Cecilijansko drnštro je-li za larantinsko škofijo potrebno? (Dalje.) Oglejmo si toraj, kako Cecilijanaka draatva svoja pravila izvršajejo. Cecilijanci molijo. Ideja Cecilijancev je reaničaa in pravična; mi proaimo av. Cecilijo, našo varahinjo, naj bi nam pomagala aveto idejo ureaničiti. Ako ae naa hoče poalažiti kot sredstva, cerkveao glasbo zboljšati, radi se ji poaadimo; ako nas Bog ne mara, bomo dalje molili. Cerkveao petje nam je molitva. Cecilijanci delajo vsak po svoji zmožnosti in po svojih razmerah. Mi štadiramo, pojemo, poslušamo, orgljamo; pišemo članke, brošare in kajige; skladamo pesmice, motete in meše: kjer ljudsko petje obstoji, ga bomo blažili; kjer ga ni, ga bomo ustvarili. Kjer so orgljarske šole, je bomo podpirali. kjer jib ni, je bomo skušali ustanoviti. Kjer je Cecilijanska ideja celo neznana, bomo začeli pri abecedi; kjer že kaj vejo, bomo začeli dragi tečaj. Pri Slovencih podpiramo slovensko petje, pri Nemcih nemško; v mestih smo gosposki, na kmetih kmečki; pri odraslih smo možje, pri otrocih otroci. To je naše delo. Ali bomo kaj dosegli, to je v božjib. rokah. Prekacij mi ne delamo nobeaib. Cecilijanci žrtvujejo za svojo idejo to, kar imajo. Pred vsem svojo voljo, da ne gledamo pri cerkveni glasbi na to, kar nam dopada, ampak kar cerkva želi. Potem svoj talent, kakor smo ga od Boga prejeli. Ker bomo dajali vsi odgovor svojega taleata, skušamo si tukaj nekaj z njim zaslažiti. Vidi se nam. da taleat darovaa za Cecilijno idejo je boljše izpoložen, kakor zoper Cecilijo. Sledajič žrtvajemo svoje premoženje. Cecilijanci smo večjidel revni, pa tudi evangeljska vdova je darovala svoja dva vinarja. Sv. oče Leo XIII. so darovali za Rimsko Cecilijansko šolo (scuola Gregoriaaa) letni ¦beaeficij 1075 lir; vsi škofje po celem svetu podpirajo gmotno Cecilijanska draštva; njih blagi izgled skašamo tadi mi nasledovati. Blagor aam, ako zamorerao kaj Boga, njegovi slažbi darovati. Kaj tedaj nameravajo Cecilijanska draštva? Cerkveno glasbo k časti božji vravnati po cer- kvenem daha, kar je pošteno in sveto. Cecilijanska draštva so strogo cerkvena in drugega nič. 2. Kakošao je cerkveno petje vLavantinski škofiji? a) Oglejmo si može, katerimje izročenaskrb cerkvenega petja: Pripoznati narn bode trojno resaico. Prva resaica je. da se v Lav. škofiji nobedea duhovnik ni stalno in redao pečal s cerkveno glasbo. Nasledek temu je, da se je spomin na yez med litargijo in petjem celo pogabil. Od dahovnega organiola bi se namrec smelo pričakovati, da bode razamel. kako živo sta si litargija in petje v zvezi; pri orgaaistu. laiku take liturgičae znanosti ni apati. Draga resnica je, da aam je od 1. 1870. zarod za cerkyeae organiste izmrl. Stari učitelji porairajo, novih ni; celih 17 let pa je bilo cerkveno petje le sebi prepaščeno. Koliko se v takem (-asa pozabi, koliko spregleda, koliko opusti! Tretja resnica je, da so morale premnoge cerkve v raznih nezgodah seči po orgaaistih brez vsake izobraženosti. Kaj se zamore od njib tirjati ? Osebe tedaj, katerim je petje cerkveno izročeno. niso pri najboljši volji v staau, zadostovati zahtevam pravilnega petja, ako so zabteve tudi celo skromne. Kdo naj takaj pomaga? Eden posamezni ne more aič opraviti, pač pa bi bilo pomoči upati od celega društva. Ceeilijansko draštvo ima namen sedanje organiste in učitelje dalje izobraževati, dotične dijake podpirati, naš sprideni glasbeai okas blažiti. Treba aara je vsem študiratiiaposlušati. Društvo nam bode prirejalo pravilne pevske predstave počenši od navadne ljadske pesni do svetega korala; nam bode razpravljalo načela cerkvenega petja; bode orgaaistom nasvetovalo in izposojevalo dobre kajige in muzikalije; bode tadi gmotno podpiralo pridae organiste. Eden tega ne more. 6)Kakošne imamo pevske zavode? Resnica je, da v celi škofiji nima ne eaa farna cerkva redae šole za cerkveao petje. Da se nekaj žeask vsede pri orgaaista za mizo ter posluša. kako on pesem igra, poteni pa jo skuša posaemati, to še ni šola. Ali pa, če organist v cerkvi med slažbo božjo eao zapoje sam, potem ga pa podpirajo ljadje, kakor vejo ia znajo, to gotovo še ai šola. Kakor se morajo pri vsaki dragi šoli elementi ačiti, tako tudi pri petju. Ne vstrašimo se pevskih šol, da bi bile preačene ia pretežke! Glej naše otroke, koliko se naačijo v 3 letih: pisati, brati, vezljati, gosti, risati; poglej korporala, koliko ti napravi iz rekrutov v 8 tjedaib; pojdi k rokodelcu, kako ti dečko zaa rabiti orodje v 2 mesecib; poslušaj vojaškega godca, kake glasove ti zna pihati; pojdi k šolskim razstavam, kako umetae reči ti kažejo, aapravljene od otroških rok. Tako bo šlo tadi pri petju. Ne bojmo se tadi tega. da aismo mazikalno izobraženi. Prav tisti, ki ne vedo nič, morajo se učiti; učeaim muzikom in profesorjem ni treba več šol Ki smo stari, se bomo učili liturjrije. zgodoviae, estetike v petja. bomo poslašali; ki so mladi, naj se učijo dihati, pevati, orgljati, harmonizovati. Posvetni maziki naj nas nčijo skrivnosti tonov; dahovniki naj nam razlagajo svetost sv. meše. Pa kdo zamore to s koristijo? Le društvo. Posamezaa oseba se zgabi ter oplaši. Kdor pregleda nekaj teeajev Cecilijanskili časnikov, ta se čadi, da zamorejo v celo revnih farah s 600 duš celo pravilno peti. Pa pevska šola, potrebuje pevskega učitelja; ali res cela škofija ne bi zmogla 2, 3 pevskihačiteljev? Cecilijansko draštvo bo skasilo celo priprosto šolo z abcedo astanoviti, metodično voditi; v 1 leta bomo videli vspeh. Upam, da bomo vsi Boga zaaj hvaležai. (Konec prih.)