnik pri novem sv. Antonu in ud kmetijske družbe tržaske. Določbe o premijah za konje. (Konec.) Razdelilo se bode: državnih (cesarskih) premij v zlatu po 4 do 25 cekinov; sreberne svetinje, ktere imajo spredej prsno podobo cesarjevo in zadej geslo: za dobro rejo kónj ; pohvalna pisma od komisije, ki premije deli. Zraven premije v denarji se vsakemu tudi sve- pridelek navadno srečen. To mije večkrat pripovedoval certifikat v kterem učeni dr. Sirsky kteri UVUUl U1 . Uli O ja. J , IXUVll je J.V» «M» » Vij v ïv^m M*'«* mesece v Kini in tri mesece v Japanu. Omenjeni doktor zavoljo tega bival tri tinja dá. Ako bi ne bilo zadosti premij, se bodo konjem, ki so se spoznali za premije vredni, samo svetinje delile. Vsaki premiji v denarji in vsaki svetinji se přidá isan konj in so zapisani da to je sviloprejki kakor neka goba telesec ni preveliko, da kaj malega jim ne sKoauje Mikroskop (drobnogled) ni neobhodno potreben razlogi zarad kterih je konj dobil premijo nisa obi misli in če 7 priroj eno škoduie. Ako pa manjka premij v denarji in svetinj se xv&AJ jJčt uičuijivct jjicmij v ciciioiiji lu QYoïaiij , oc dajejo^ samo pohvalna pisma od premijske komisije. marveč po skušnjah učenega Delprina je začelo ; Ce se premirani odpové premiji v denarji I # i • • • i • i 1 . • v y se mu dá svetinja in certifikat, v kterem se zapise, da se kar zadene pripravljanje svilnega semena gledati : 7 na to-le se Od ene unče jajčic, za prihodnje seme pripravnih je on premiji odpovedal. Državne premije se v deželah, kjer obstojé menske okolice (to je kjer se izre na le- priliko 9 7 svile; ako se Je mora se pridelati od 80 do 120 funtov manj, postavimo, 70 funtov pridela, potem taki kokoni niso za seme pripravni. Metulj i morajo Čez 18 do 20 dni — potem ko so se črvi zapredli, izlesti. M e t u 1 j i Zahvalujemo se prav srčno za ta naznaoila, ki bodo gotovo na korist našim svilorejcem. Vred. le konji težkega plemena, ali le lahki konji), delijo po teh okolicah, ter premije dobijo samo tišti konji, ki so za to okolico sposobni. Sploh samo taki konji smejo državne premije dobiti, ki so jih vredni. Ako bi pri prošnji za državne premije posamne vrste konj, ki se imajo premirati (kobil z žebetom, žebic, žebičkov in žebcev) ne bile premije vredne 7 ali vredna, se če bi cela plemenska okolica ne bila premije utegnejo preložiti premije iz ene vrste koj na drugo, čednih drevesec stoj nekoliko leti se je nasadilo sadnega drevjiča ob véliki cesti proti Trstu; al kmalu je vse zaspalo; ali iz ene plemenske okolice na drugo pozneje z razlogi podpreti. kar se mora se se drevj zdaj ob cesti dobro obnašalo nekoliko v očitni dokaz, da bi lep — -v.jv, v,- v, , i^p izgled popotni kom dajalo, pa tudi stroške za izrejo obilo povracevalo Pri premiranji se mora naj prej na tisto plemensko Da bi se to zgodilo 7 nai vlada, kar se likih t tice živino ozir jemati, ktera svojo sposobnost za pleme s tem dokaže, da ima lep zarod, în ktera živina se raz- soseske-zbudil, da se bodo lotile še ob malih cestah v prevdarek vzame ; dober izgled bode potem tudi vidi za najbolj pripravno, zboljšati konjsko rejo v do-tičen kraj ; pri enakih razmerah naj imajo tišti konji, o kterih se dokaže, da so dobre rodo vine, prednost pred takimi, od kterih rodovina ni znana. sadno in drugo drevje saditi Ug 7 da tako drevjiče ob cestah večidel hu y • • •jl a # • â ^n r»11 1 al a v 1 > 1 a tua hn rw /\ n + i <■ v\ /\ /m i ^ dobne roke pokoncujejo, *) je treba z ostřími post m konj Ene premije v denarji razdeliti med dva ali več , ki so premije vredni, ni dopuščeno. Vsak lastnik kónj, kteri je dobil premijo za pleme- , da bo premirano ži- v okom priti Dr Orel Velika vrednost Sufolškega plemena- niško živino, se zaveže po pismu vino še eno Gospodar Andrej Rován na leto Colu, ki je od družbe 7 potem ko je premijo dobil, obdržal, kmetijske kupil par Sufolških prešičev in je zdaj od nje ima kaj mlađega blaga in da jo bo k prihodnji premijski razdelitvi zopet pozvan bil pripeljal, ako bo dotlej še živa, in poslednjič, da bo ; na prodaj nai bi povedal, ali 7 JeJ J0 te dni odgovoril 7 ako ni spolnil tega, kar je v pismu obij ubil, přejeto mogoče, ker malo popřej je prodal 7 mladih. denarno premijo brez ugovora povrnil. da ta hip mu to ni Pri tej priliki Rován družbi naznanja, ,,da mu je svinja dva-v^e se dokaže, da je premirani konj po nesreći ali krat po 13 mladih vrgla, ki jih je prodal za 248 gld., — po slabém razvitku postal za pleme nesposoben, ali da da od mrjasca je dozdaj dobil 80 gold., tedaj skupaj se je moral rezati, tedaj utegne odpasti ta povračitev 328 gold. ; da pa sta stara dva tudi veliko vredna, sodi přejete denarne premije Razdelitev državnih premij v deželah, kjer obstojé se lahko iz tega, da se kaj lepo redita, posebno mrjasec, komisije za konjerejske zadeve 7 se vrsi pod vodstvom predsednika te komisije po udih od deželne kteri že gotovo tehta 350 funtov; o vseh Svetih, če Bog dá, bodo spet mladi, tega je precej denarja za mešane mlade prejel" / / tedaj tri krat v enem letu 5 vrh Go- komisije iz njene srede odposlanih, vsakakor pa vpričo spodár Rován se odboru lepo zahvaljuje, da je kranjska kmetijska družba pripravila Sufolško pleme v našo deželo in tako sopet kmetom pomagala na bolje; konecno obeta, da bode sam v „Novicah" bolj na tanko o vsem zastopnika dotičnega državnega žebčarskega hranišča. Kraj i 7 kje , in cas, kedaj se bodo premije delile 7 7 kakor tudi vse tište določbe tega premijskega predpisa ktere je treba vedeti prosilcem za državne premije, tem pisal, pa tudi povedal, kako krmi (futra) to živi- potem znesek premij, ki so za razdelitev odločene, se moraj o od deželnih komisij vsako leto razglasiti o 7 meo m jo sploh glešta. Vse to kaže gospodarja 7 vé ceniti napredek kmetijstva, pa družbi tudi poroča o svojih skušnjah, da potem vsa dežela izvé, kako in kaj. lovu belih metuljev. vem času po uradnem deželnem časniku in vrh tega se mora vse naravnati, česar je treba, da te naredbe na znanje pridejo tudi malim konj er ej cem. Državne premije se prisojevajo v skupščini gori imenovane komisije po većini glasov. Pri enakih glasih določuje predsednik. Prisojene denarne premije naj se izročujejo last- naznanile letošnje velikanske love be li no v in s tem nikom premiranih konj vpričo cele premijske komisije nevednemu ljudstvu v več krajih še le prav ťrnuč 12. julija. Ker so „Novice" že iz več krajev bralcem svojim od predsednika proti prejemnemu listu. oči odprle, da zdaj še le vé, da ti metulji so Imena tistih konjerejcev, kterim so se samo po- očetje požrešnih gosenic, naj po dokončanem hvale priznati mogle, naj se vpričo komisije očitno tem delu tudi jaz povem, da tudi pri nas je bila šol- beró, ter naj se jim dotična pohvalna pisma po- ska mladež v tem obziru prav pridna. Po mojem na- zneje izročijo. ročilu so otroci zgodaj spomladi marljivo obirali zalego Zastran tega, kako se je pri premijski razdelitvi tega mrčesa, pri razvijanji pa so lovili in zatrjevali ravnalo in kako je ta razdelitev izšla, se piše protokol, beline vse križem. Da sem se bolje prepričal in pridne kterega moraj o podpisati vsi udje komisije. — otroke vsaj nekoliko obdaroval, přinesli so mi v šolo še Te nove določbe so veljavne za vse naše dežele, čez 41.000 belinov. **) in letos se bode prvikrat po njih ravnalo. Iv. Kernč, učitelj. Klic vpijočega v puščavi ,,Jablane, hruške in druge cepé Sadi v mladosti za stare zobe. Potovanje po Českem in Saksonskem leta 1820. je v meni izbudilo željo, v naši domovini delati na to, da se ob krajih cest in kolovozov sadno drevje za- sadi 7 kakor je bilo tamkaj vže taČas videti. Ne samo Potopisni listi slovenskega učitelja svojemu pobratimu (Dalje.) . - XXI. in zadnje pismo. ***) Na zdravje! Ti, dragi moj, kličem danes z višine Žalostné gore poleg Mokronoga; slušaj nekoliko o zgodovini ondotnega grada. ♦ v ) Zalibog! da kolikor je nam znano v ob véliki cesti Gr- da se po tem priprostemu ljudstvu veselje do sadjereje obudí in daje dober izgled, kako je treba z drevjem ravnati, ponuja se mu tudi priložnost, cepiče žlahnega nomaljski, Kranjski pri Laborah, Zaloški proti Fabriki itd. skrbao zasajenih sadnih dreves skor nié več ni ! Večidel je tuđi skor ne-mogoče zaslediti in zasačiti take hudobneže, kteri res zaslužijo, da bi se pokorili z naj ostřejšími kaznimi. sadja si pridobiti. Odraščeno drevje povračuje s sadjem in lesom obile stroške za posajo in izrejo drevesec. To svojo željo sem dostikrat izgovoril pri zborih kmetijskega društva, toda z majhnim vspehom. Pred ** *** Hvala učitelju in učencem! Morali smo zadnjičzarad prostora odložiti na danes. Vred. Vred. Vred. 23? Da bi ga bili zidali na razvalinab starodavnega na desnem strmém obrežji ponosne Save ter pod visoko nunskega samostana, to je komaj verjetno; o tem je kamnito goro ima on dovolj znamenito preteklost. Iz-dvomil tudi Valvazor. Kot prve vlastnike naš slavni rastel je iz starega rimljanskega selišča „Praetorium La- ki je stalo ob cesti, peljajoči iz Ogleja v kronista imenuje grofa Viljema Selškega in Bre- . tobicorum", škega in njegovo blaženo soprugo Hemo, ktera po- Sisek. Nekdanji grad nad trgom, čegar zarujovele in slednja se je po žalostném vsmrtenji svojih dveh sinov žalujoče škrbinaste razvaline memogredočim pridigujejo po puntarskih rudokopih odpovedala svetu, ustanovila svoj memento mori", bil je sezidan po nekem sorod- pO pULLlfcll OlvJil i U u. u IV u jJ i n uupuYCuaia o v uuu , uoiauuvii« o v u j ^mtuu^uiu ujuii , mu j u otůiuau jJU lioivcuj OUI VJU." Krško škofijo, ter okrog leta 1072. odstopila last Mo- niku slavnih Ostrovrharjev, ki se je zval plemić Ra- kronoške grajšine imenovanemu škofijstvu. Okoli leta deški. Kdaj prav se je to zgodilo, ni natančno znano; 1437. si je v vojski med Celjani in Kranjci prisvojil leta 1206. ga je imel v lasti Robert Radeški, ob ta grad Ivan Vitovič; po sklenjenem miru pa so po- Valvazorjevem času pa Daniel Mordaks. Posestnik ~~ ~ * ...... * in brž ko ne je po- pun- pa že takrat ni vec bival njem stali vlastniki zopet Krški škofje. Leta 1515. so tarski kmetje grad skoro popolnoma razdjali in pokon- tem počasi razpadel. Lutrova vera je morala imeti o čali. Leta 1616. (ta čas je bil Krški škof Jan. Jakob svojem času v Radečah mnogo privržencev. Že leta pi. Lam berg) si ie menda kupil grad neki M ah or- 1574. je neki Jurij Kočverčič oznanoval tu novo x a « « 2câ m mm « v ft ft ^ t l . 1 a ft w m m« « Čv ■■■■■■■■i ^mm^m h _ Mbbh^m^b^mi mm mm h ■ ■■ wv,, za njim pl. Šernburg, od njega pa ga je pre- vzel pl. Kaj zel, čegar vdova, Marija Marjeta, ga je ...... " " bili ki umri vero pozneje je bil tudi znani Primož Trubar ne- u o Valvazorjevem času tudi v lasti imela. Kdo poznejši posestniki, ne vem povedati. Valvazor je ljubil čast svoje domovine čez vse, nam je je JJUUll UČt&l OVUJC UUJUJU VlllC Kj^ZJ VOC, 11C11U JO UUlil J Valvazor II. pa, ki bi nam take reči natančno preisko- ? val in popisoval, se še ni rodil. koliko Časa v Radečah za „protestantovskega pridigarja , dokler ni poslednjič ostrá postava njemu in enakim možém posvetila pot iz dežele slovenske in države av- strijske. Radeče imajo mnogo lepih hiš, trgu se vidi na obrazu, da stanovniki zeló gledajo na njegovo snago. Skoda, da je lega farně cerkve nekako nepripravna; da Žalostné gore gredé sem ogledoval še zeleno pa je Radečanom vendar mar za kinč veže Božje, spri- gričevje, ki se dviguje v ozadji grada ter zakriva vhoda čuje dobro vbrano zvonilo. Akoravno se mi je zeló proti Ťrebelnem in Skocjanu ; pomudil sem se tudi ne- naprej mudilo, sem se vendar malo oglasil pri dobrem koliko pri farovžu in razveseljeval se nad mičnim cve- tečim vrtecem, ki ga obdaja. Prisedšemu zopet nazaj sreČnejših časih mnogokrat skupaj sedela pri gostoljubni na gostoljubni dom treba bilo mi je pa misliti že tudi mizi prespoštovanega bivšega gosp. dekana F. K. v St. starem znancu in pobratimu A., s kterim sva ob za-me na odhod kajti hotel sem biti zvečer že v Ljubljani. L. Ker je bilo potovanje moje vojaško-natančno odmer- lia UUUUU y XVajlA HVt\yl »V^iXl W1V1 JL* T VVVJL tíV T j VAV/AJ * Dobro obložena miza mi je ponujala opoldan obilo okusne hrane; al kedar se člověku mudí, zlasti če že jeno ? za prihod do železnice pa čas v ze tudi pičel, moral vpreženi sem kmalu zapustiti predrazega prijatelja, ki me je pří- voz pred hišo Čaka, takrat se še želodec nenavadno in jazno spremil do Zidanega mosta. Cesta pelje iz Radeč vse drugače obnaša. Poslovil sem se toraj kmalu prav pod navpično skalnato stěno, in se prestavi ne daleč težkega srca in odšel zopet po strmém klancu iz Mo- nad trgom po brodu na Štajarsko stran. Snuje se že kronoga, jjuv w jluioi^ , mwvxu m«iv ^uui potresi stanovnikom Mokronoškim prizadjali toliko brit- pac ne mislé da bodo po malo tednih hudi zdavno, da bi se tudi tù, kakor v Krškem, zvezali obrežji Kranjsko in Stajarsko —po mostu. To bi kih skrbi. Urna vožnja po gričastem svetu me kmalu bilo pač pripravno za popotnika na vsako stran ? naglo pripelje do imenitne cinkove fabrike gosp. Ludo vika bise namreč vselej lahko prišlo naprej, živina pa bi bila Ku šel-a, ktera je postavljena v kotlu samotne doline, tudi řešena dveh hudih klancev. Med prijetnimi pogo- Rad se bi bil tù zahvalil gosp. ravnatelju za one lepe vori prideva s prijatlom kmalu na Zidani most; ker eksemplare cinkove rude, ktere mi je predlanskim za pa „krompirjevca" (tako namreč nekteri „mešani vlak" mineralno zbirko naše volil zeló sem moral hiteti naprej u , jvLuxu tui jvy ^iv^uiuuouiui ÍJM ija, jjaiuuipiícv^a ^inixu íiauiícu Železniške šole darovati blago- šaljivo imenujejo) še ni bilo tù sedla sva še ko- oaij i r u i xxx \j n ULj V/j w j ou iíi kjiivj i/ul y o^uia ova ov5 cl. xVU" zarcu dobre kapljice. Kmalu vendar pripiha hlapon in , Mli XJ\sX\J UVlil XLJV1M-1 "»«V« T J V ""r JlVV* T V»JULVIMIX ^J L l^iiia Uia^lFU 11 Po samotnemv potu dospeva z voznikom vrh strmega v družbi visokocenjenega gosp. grofa Barbo-ta in gosp klanca v okolico Št. Janško; farna vas stojí tù prav profesorja dr. Kreka, ki sta ravno popotvala k letnemu prijazno v sredi gričnatih polján. Kmalu naprej vkrenila zboru slov. Matice, se peljem v Ljubljano. Drugi dan se je pot na levo v dolgo samotno dolino, ter pospenjati zasedem voz gorenske železnice ki me pelje v Loko se jela po dolgem in strmém klancu čez Brúnik. Pod odkodar sem pozno ponoči dospěl pod krilo domače strehe, in odkodar Ti, mili prijatelj, v sladkém spominu na desetdnevno zanimivo potovanje pošilja srčen pozdrav Ves Tvoj prijazno cerkvico sv. treh kraljev, ko sem ravno name-raval voznika svojega domu poslati, da ne trpinči uboge živine po tolikih bregovih, privozi priljuden člověk za menoj m me vabi sebi na voz. Ker voziti se je na- vadno bolj prijetno kot hoditi, sem rad sprejel prijazno ponudbo; naglo se odpeljeva naprej. Se bolj strmo, kot Josip L. Železodolski. je šla cesta po uni strani v Savsko dolino na-miloval sem res uboga živinčeta, ki morajo dozdaj, vzdol V \\ \J X. * LLi i i u T dl O V-/ 1 1 a 1 uo Vi KJ \J ^ IV JLÀ JL ▼ JL 11 v V VUi y JL»a m * m w a wj V/ ft V/ todi služiti z vožnjo sebi živež, gospodarjem pa pičle v • v grosice Cem bliže smo bili ravnini, tem bolj se nam je ka- zala hrvaška železnica in prijazna štajarska zemlja un- naj bi kraj Save; na tej strani pa me je pogled na zale Rateče Slovstvo slovensko. Matične knjige in zemljovidi. Izmed vseh društev, ki se trudijo za probud, omiko in izoliko kterega koli naroda, gotovo so najvažniša in lov st društ Danes nam ni namen posebno razveseljeval. Prej ko sem mislil cesti govoriti o tem izreku, niti naštevati društev, ki delaj za duševni razvitek bili smo v ravnini na gladki našega slovenskega naroda govoriti hočemo le o „slovenski Mat*v. , Sp ki ravno- CJ OCLLl iUiOlU y Mill O 111 M Y ICi V 11X XXX XX Clí ^ltiUX\l T Vliti iivvvxjmv IV v yyU M. \J Y V U g 111 jLfJL a 11 VI y XV X X C* Y XX ki pelje od Krškega za Savo gori vèn. Zdajci kar svojim udom razpošilja dve krasni knjigi, in sicer: smo bili v Radečah. Imenoval sem ravnokar ta trg >7 zali" Pokornij V 1st trg; ponavljam to besedo še enkrat. Vsaj meni se tako s 490 podobami v Franc Erjavčevi prestavi in Pokorn. „rastlinstvo s 350 dopada po y da ga štejem med kraje, kjer bi se člověk koj dobami v Iv. Tušekovem převodu, vrh tega pa še tri lahko vdomačil. Pred 22 leti sem ga videi vprvič, pa že takrat se mi je bil toliko priljubil, da sem vselej nekako vesel, kedar me pripelje moja pot v ta trg. Stoječ lepe z e m 1 j o v i d e : Afriko, Avstralijo in evropsko Ru sijo. gale-tu ) Kar da profesor Mak se tiče Rusije, moremo zagotoviti ; ki Ci nedavno bil iz 238 Rusije v Ljubljani in je ogleđaval ta zemljovid, je o ime nih krajev itd. izrekel polno svoje zadovoljstvo. Njim, ki še niso udje Matice slovenske in nimajo v živem spominu njenih porocil in naznanil, utegne vstreženo in zanimivo biti, ako jim pri tej priliki po-vemo, koliko zlata vrednih knjig, ki brez nje še dolgo dolgo ne bi bile zagledale belega dne, je spravila na svetio. Z vštetimi ravno razposlanimi deli dala je na svetio 25 knjig, ki so podlaga vsemu učenemu slovstvu slovenskemu, in pa 9 ličnih zemljovidov. Izmed Matičnih knjig so: 4 národni ko le dar ji, sklenjeni z „Leto pis om", 3 „Letopisi" brez kole-darske tvarine; 1 zgodovinska knjiga (Zgodovina slovenskega národa); — 4 zemljopisne in statist i č n e knjige (Vojvodstvo Kranjsko, vojvodstvo K o-roško in slovenski Stajer I. in III. snopić); 1 slovnično knjigo (slovnica českega jezika) ; 1 p o d-učno knjigo (olikani Slovenec) ; 2 pesniški knjigi (Vodnik in Koseski); 2 telovadni knjigi; 7 naravoslovskih knjig (Felokerjevo rudninoslovje, Rossmaesslerjeve „štiri letne čase", Schoedlerjevo fiziko, astronomijo, kemijo, mineralogijo in geognozijo, pa Pokornijevo „živalstvo" in „rastlinstvo". Zemljovidi, došlé izdani, so: Poluti, Evropa, Avstrija, Azija, severna Amerika, južna Amerika, Afrika, Avstralija in evropska Rusija. V delu so pa še trije zemljovidi, in sicer: Nemčija, Italija in evropska Turčija. V kratkem bodemo toraj imeli 12 zemljovidov; še toliko — in ponašati se bodemo smeli s prekrasnim atlantom, kakoršnega še nimajo vsi Slovani, in ki ne bode le v šolah pospeševal zemljopisje slovensko, ampak gotovo tudi vstrezal vsem Slovencem. Komur je znan trud, sklenjen z izdavanjem knjig, ta se bode, ako sodi nepristransko, čudil Matici, daje v sedmih letih toliko pospešila naše slovstvo, zlasti če mu povemo, da se je vse to vcinilo s 23.760 gold. Re3, velika je došle bila Matična delavnost, a nič manjša njena varčnost. Po takem tedaj zasluži, dajo podpira vsak, komur srce bije za národ slovenski, za pospeh slovenskega slovstva in omiko naroda našega. Podpora Matici pa je mogoča na dvojno stran: s pristopom temu društvu in z majhnim denarnim doneskom vsako leto, komur ni moč stopiti v vrsto ustanovnikov, in pa s spisová nj em koristnih, narodu našemu potrebnih knjig. V tem oziru imamo Slovenci še obširno polje pred seboj, ki ga je obdelovati treba. Matica je častno dozdaj spolnila svojo nalogo, in pričakovati moremo, da jo spolnuje tudi vprihodnje. Znanstvene stvari. Poročilo o XXV. skupščini Matičinega odbora 9. julija 187*2. (Dalje.) 4. Zdaj je prišla na vrsto obravnava o zadevah Matične tiskarnice. — Odsekov poročevalec gosp. A. Lésar je bral sledeče poročilo: „Slavni odbor! Pri XX. odborovi skupščini 9. februarija 1871. leta je predsednik g. dr. Costa stavil nasvèt: „Naj Matica vloží prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice, ki bi Matici utegnila jako pomnožiti dohodke". Odbor je soglasno pritrdil temu predlogu. Izvrševaje ta sklep upravništvo koj 28. februarija 1871. ieta vloží prošnjo za privoljenje tiskarnice. C. k. deželna vlada z odpisom od 26. marcija 1871. leta, št. 2071, Matici prošeno privoljenje dá s pri-stavkom, da jej Matica, predno prične tiskati, vsled §. 5. obrtne postave od 20, decembra 1859. leta v potrj enje imenuje opravnika, ki bode vodil tiskarnico. Pred obravnavo tega privoljenja v XXI. odborovi skupščini 31. maja 1871. 1. g. dr. Costa naznani odboru, da g. B laz nik Matici na prodaj ponuja svojo tiskarnico z vsem blagom, z vsemi svojimi založniškimi pra-vicami in hišo, ter odboru v pretres stavi tri vprašanja : a) ali je ali ne ugoden trenutek, da se Matica poprime svoje pridobljene pravice? — b) Ali se naj Matica z g. Blaznikom spustí v dogovor? — in c) ali si naj Matica napravi čisto novo tiskarnico. Da se važna ta stvar resno preudari, obveljal je nasvet: „naj se po listkih voli odsek treh odbornikov, ki do prihodnje odborové seje pretrese vsa tri vprašanja in temeljito poroča odboru". — Izvoljeni so bili v ta odsek gg. dr. Razlag, Vilharin Lésar. Pri XXII. odborovi skupščini 31. avgusta 1871. 1. poročal je A. Lésar v imenu odseka, ki je stavil nasvet : „Naj odbor izmed sebe voli odsek treh odbornikov, ki si smejo privzeti izvedencev, da po načelih, izrečenih po porocilu, izdela popolen nacrt o osnovi Čisto nove tiskarnice v Matični hiši in vsled tega tudi hišne pre-naredbe, ugodne tiskarniei, ter poroča prihodnji odborovi skupščini". Ta nasvet se je opiral na to, a) da je odsek soglasno pripoznal korist za Matico, ako si osnuje tiskarnico in b) na to, da si Matica ne more kupiti Blaz-nikove tiskarnice, ker nima toliko premoženja, kolikor je g. Blaznik cenil svojo tiskarnico; dolga pa ne kaže delati Matici. , Odbor brez vsega besedovanja soglasno pritrdi nasvetu in v ta odsek zopet voli gg. dr. Razlag a, Vilharja in Lésar ja. Došlé je vse gladko teklo in sklepalo se soglasno brez vsacega pomislika tako v odseku kakor v odboru. — Odkar je pa odsek pregledal bil Blaznikovo tiskarnico , ali prav za prav njene račune in računske sklepe, ki jih je Blaznik pod pogojo molčečnosti pokaza! odseku, pričele so se opovire in rodili pomisliki zoper Matično tiskarnico. V imenu tega odseka g. dr. Razlag pri XXIII. skupščini 2. novembra 1871. leta najprej poroča, da se odsek še ni odločil za noben nasvèt, ampak da je našel neke formalne po mi s like,*) ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete. Ti pomisliki so: ali ima Matični odbor po sedanjih pravilih pravico, en del Matične glavnice vložiti v tiskamo obrtnijo, ker 17. §. Matičnih pravil pravi : „Glavnica mora imeti tako varnost, kakoršne je po zakonu treba sirotinskemu imetku". — Če odbor nima te pravice, treba bi bilo premeniti pravila. V tem slučaji pa nastane vprašanje: kdo sme v tem obziru prenarediti pravila ? — Po 8. §. f) ima občni zbor pravico prenarediti pravila; po §. 19. pa imajo samo ustanovniki, ki so zložili glavnico — pravico skleniti, v kakošen za slovenski národ obeno-koristen namen se obrne društven imetek, ako bi ne-halo društvo; — odbor pa le tedaj, ako več ne bi bilo mogoče sklicati véliki zbor. Ti pomisliki so v skupščini 2. nov. 1871. 1. bili na-znanjeni samo zato, da jih odborniki premišljajo in *) Kako ves zmešan je dopisnik „Slov. Naroda" (dr. Vošnjak) o porocilu Matične seje, kaže med družim preoČitna laž, ki jo vsak bralec lahko z roko zagrabi, uamrec da je dr. Bleiweis v odborovi seji interpeliral dr. Raz la ga, , zakaj da on svoje pomislike še le denes (!!!) pové, Češ, da jih popřej ni imel" (?!!). Dr. Bleiweis je za dr. Raz la gove pomislike že davno vedel; „denes" mu jih dr. R. pa áe povedati ni mogel, ker je dr. BI. prvi govoril, tedaj nihče pred njim , kakor je unikrat v ,,Nar.u sam povedal. — Kako zvijačno je v obce poročilo „Slov. Nar.'4, to bodo bralci sami lahka sodili, ko beró pričujoči objektivni popis te obravnave. Yred. 239 vedó soditi v skupščini, v kteri se razprava o tiskarniei dene na dnevni red. Pri VII. občnem zboru 15. februarija 1872. leta je g. dr. Bleiweis nanašaje se na točko odborovega po-ročila o „tiskarniei" stavil dva nasveta: a) občni zbor odboru nalaga, da pozveduje v pospehu Mohorj eve tiskarnice, in b) odbor naj na tanko pretrese pomis-like v poročilu navedene in o tej stvari poroča prihodnjemu občnemu zboru. Gosp. predsednik dr. Costa opomni, da ne bi mogel dati glasovati o dr. Bleiweisovih predlogih, ko bi kaj odločilnega imela v sebi, ker občni zbor smé ođlocevati le v stvaréh, ktere mu predlaga odbor; toda ta predloga sta le formalna ter odboru le nala-gata dolžnost, to stvar še dalje prevdarjati; zato smé občni zbor glasovati o njima. Velika večina pritrdi omenjenima predlogama. Pri XXIV. odborovi skupščini 7. marcija 1872. 1. bil je voljen nov odsek 5 odbornikov za Matično tiskarnico , in sicer gg. dr. Bleiweis, dr. R a z 1 a g, Fr, So van, Iv. Vilhar in A. Lésar. To so dosedanje bistvene zgodo vinske crtice, slavnému odboru znane iz obravnav o osnovi Matične tiskarnice. Naj slavni odbor zdaj še dalje izvé, kaj je ravno imenovani odsek délai, predno je přisel do nas ve tov, ki so danes na dnevnem redu. Naj prej je bil g. Klein, voditelj Egerčne tiskarnice , vprašan, s koliko istino bi se dala čisto nova tiskarnica osnovati? Ta izvedenec je stroške za tiskarnico , ki bi delala s 4 stavci in imela črk za 10 pol, preračunil na 12.000 gold. Dalje smo vsled naročila, ki ga je si. občni zbor dal odseku, vprašali o osnovi in vspehu tiskarnice M o- horjeve družbe. Iz prijaznega odgovora smo přejeli veselo poročilo ; izvedeli smo, da se je ta tiskarnica, ki delà z 20 de- lalci, osnovala s 15.700 gold, ter ima : a) črk za 8000 gold., b) mizarskega orodja za 1300 gold., c) strojev za 6Í00 gold. Konečni denarni vspeh te tiskarnice se pokaže še le konec leta, ko se sklene račun; vendar je pa toliko že gotovo, da tiskarnica društvu nakloni više obresti, nego mu jih je dosedaj donašala istina; kajti tudi vna- njega delà jej ne manjka. (Dal. prih.) Dopisi. Iz Gradca 17. julija. A—(Nenavadna nevihta.) Predvčerajšnjim na večer so se přivlekli hudi oblaki nad naše mesto ; nastal je strašen vihar, deževalo je, kakor bi ga bil iz škafa lil, vmes je rožljala toča in pobijala okna, da je bilo groza; gromelo in bliskalo se je, da smo mislili, da pride že sodni dan. Skoraj 3 ure brez prenehanja je trajala ta nevihta. Skoda je po vrtih in na • polji v okolici neizmerna. Na niže le-žečih krajih je nastopila voda v kleti in tudi v stanovanja pri tleh, ker ulični požiravniki niso mogli toliko vode sproti požirati. V gradu „Eggenberg" pol ure od Gradca bilo je posebno hudo. Hudournik je prihrul s hriba, razdrl je na vec krajih vrtno obzidje in v krásnem vrtu, kinču graške okolice, je do malega vse raz-djal. K sreči so za časom živino spravili iz hlevov, in oteli neko kršenico, ktero je silovita voda na tla podrla in že seboj tirala. „Eggenberg" je zdaj poln radoved-nežev, ki ogledujejo, kaj zmore sila narave v malo urah! Res! grozovito je letošnje poletje po svojih nevihtah. Trst 15. julija. F. J. — Včeraj je Rojanska čitalnica obhajala svojo obletnico tako krasno, da še nikoli tako. Rojanska čitalnica ima neko posebno in zgodo- vinsko imenitnost, kajti leta 1868. bila je tako hud trn Tržaškim lahonom, da so grozovito divjali in pobijali po ulicah mirne Slovence in okoličane, ter napěli vse močí, spodkopati to narodno društvo. Al na sramoto nasprotnikom svojim se jači vsako leto. Včerajšna „beseda" je to očitno pričala. Rodoljube v tako obilem številu zbrane, da so vse prostorije čitalnične bile pre-napolnjene, je nagovoril predsednik g. Růžička ter lepo naslikal delokrožje čitalnično v preteklem in se-danjem času, priporočaje slogo. Potem gosp. Klem en c nastopi in govori o ravnopravnosti, ki je nič ne vživa okolica tržaška, kteri manjka šol, čeravno placuje silne davke, — gosposka mestna jej sili le laŠke dopise itd. Povsod le nepostavnost, nikjer ravnopravnost ! — Prosti kmet Jurij Gr dol pa je nasproti z oštrim govorom ocital okoličanom preveliko njihovo nemarnost ter hudo biča! starokopitneže in odpadnike naroda, kteri brezznačajno uhajajo v sovražni tabor — za dobro plačilo! Vkljub vsemu temu vendar on ne obupa o konečni zmagi Slovenije. — Vsi govori so bili navdušeno sprejeti, zlasti ta prostega okoličana. — Igra „V Lj ubijano jo dajmo" se je vršila izvrstno dobro; glavna fak-torja pa sta bila ta večer gosp. Katalan in gospá Do lin ar je va. Gospodičina Hučekova, še prvenka, in gospodičina Vesel-ova ste bili na pravem mestu, in gosp. Remec je bil pravi malomestni „purgar" in gosp. Poženel pravi „študentač". — Izvrstna vojaška godba polka Sachsen Meiningen je vmes lepe slovanské piese svirala. Po „besedi" je množica přestavila veselico svojo na hlad pred poslopje, ktero je bilo z mnogo-brojnimi svetilnami in lepimi transparenti okinčano, za kar sta si gospoda brata Kur en ta veliko hvalo zaslužila. O nastopanji jutranje zore smo vzeli slovó od čitalnice Rojanske s srčnim klicem: Zivela mnogo let! Frickov Janez. V Rojanu. (Čitalnica naša) napravi v nedeljo 28. dne t. m. ob 7. uri zvečer veliko „besedo" na prid nesrečnim bratom Cehom. Vstopni listi, kteri se dobodo pri tajniku in drugih odbornikih, veljajo za ude in ne-ude 50 soldo v. Vsi častiti udje in rodoljubi se vabijo v obilno vdeležitev, da pritekó na pomoč svojim slavnim bratom. ^ Za odbor: Ivan Dolinar, tajnik. Iz Gorice 21. julija. — Naše starešinstvene zadeve so dobile principielno važnost. Dve volitvi 3. volilne skupščine je mestni zastop, po starem sestavljen, 10. junija t. 1. za neveljavni izrekel. Sedeli so v seji tišti dan tudi oni starešine, kteri so bili o volitvah padli. Tedaj so bili oni sodniki novoizvoljencev, po kterih so padli! Namestništvo je mestno-zborni sklep ustavilo. In do tù je vse prav. A namestništvo je šio še za en korak dalje: izreklo je volitvi po starešinstvu o vrženi za velj avni, ces, da ju je starešinstvo brez vzrokov ovrglo. Starešinstvo je imelo pa ta namestništveni čin za prestopek zoper svojo avtonomijo in se mu ni hotelo udati. Sklenilo je bilo dalje starešinstvo v omenjeni seji še nekaj druzega, namreč to, da se potrjenim novim izvoljencem potrdilni dekret ne vroči, dokler ne bode stvar zarad volitev 3. skupščine dognana. Ta sklep je namestništvo tudi za nepostaven spoznalo. Po vec-kratnih dopisovanjih med dotičnimi oblastmi je prišlo do tega, da je stari župan potrjenim novoizvoljencem dekret vročil in potem odstopil. Na to je bila napove-dana seja za 6. dan t. m., v ktero so bili povabljeni vsi starešine (razen 6, o volitvah ne vnovič iz voljenih) 1. in 2. skupščine; namesti dveh novih 3. skupščine — zarad kterih teče pravda — pa poprejšnja zbornika iste skupščine. In, ker je eden izmed nju županov namest-nik, sklical je in vodil sejo on. Po mnogih zaupljivih naprejšnjih pogovorih bil je izid te seje ta, da so v s reka volitvi vstavljal niti vladin navdihovalec skupščine za veljavni. Temu se ni na Dolenskem eno glasno sklenili, poslati pritožbo na minister- Iz Krke 19. julija. (.Pravda za železnico.) Strašansk stvo zoper namestništveno razsodbo, ktera iz- křič zarad železnice so povzdignili nekteri naši sosedje * ' ..........je beraŠka, njihova pa „obljubljena" dežela! Jaz se ne spuščam v razsodbo, kje da naj se naredi železnica, ali kdo je bolj bogat, vsi smo dosti revni ; al v b r a m b o naše strani moram vendar eno reči. Z zaničljivo besedo „Suhe Krajne" a kor trdi skrajna , češ, da naša stran ker stranka — dr. Pajer, niti vladin komisar. Dr. Pajer je v dvoumnem govoru svoje glasovanje motivaval. Radovedni smo zdaj, ali minister namestništvu, ktero je menda vendar le predaleč seglo, pritrdi ali ne. Ako se nas tedaj hočete odpraviti. v Beču namestništvena razsodba potrdi in se jej mestni Al počasi! Krka je glavna reka cele Kranjske dolenske straní; to vé vsak, zastop še ne podvrže, bo treba vse starešinstvo razpu- kdor je že potoval po Dolenskem, in vendar nek do-stiti. — Da se pa većina starega zbora novima izvo- pisnik iz Ljubljane v 79. listu „Slov. Nar." imenuje ljencema 3. volilne skupščine vstavlja, prihaja od tod, obrežje reke „pusto Suho Krajno". Tak dopisnik je pac slabo geografično podučen, ako se mu obrežje reke zdí pusta „Suha Krajna", " - — - - ker trdi, da so se glasovi kupovali z denarjem da ni bilo voljenje prav svobodno. > in II Pettine" štev. ? UHU YUIJV>liJV/ C* Y O» VUUUUU» - „ J. 1 A C b 11 U C X. 1 C1\.C iùUl UU ki je bila v prepoved djana, je po razsodbi sod- Trebno itd. nije zopet oproščena. rečemo zdaj lahko. baron Recbbach, „Goriziano" itd. Primorskoga 20. julija. Svoboda, kakor v Gorici! pa zove „rodovitne, ljudnate kraje včeraj šnji 2. številki je naslikan šamo zato onega geografa : ali kraje Zatičino, St. Vid, " Vpra- né vé, ako ni štiri do pet Zeló užalila nas je tednov dežja, da že so vsi oni prebivalci sè svojimi vre- čami in mehovi v ..Suhi Krajni" v mlinu? )) Ali so mar prebivalci „rodovitnih" krajev Slovenci z dušo zadnja seja „Matičnega" odbora 9. dne t. m. Obna- in telesom, mi pa ne? Zadnje volitve so kazale, kdo je Zuženberčanje so naroden, kdo ne. Krčanje in šanje nekterih odbornikov proti dr. J. Bleiweis-u je preostuden cinizem. Malokedaj se nam je kaj tako gnju- volili pošteno narodno; ali je pač tudi una stran po- — — —„«„^l, „ ". vsod tako zvesta bila? Ňam ni veliko za železnico silo, kakor dotične obravnave posnetek v „Slov. Nar. Denimo, da bi se bil dr. Bleiweis ne vem kako pre- naj gre tod ali tam; al to bi radi vedeli, zakaj da našo stran odbijajo s krivično, v starodavnih časih skovano grešil, ne bi se spodobilo, tako postopati. Sicer pa se pogan jal, ne je dr. Bleiweis za pošteno in pravično reč 7 kar zadeva Vošnjak o v dopis i6 v „Nar. , y tudi 7 kar se tiče tiskarnice same. Vsak nesebični da bi „Matica" imela rodoljub mora žele ti, skarnico, ki bi brez zgube in neodvisna od samevolje pravi pritiklino: „Suhe Kranje", čeravno imamo večo reko temveč več mlinov in žag kakor vsa dolenska stran. Konečno kr*js v SVOJO ti- recem še to, da menda prebivalcev „rodovitnih" druzih tiskarjev tiskala si svoja delà. Veselí nas, da so vsi neodvisni in nepristrani odborniki za lastno Matično tiskarnico glasovali, in samo nekteri akcijonarji Národové" tiskarnice ne. Najbolj pa se pri nas ču- ni treba opomniti z nan ega ljudskega pregovora, Suhe Krajne" kot 7 da niso bolj kozji rep od Idrije. kajšni čitalnici „beseda" na oddaljeni od 77 Janez Županec. Na sv. Petra in Pavla dan je bila v tu- čast prečastitemu gosp. de- 77 dim o n. duhovnim gosp. odbornikom 7 da se niso vsi na tisto stran obrnili, kamor bi se bili morali iz lahko potipljivih razlogov. Tužna majka Slovenija! Metlika 18. juiija. Mnogo in mnogovrstnih pri- tožeb naših sosedov črnomaljskih zoper njihovega žu- pana St oni ča smo čitali letos v „Novicah", vendar smo mislili, da vse to so le osebne homatije. Al zdaj smo se sami prepričali, da so njihove pritožbe popolnoma pravične, vost 16. dne t. kanu Janezu Kovačiču pred odhodom v Trebno» Prvi je nastopil ženski zbor v belem oblačilu in držeČ mnogovrstno cerkveno orodje v rokah, pel je izvrstno pesem ; v sredi odra pa je držal mladi dečko v podobi angeljcka rdeč prt z napisom „Slava", gospá Stegnar-jeva pa je prečastitemu gospodu dekanu izročila venec na kterem se je bral sledeči napis : y Doživeli smo sami Stoničevo suro- m., ko je bil sejm pri nas in več Mala reč je, vendar vroče Plam lj ubezni ven gori Ter vedno kliče: Večni oče rno- maljcev v krčmi Kartusovi, k njim pa se pridruži tudi njih župan S ton i č. vzroka Naj Vas dolgo še živi ▼ a j \) j-'cv u v jl jlvaa vv JL. vvvvax tem hipu pa — brez vsega začne češ 7 da razsajati in žaliti mirne Crnomaljce, slava-klici. Potem je sledilo voščilo, kteremu so ravno tako kakor pri petji ženskega zbora, po vsej dvorani doneli berači, vsi zadolženi, da on mora mestno tako, da Tako Po tej ovaciji prečastitemu gospodu sle- so —— kaso zalagati, on je gospod v Crnomlji itd., je bilo že nam ostudno, poslušati take psovke. razžaljivo obnašanje zavrne pošten posestnik — če se Mlin" dila je igra „Kovač", v kteri je nova diletantinja gospodičina Marička Baumaherjeva se skazala kot izvrstna gledališka moč. ne motim — Miha Kolbezen, brat znanega narodnjaka Janeza Kolbezna — ter mu reče, da mestna kasa ni njegova kasa in če so nekteri Ornomaljčanje jej dolžni niso njemu dolžni; pometajte pred svojim pragom mu je rekel 7 Po dovršeni igri slišali smo dvospev ki ste ga gospodičina Tušarjeva in Likarjeva, tako lepo peli, da ste v vseh poslušalcih izbudili željo, naj bi nas mnogokrat razveselili s svojimi krasnimi gla- ; sovi. kjer je na kupe smeti; mar mislite, da boste z nami tako neotesano ravnali kakor z ženo svojo? poznamo vas, ki ste havzirali po požne noci. Slovesno veselico je sklenila godba s plesom Več poslusalcev. do mar mislite, da ne Nemčiji in se za „grofa" izdajali ostalo imé „grofa Fecenburga da v se zdaj vam Je Kamnegorice na Gorenskem, 20. juiija. (.Ljubljan- skega ,, Tagblatt-a" dopis iz Krope) v listu 11. dne t. m. je v Kropi veliko nevoljo vzbudil in to po pravici, Stine iz Koprivnika več povedati, pa tudi Vaš skozi in skozi pošteni oče Vas skozi in skozji pozná. ker laž kopiči na laž. Laž '1U1 lia lcxît» JlJ> Tag- blattovih" rokonačev naj omenim, da Kroparji vsako slov. jezika. Prošnje naj se pošljejo c. kr. deželnemu leto od starodavnih časov na čast Materi Božji obhajajo; zbog tega so si vsi du- j ulij a obljubljeni praznik šolskemu svetu v Ljublj ano. XI Ci Vv Cl O L X* JL íllvl i JLJV&JL UUU»J«|JU j Kf £ l/U^OC »V Ol v OJ. VAIA" — stipendij za Slovenke Kranjice), r. 1 OU JLIUOCJ VJ hovniki, kteri so v Kropi rojeni, za letos besedo dali, babištva učiti v Ljubljani, je razpisanih po 52 gold, da pridejo ta dan vsi domů, ter bodo skupno s svojimi 50 kr. in s povračilom popotnine v Ljubijano in potem rojaki obhajali praznik. Med temi duhovniki je pa tudi domů. Sola za babice s slovenskim jezikom se začne 1. gosp. Župan, dekan pri stolni fari v Ljubljani kterim Tagblatt" svojo srd in svoj žolc raztresa. ki se hočejo nad 111 ,,Tagblatt dyuju Olu lil u r \jj Velika jeza poštenih Kroparjev proti )) Tagbl. u do- pisniku je tedaj privična. Al grdo od Kroparjev je to, Vsaj sem na- da mene imajo za onega nesramnega dopisnika! Kroparji vsi mene dobro poznaj o in vedó oktobra. Kranjica, ki želi stipendijo dobiti, naj do 25. dne prihodnjega meseca vloží pismeno prošnjo pri c. k. okrajni gosposki in dokaže, da je revna, poštena, za uk in babištvo sposobna, slo venskega branja zmožná, a ne čez 40 let stara. ■■■■■■■■■hi dsjmm rodnjak in da raji se pogreznem v zemljo, kakor da bi s Tagblattom « v kaki zvezi bil. Zatoraj tukaj očitno ljanL) (Vabilo pristopu > yglasbeni Maticiu v Ljub- pred vsem svetom rečem, da jaz onega dopisa v dne C. kr. deželno predsedstvo je z odlokom 14. 77 Tag- j unija t. 1., štev. 5732., dovolilo osnovo družbe glasbene Matice v Ljubljani z namenom, vse- blattu" 11. julija nisem pisal in da o njem tudi nič ni- stransko podpirati in gojiti slovensko narodno glasbo. sem vedel, dokler ga nisem v listu samem bral. Zato tište gospode v ropi ? kteri ondi menijo kapital k m imenu- intelligencijo" zastopati, priprostim Kroparjem pa na uho trobijo, da sem jaz pisatelj nesramnega dopisa, jern NHHHHHHMHHHHH „šufte", očitno grđe 1 a ž n i k e Da tedaj vzraste do sedaj še pogrešena slovenska glas-bena literatura, misli to društvo na svitlo dajati dobre slovenske kompozicije za cerkev, šolo in dom in razpi-savati darila za najbolja domaća glasbena delà, — na- in ktere bodem še pred sodnijo klical kakor Nemec pravi, birati po vsi slovenski zemlji narodne pesmi, ki se na- da poštenje kot slovenski rodoljub pred Kroparji rešim. pa gospodje, ki se šopirite s puhlo frazo „kapitala" svoje Vi hajajo med narodom, in skrbeti za to, da se te pesmi skrbeti dalje inteligencije" Kroparske, vedite prislovica : i da je resnicna in naša kar v srcu vre, to tudi čez usta gre", in (JllOlU V1V/CV . , J rvci/l v OIVU » x vy , l/u H1U1 WOIIMI ) X1 da po takem v Vašem taboru se skriva oni pisač v lepo vredjeni zbirki na svitlo dadó, za to, da se osnuje glasbena knjižica, v ktero imajo sčasom priti pred vsem vse izvirne domaće, pa koliko bo mogoče, tudi vse druge izvirne slovanské kompozi- • • 7 kterega ni sram, laži trošiti po svetu, ljudi zunaj Krope in v Kropi oskrunil. da bi cije poštene kov 7 7 kakor tudi podučne knjige o glasbi iz vseh jezi- napravljati glasbene produkcije 7 koncem Rajko Spindler, Čateža na Dolenskem. (Ruda toca) je 10. t. m. tajnik. pobila polje in vinograde Čatežke tako skor nikakoršnega pridelka. 7 da ne bode utemeljiti na Slovenskem po mogočosti pevsko glas-beno šolo. Vsak izobražen člověk, bodi si moŠkega ali žen- ske ga spôla, more pristopiti k temu društvu; druž- beniki plačujejo na leto j\ívi\ui ouc^a jJ-L k> u u i iv i jjinj \_/j\j ííím j\j Í4 gold. , u o i a 11 u v u 1 1 Ljubljane. Svetli nadvojvoda Albrecht, slavni enkrat za vselej 40 gold., oziroma v 41etnih obrokih. ustanovniki pa vojskovodja, je přetekli teden, ko je ogledaje vojništvo na Kranjskem obhodil mnoge ljani. Da Je naša dežela Nadj amo se, da vsi domoljubi in tudi mile domo- bival tudi v Ljub- ljubkinje, kterim je mar za razvitek naše národně ena slavnému glasbe, bodo gotovo radostni pozdravili napravo ta- kega občekoristnega in sosebno Slovencem potrebnega društva, in zato tudi ne dvomimo, da bodo prihiteli vsi združiti se v kolo prijateljev glasbe v pospeh in po- lt ako princu, to nam je na radost našo že davno znano; pa tudi njega ona spoštuje, imel je priliko se prepričati na tem potovanji. Dopis iz Kos ta nj e vice, ki nam je ravnokar došel (tedaj prekasno za današnji list) vzdigo narodne pesmi. nam popisuje častni sprejem od strani ondotnega naroda Prihranimo si še vprihodnje dalje o tem govoriti ; in prijazno njegovo občenje z duhovnimi gospodi, obisk danes prosimo le, da bi nazoči poziv blago volili objaviti farne cerkve itd., to pa da je nektere „liberaluške du- vsi slovenski časniki. v • ✓✓ sice" hudo zbôdlo! Prihođnjič več o tem. Glasi o razpustu deželnega zbora našega so blagajnik Fr. Drenik. Oznanila pristopov ali vpisnin prejema g. družbeni zeló potihnili. Kolikor mi iz verjetnih virov vemo, ven- dar ne misli ministerstvo zdaj, narod Začasni opravljajoci odbor: naš z volitvami. Al v ministerski kuhinji se kuha včasih V. Valenta sopet trpinčiti Fr. Ravnikar, predsednik. A. J e n 11, podpredsednik. 7 kaj kar nenadoma skoči na dan. Zato naj prijatelji rvcfcj j nai liunauuiiia oivuui uci uau« umj j^ujm/lviji. naroda našega Čuj ej o , da smo pripravljeni na volilni (Izlet boj 7 ako bi treba bilo. Vigilantibus jura t (Odbor družbe kmetijske) je pooblastil gospoda tajnik. Fr. Drenik, blagajnik. „Sokola" v Loko) v nedeljo 14. t. m. je bil zopet sijajna priča, kako priljubljeno je društvo v ljubljanskih krogih. Že zjutraj odpeljal je vlak nad 100 Kape le-a v Metliki, da na račun državne subvencije od Međvod osob v Loko, mnogo pa jih spremljalo Sokole na poti čez Soro» v Loko. od Homač-a v Gradac-u kupi blizo enoletnega, iz- prijazen in so pozdravljali možnarji došle, čeravno vrstno lepega Sufolškega mrjasca, ki se bode potem stvo v teh krajih v Metliki na očitni dražbi po niži ceni prodal. Sprejem je bil povsod ljud- še ne «„.v, . «v, kaže take navdušenosti, kakor je na priliko v okolici ljubljanski, kakoršna je bila v í -»4-1 1"! <1 v\ /i mil /m /i o/v /-i tt v^tm^ u u /v /l ^ «1 a ^ c c 1 fv (Kozave ovce) so med čedami, ki so zdaj na Litiji in drugod. Po dveh urah hodá je paši v Šneperskem gozdu na Notranjskem, kamor Preske, kjer so peli pěvci pri 77 maši 7 došel v Loko se je ta hudo kužna bolezen zatrosila iz Istre ; kjer okoli 12. ure, kjer je bil srčno pozdravljen od gospice so čez zimo kranjske ovce bíle na paši. Pa vsaj so Kadivčeve na Čelu deputacije s čitalnično zastavo in naši nekteri velika škoda! ljudje tako nemarni 7 da jih zmodrí mnogobrojne množice ljudstva, „Sokolova" zastava bila je vencana z lepim vencem iz gorskih cvetlic. Isto tako 242 je Kranjski „Sokol" s svojo zastavo in z govorom po- ljudsko šol stvo". Ako to društvo se še ni krepko zdravil ljubljanskega „Sokola". Na oba pozdrava odgo- oživilo, mar bode mu na korist to, da se cepijo moči voril in zahvalil se je starosta dr. Z arnik in potem na dvoje? Taka pot je prav tista pot j v se se Je združeno društvo s tremi zastavami in godbo dira, kar se je še komaj začelo. Sokolovo na čelu podalo v mesto. Pred Čitalnico so se hranile zastave, pozdravil je podstarosta , kjer Josip da Spoštovanega bolj raz Lapajne-ta, zdaj učitelja v Ljutomeru, je prevzel N o 11 i Loškega župana, narodnjaka gosp. M o h a r j a in Pedagogu Rechbauerjev štajarski liberalizem tako y da v u na veliko veselje „Tagblatt-u u yy ves odbor čitalnice, gospice pa so kinčale Sokolce z sko šolstvo, posebno na Kranjskem, hudo obira. Slov ljud- lepimi šopki. Po obědu, ki je bil pri g. Guzelu y po- Gosp. Ludevika Germonika, amanuenza pri ces dalo se je celo društvo na kolodvor pričakovat ljubljan- knjigarni ljubljanski, ki je zginil odtod skih gostov. Velikansk pogled je bil, ko je pridrdral Zeitg." c. kr. deželna vlada, naj ; se o kliče v „Laib. tednih vrne vlak in pripeljal na stotine Ljubljančanov in se je cela nazaj in svoj bég opra viči, sicer zgubi službo, ogromna procesija pomikala počasi na Vincarje. Gotovo več kakor 600 je bilo samo iz Ljubljane prišlo gostov s Sokolom, mnogo iz Kranj a in bližnjih krajev, tako Novicar iz domaćih in ptujib dežel. daje prostora manjkalo na Vin car jih, kjer je bila prava ljudska veselica s petjem, telovadbo, govori, godbo m plesom do pol 9. ure, ko je odrinil „Sokol" in vsa družba na kolodvor. Vhod v Ljublj ano je bil impo-zanten in čitalnična restavracija po razhodu vsa napol-njena. — „Tagblatt" v očigled tega sijajnega vspeha ni vedel druzega, nego z naj surověj šimi izrazi in nesram-nimi lažmí grditi ljubljanskega in gorenskega „Sokola". Prepuščaje „Sokolu" samému, da psovke,*) omenimo le to, da je surovo divjanje zavrne razžaljive Tagbl. u j^ou » n.vj , y uiuv/uiiiiu iv iua jv o wi u » u ui » j aiij t« „ -l ag klike in zlivanje žolca najbolji dokaz, kako globoko je prusko srce" to kliko, videti zopet velikansk sklelo vspeh narodnega društva. Konečno povemo le Še toliko, da s „Tagblattovo" surovo in neomikano drhalijo, ki pri ne vsaki priliki skuša sramotiti vse, kar je narodnega, bode nikdar sprave. Gotovo vsakemu miroljubnemu Nemcu ali prijatelju nemštva mora že samemu presedati Da „Sokol", Strasburška pisarija „Tagblattova". kedar se vrača po kakem izletu domů, si najema ljudi, da ga spremljajo z živio-klici v mesto je tako grda laž, kakor to > da se „Sokolu" rovost „Tagblattovim" pisarjem připisuj ej o pretepi itd. Su- meša celó tako vid in možgane, da vidijo rdeče s raj ce namesti sivih sukinj, fantaline namesti meščanov itd.! Ali ne pomisli tak pisun, da s takimi psovkami in lažmí razdraži ljubljanske narodne ljudi še bolj , ki potem — namesti da bi tiho spremljali „Sokole" v mesto — še le „Tag- blattovcem" vkljub kričijo po ulicah. Ako se v takem vznemirjajo res kaki mestjani y yy Tagblattu" naj spanji se zahva- y on s svojimi pisarijami vzrokuje preglasne „živio-klice". Na akcijo pride reakcija: e povsod na svetu in zakon nature je tak. Sicer tako pa „ in ogibali se bodo skrbno, da nehoté se ne zgodi kaj kar bi povod dalo Sokolci" že sami vedó, kam merijo take psovke razpustu društva. y y (Pobirki iz Časnikov.) „Tagblatt" je prinesel te dni oklic za podporo ljudskega šolstva pod imenom Schulpfennig". Nočemo ravno trditi, da „Schulpfennig u yy ima namen, spodriniti „Peterspfennig", kar bi se lahko verjelo ker ga Tagblatt" oklicuje ; al močno sum-ljivo je vendar to zarad ponemčevanja naših ljud- skih šol, ker v dotičnem „Schulpfennig-Comitetu u SO možje Pirkerjevega duhá, o kterem smo še dan slišali, kako je nemško^ slovnico vsilil v uni- ín čist in nepn-(: kako razred mestne ljudske šole. Ce je namen stransk, vprašamo omenjeni „Schulpfennigcomite to, da snuje drugo podpornico in ne pomaga društvu, ki se je že lani z istim namenom osnovalo v Idriji pod naslovom : yy Šola društvo v podporo kranj- skemu ljudskemu šolstvu, in čegar namen se v glasi : yy materijalno podpirati kranjsko * Deloma se je to že klical nektere laží. zgodilo, kajti „Tagblatt" je že pre- Vred. Iz Dunaja. Kedar nastopi vroče poletje in vi soki gospodje gredó v toplice, miruje politika za 9 Tako tudi zdaj. Edino, kar zvemo iz časnikov časno. različnih strank, je to da razpor med ministerstvom čedalje dalje sega, če tudi se skrbno prikriva. Dr. Un-ger in dr. Glaser, ki zastopata „liberalno većino" dr- žavnega zbora, sta hudo nevoljna na dr. Stremayer-a zarad njegovega „preprijaznega" postopanja s škofi, ki so ministerstvu pred nekimi tedni izročili spomenico o verskih in šolskih zadevah y Andrassy pa y ki bi rad jezuite izpodil iz Avstrije, kakor je državni zbor Berolinski 17. dne u. m. sklenil izpoditi jih iz Nemčije, ju še bolj podpihuje zoper „klerikalnoga" Stremayer-a; podrta galiŠka sprava yy y imenovanje nekterih li- beralcem ne priljubljenih ces. deželnih glavarjev in še več druzega je vzrok, da skrajnim liberalcem niso po pra- všeči Stremayer, Auersperg in Lasser. Zadej vijo — pa přežita Giskra in Herbst, da bi sopet splezla na stole ministerske. grad Nadvojvoda Vilhelm, ki je potoval v Petro yy Wiener vojniškim vajam, je přišel iz Ruskega nazaj a v* a v\ r\ ir\ c c r\i x a n n -t r\ vi n /i rr rv -i tt rv h r\ i n ir rvrk /i /\ Abendp.** pise y da je nadvojvoda jako zado- voljen s^sprejemom na Ruskem dvoru. e kak duhoven v svoji fari dve službi opravlja, je minister za bogočastje to-le odločil: če je pri kaki duhovniji služba pomočnega duhovnika sistemizirana, pa zarad pomanjkanja duhovnov prazna, naj dobi du- hoven, ki to službo zraven svoje opravlja, 10 gold, re muneracije za mesec dni iz verskega zaklada; če pa ni sistemizirana, tedaj za potrebno ne spoznana, naj nic ne dobi. Hrvaško. Iz Zagreba. Zmernejša magjarska stranka se je porazumela z narodno tako, da je Ra uch s svojimi mameluki popolnoma na cedilu ostal. Pri volitvah o d s e k o v ni bil noben Rauchovec izvoljen. Da ga ni sram ostati še v zboru, čeravno ga je, kakor nekdaj Ciceron izdajalcaKatilino, dr. Makanec pozval, naj odlazi, je očitno znamenje, da take baže ljudje ne poznaj o po- štenja. V seji 18. julija je narodni poslanec Vrbančié predlagal, naj zbor sklene, da občine ne bodo vec pobirale davka; predlog se je po večini glasov sprej el. y m Zavoljo obravnav, ki jih ima odsek y voljen za razpravo deželnega proračuna, je zborovanje za dalje časa odloženo. — Proračun je sestavil, kakor „Obzor" piše, neki Vardijan, tajnik deželne vlade, brez vsega razgovora z dotičnimi predstojniki odseka. Cuje se, da 25. dne avgusta se bode odložilo zborovanje Ogersko. Deakovci, kakor se zdaj kaže y so si po novih volitvah pridobili le kakih 18 do 20 glasov ; al še to ni prav gotovo, ker mnogo je novine ev, vec y o kterih se Še ne vé, kako se bodo zasuknili. Koš ut tudi izvoljen, piše v časniku „Magjar Ujsag", da tudi zdaj ne sprej me poslanstva. Odgovorni vrednik: Janez Mur nik. — založnik: Jožef Blaznikovi dedi v Ljubljani.