List 13.
Priporočilo rička ali drenulj.
Pri vsaki hiši potrebno je olje. Veliko dnarja pošiljamo za to robo iz svoje male deželice v druge , še celo v ptuje kraje.
Kmetovavec , ki nima ravno dovolj dnarja, si razsvit-ljuje noči s treskami (z lučjo), ktere si scepi iz naj boljših mladih hrastovih, bukovih in brezovih dreve.sic. Vsak lahko ume, da je taka svečava gojzdom neznano škodljiva. Zato sem premišljeval sem ter tje in poskuševal mnogotero , tej gospodarski napaki v okom priti, pa kmali sprevidim, da se te moje skušnje splošni rabi ne prilezejo. Na Dolen-skem , na priliko, ne moremo le samih oljnatih zelišč na eno njivo sejati, ker imajo kmetovavci le majhne zemljišča, ktere večidel komaj še s tistimi semeni in sadeži obsevajo, ki jih naj bolje potrebujejo.
Tako premišljevaje sem spoznal, da nam v tej potrebi, ki jo vsi čutimo, le tiste oljnate zelišča pomagati zamorejo, ktere na majhnem prostoru z majhnim prizadevanjem obdelane veliko obrode, ki se tudi slabši zemlji in med drugimi sadeži dohro obnašajo, ter jim ničesa ne škodovajo, in kterih olje je enako pripravno za živež in Svečavo. Takošna rastlina bi se pač vsakemu gospodarju prikupila.
Dolgo sem poskuševal z mnogoterimi oljnatimi sadeži, ki bi se dali med druge pridelke sejati in bi me z oljem pre-skerbeli, — pa le spodletelo mi je. S časom vendar se mi je moj trud obilo splačal, ko sem posejal med korenje tisto oljnato zelišče, ki se imenuje riček (pri nas mu pravijo tudi dren ulje), po nemški Leindotter, Mvagrum sati-vum   po Linn.
Obsejal sem namreč po navadi perve dni mesca malega travna v letu 1853 srednje pognojen kos njive, na svojem zemljišču na velikem Skerjančevem blizo Novegamesta, s korenjem, ter prisejem, kakor je tukaj sploh navadno, še salate, boba in leče, pomečem na ta kos pa še 3 lote semena tega zeljišča.
To seme veselo kali in raste; perve dni malega serpana je germičkasto dorastlo in rumeno cvetje razvilo, iz kterega se konca malega serpana narede jajčnati, enmalo napihnjeni stročki z dvema predalčkoma; v začetku velikega serpana je pa dozorelo.
Zrele germičke zdaj požanjem, povijem v snope in jih denem v kozolc. Ko so se posušili, iztolčemo seme iz stro-čevja, in lahko si je misliti, kako sem se začudil: iz posejanih 3 lotov sem pridelal dva mernika (cel vagan) čistega semena. Še večje je bilo pa moje veselje, ko sem dal mernik tega semena prešati, in sem dobil, čeravno se je le bolje poverh prešalo, celih 10 funtov dobrega olja, ktero se je kaj hitro čistilo in le malo gošče pustilo.
Od tega časa sejem vsako leto to zelišče med korenje, in za svoje gospodarstvo sem tako popolnoma preskerbljen z oljem, in ni mi treba zavoljo tega še svojih njiv drugemu sadu odtegovati.
Prepričan sem pa tudi, da se to oljnato zelišče neizrečeno dobro obnaša na vsakem zemljišču na Dolenskem, ker ga več mojih sosedov poseva z nar boljšim vspehom.
Riček ali drenulje imenujejo po več krajih na Saksonskem maslo (Schmalz).    Tam   ga posevajo  pogostoma
namesto zimnatih oljnatih sadežev, česopozebli, pa tudi posamezno v samostalno setev, zato ker poleti posejane tudi ne pozebejo, od merčesov ničesa ne terpe in ker jih tam kmetovavci rabijo v zabeljo jedi in svečavo, tkavci pa za obravnanje volnate preje.
Zavoljo te zadnje lastnosti tega olja poprašujejo zlo Angličani po drenuljah, in veliko se tega blaga tje po dobri ceni p oproda. Slama tega zelišča je dobra za klajo goved in ovac, tudi metle delajo iz njega.
V dolžnost si spoznam tedaj, da vse gospodarje serčno opominjam, naj bi sleherni svojo pazljivost obernil temu tako vidno koristnemu zelišču, in jim priporočam prav pridno ga saditi spomladi (ker je to j ar o seme), da se bo po naši ljubi domovini bolj in bolj razširilo in ji gotovo obilnega dobička prineslo. Pristavljam le še, da sem pripravljen svojo sedanjo zalogo drenuljnega semena brez plačila razdeliti, kdor se za-nj pri meni oglasi *).
Na velikem Skerjančevem mesca svečana 1856.
Jožef Duller, posestnik in ud c. k. kmetijske in obert-
niške družbe.
*) Hvale vredna je ta ponudba častitega gosp. Duller-ja za razširjenje tega oljnatega, na doljnem Koroškem ob Dravi na kamniti zemlji zlo navadnega zeliša, ktero je vredno, da bi ga in posebno mali kmetovavci povsod bolj obrajtali kakor dosihmal, ker se v vsaki, tudi v slabi in peščeni zemlji, 6e je bila pred to leto pognojena , dobro obnaša (le v predebeli in mokri ne) in res vse tiste prednosti ima, ki so popisane v pricijočem so-stavku. Za obsevo enega orala se potrebuje 1 do 2 funta semena in se ga potem pridela 10 do 18 vaganov; vagan pridelanega semena vaga 75 do 80 funtov, iz kterih se dobi 18 de 24 funtov olja in 15 do 20 centov slame. Cena vagana tega semena je 2 do 3 fl.                                                           Vred.