ISSN 1318-9670 9 771 3 1 8 967002 spremembe Prehranjevalna veriga didaktična igra ,v prošti prodaji IZ VSEBINE STROKOVNI PRISPEVEK 10 Koliko kvizov smo do sedaj objavili? Ana Gostinčar Blagotinšek PRISPEVKI UČITELJEV 11 Ocenjevanje znanja pri naravoslovju in tehniki II. del Mateja Miklavčič 36 Iz založb 38 Zavodova založba 39 Računalniški molj Deseto leto Deset let izhajanja Naravoslovne solnice pomeni 30 številk, približno 1200 strani in 300000 besed, ki smo jih napisali skupaj - vi, učitelji, in mi, strokovnjaki različnih naravoslovnih področij, ki se ukvarjamo tudi s poukom naravoslovja. Vse te besede so bile namenjene učencem, čeprav oni sami niso bralci Solnice. Cilj vseh naših in vaših prizadevanj je bil in bo, da pouk naravoslovja postane zanimiva in kratkočasna dejav¬ nost. Pa vendar nadaljuje in izpolnjuje veliko poslanstvo številnih generacij naravo¬ slovcev, ki so si svet poskušali razlagati na človeku lasten način, to je z razumevanjem. Napisani so bili naravoslovni zakoni in domišljene teorije, izdelane zapletene metode in občutljivi inštrumenti, s katerimi skušamo odgovoriti na vprašanja, ki jih odpre vsako novo odkritje. S tem naravoslovno znanje nenehno narašča, zato je danes nemogoče biti naravoslovni vseved. Vsi pa smo lahko naravoslovci, tako učitelji kot učenci, seveda na različnih ravneh razumevanja in z različnim obsegom znanja, vendar s skupno željo po odkrivanju narave in s skupnimi orodji, ki nam to omogočajo. Poleg konkretnih naprav in pripomočkov so pomembna tudi miselna orodja. Prav zanje smo skušali skrbeti »solničarji«. Opazovanje, razvrščanje in urejanje, napovedovanje, sklepanje, določanje spremenljivk, oblikovanje hipotez in teorij, sporočanje in argumentiranje so miselne veščine, ki z urjenjem postanejo uporabna orodja. Če v učencih vzbudimo še pravo mero čudenja in navdušenja nad naravo, smo že na razredni stopnji vzgojili naravoslovce, ki se bodo uspešno soočali z naravoslovjem v šoli in v vsakdanjem življenju. Preveč idealistično, preveč optimistično? Ob deseti obletnici izhajanja si to lahko odpustimo. Dr. Dušan Krnel 2 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 10 / št. 3 / pomlad 2006 IZ VSEBINE Strokovni prispevek Krožne spremembe 84 dr. Dušan Krnel Model kroženja ali miselna shema o krožnih spremem¬ bah je ena osnovnih miselnih shem, ki se lahko razvije relativno zgodaj in omogoča razumevanje množice sprememb in pojavov tako v naravi kot v družbi. Mislil sem, da je Zemlja ploščata Hrana in hranjenje dr. Dušan Krnel 34 Besedo hrana uporabljamo v različnih pomenih in kontekstih, v naravoslovju, kjer naj bi imela en sam, znanstveni pomen, in v vsakdanjem življenju. Pogo¬ varjamo se o hrani, o tem, kaj smo jedli, besedo pa uporabljamo tudi v prenesenem pomenu, na primer »dobra knjiga je duševna hrana«. Pri poskusu jasnega definiranja pojma hrana pa nastanejo težave. Strokovni prispevek Preprosta glasbila 21 Nada Razpet, Barbara Rovšek Pri izdelavi preprostih glasbil učenci uporabljajo znanje, ki so ga pridobili pri različnih predmetih, na primer pri matematiki, spoznavanju okolja, naravoslovju in tehniki, naravoslovju ter seveda glasbi, če se nam posreči glasbila dobro uglasiti. Didaktična igra Prehranjevalna veriga 28 Anja Štor Skozi igro bodo učenci lažje utrdili znanje o prehranjevalnih povezavah med organizmi v ekosistemu. Revija izhaja trikrat na leto - jeseni, pozimi in spomladi. Cena posamezne številke je 1.390 SIT. Letna naročnina znaša 3.900 SIT. Plačuje se enkrat na leto, in sicer januarja. Študentje imajo 10-odstotni popust. Šole, ki bodo naročile po 2 ali več izvodov revije, imajo pri naročnini 10-odstotni popust. Naslov uredništva, naročanje in oglaševanje: Založba Modrijan, Poljanska c. 15, 1000 Ljubljana, tel: (01) 256 46 00, faks: (01) 23 6 46 01, e-pošta: prodaja & modrijan.si NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanovitelj in založnik: Modrijan založba, d. o. o. Direktor: Branimir Nešovič Glavna in odgovorna urednica: Zvonka kos Urednika: Špela Fortuna, Borut Lazar Jezikovni pregled: Tanja Svenšek Oblikovanje: Blaž de Gleria Računalniški prelom: Goran Čurčič Tisk: Tiskarna Ljubljana d o. o. Svet revije: dr. Saša Glažar. Pedagoška fakulteta l hiverze v Ljubljani. Vladimir Milekšič. 'Zarod Republike Slovenije za šolstvo, dr. Tatjana V rčko\ *k, biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Uredniški odbor: Bernarda Pinter. OŠ Ledina. Ljubljana, mag. Ana Gostinčar Blagotinšek. Pedagoška fakt |0 da " f s*očin» izhlapeva, nastane y r yj rj _ Ko se ohladi, nastane ** '©Uročiti Ko se »° d * e koč\t& ohladi, nastane Voda spreminja stanja: iz ledu dobimo tekočo vodo, iz te vodo v obliki plina, iz tega pa nazaj tekočo vodo in led. 4 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 10 / št. 3 / pomlad 2006 STROKOVNI PRISPEVEK Iz semena zraste rastlina, obrodi in iz njenega semena zraste nova rastlina, ki zopet obrodi ... Polni luni sledi zadnji krajec nato mlaj in prvi krajec ter zopet polna luna. Iz učbenika za četrti razred: Model kroženja je uporabljen pri razlagi menjave dneva in noči, pri ponazoritvi recikliranja odpadkov in pri električnem krogu. Poglejmo na Zemljo iznad severnega tečaja. Zemljan se vrti skupaj z njo, zato se zanj dan in noč izmenjujeta. Dan se spreminja v noč in noč v dan, dan v noč ... Zakaj zbiramo staro Stare steklenice in druge steklene predmete zbiramo v posebne, za steklo namenjene zabojnike. steklo? Če to steklo segrejemo, se stali. Iz tekoče steklene mase oblikujemo s stroji ali s pihanjem nove steklene predmete. Ko steklenica postane odpadek, jo predelajo v novo steklenico. LETNIK 10 / ŠT. 3 / POMLAD 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 5 STROKOVNI PRISPEVEK r Kako deluje elektrika, si oglejmo tako, da za vir elektrike vzamemo baterijo. Zvežimo jo z žarnico, tako da žarnica zasveti. Sestavili smo električni krog. + Iz učbenika za peti razred: V petem razredu spoznamo, da v ogrevani sobi zrak kroži, da je vsa voda na Zemlji udeležena v velikem kroženju in da v naravi krožijo tiste snovi, v katere lahko razkrojevalci predelajo odmrle živalske in rastlinske dele. Človek naravo posnema z recikliranjem odpadnih snovi. Kroženje ogretega zraka in vode V ogrevani sobi zrak kroži. Ogret zrak nad pečjo ali radiatorji se dviga. To vidimo, ko nad radiator obesimo papirnato kačo: zrak, ki se dviga, jo vrti. Pod stropom se zrak ohlaja in ob stenah spušča nazaj k tlom. Kroženje zraka v ogrevani sobi. Kaj se zgodi z vodo, ki pade na zemljo? (2) Vodni hlapi se dvigajo, med ’—- , dviganjem se ohlajajo in kondenzirajo* Nasiancjo oblaki, iz katerih dežuje. Voda sč s površja ZetiiTj?''— steka v potoke irvKke, ki tečejo navzdol m se zlivajoVmorfc. [4 ,D«Jyodc. ki pa.despu W> »pi I 4 i J' Wk*jo ,fb rastline - ,i£ ka(\ Največ vode izhlapi iz oceanov in morij, saj pokrivajo velik del .5 -0*1 vod«- fr • zdravilne dele in čas nabiranja • zdravilno sestavo • zdravilne, varovalne in dietične lastnosti • uporabo v kulinariki in kozmetiki • recepte Ivan Lesinger je leta 1988 končal študij o zdravilnih rastlinah na naravoslovni fakulteti v Zagrebu, leta 2002 pa študij na londonskem kolidžu za klasično homeopatijo London International College of Homeopathy. Kot vodja zeliščarske sekcije društva Zdravo življenje aktivno sodeluje pri ozaveščanju in izobraževanju mladine in ljubite¬ ljev narave o zdravilnih rastlinah in varstvu okolja. ZDRAVJE! Ivan Lesinger Zdravilnost zelenjave sadja in začimb Knjiga združuje spoznanja o zdravilnih rastlinah in zdravi prehrani. Z risbo in besedo izčrpno predstavlja nad 100 rastlinskih živil. Večino od njih imate v domači shrambi že sedaj ali pa jih najdete na tržnici ali v lokalni trgovini. Priročnik nas uči, kako v našo prehrano vključevati živila z zdravilnimi ali varovalnimi učinki in tako poskrbeti za preventivo ali za zdravljenje. j* ^ Modrijan 272 strani, poltrda vezava, 15 x 21 cm 7.490 SIT MISLIL SEM, DA JE ZEMLJA PLOŠČATA Hrana in hranjenje dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta. Univerza v Ljubljani Borut Lazar, založba Modrijan Pojem hrana uporabljamo v različnih pomenih in kon¬ tekstih, v naravoslovju, kjer naj bi imela en sam, znan¬ stveni pomen, in v vsakdanjem življenju. Pogovarjamo se o hrani, o tem, kaj smo jedli, besedo pa uporabljamo tudi v prenesenem pomenu, na primer »dobra knjiga je duševna hrana«. Po zdravi pameti beseda hrana pomeni nekaj potrebnega, koristnega, nekaj, kar uživamo, brez česar ne bi mogli živeti. Taka razlaga se prenaša v razu¬ mevanje pojma hrana v naravoslovju. Zakaj so pojmi, ki so nastali kot produkt zdrave pameti, tako trdoživi in odporni proti spremembam, smo že večkrat pisali. Ker nastajajo iz osebnih izkušenj in se tudi preverjajo znotraj istega miselnega okvira, se nam zdijo smiselni in samoumevni, kar pomeni, da ne potre¬ bujejo razlag in utemeljitev. Nekaj krivde za naporno pot do naravoslovnega razumevanja pojma hrana nosimo tudi učitelji sami, saj premalo poudarjamo, kakšna je razlika med naravoslovnim in vsakdanjim pojmovanjem in kdaj je potrebno le ozko naravoslovno razumevanje. Dokler pojem hrana uporabljamo v povezavi s hranje¬ njem živali, sta obe pojmovanji še kar skladni: naravo¬ slovno govori o hrani kot o viru energije za presnovne procese v organizmu, vsakdanje pojmovanje pa govori o hrani kot o snoveh, ki jih uživamo zato, da živimo, rastemo in da dobimo energijo. Eno od pogostih napačnih pojmovanj hrane nastane, ko se povezava med hrano in hranjenjem, vnašanjem snovi v organizem od zunaj, prenese tudi na rastline. Zato pogosto tudi starejši šolarji govorijo, da »rastline s koreninami srkajo hrano iz prsti, v kateri rastejo«. Dodatno zmedo vnaša izraz hranilne snovi, ki se pogo¬ sto pojavlja v učbenikih v trditvi »rastline s koreninami srkajo hranilne snovi iz prsti«. Tudi tu imajo korenine funkcijo organa za hranjenje. 34 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik io / št. 3 / pomlad 2006 MISLIL SEM, DA JE ZEMLJA PLOŠČATA Definicija, da živali (heterotrofi) pridobijo hrano od dru¬ god, rastline (avtotrofi) pa si jo izdelajo same, prav tako ni najbolj natančna in ne razloži pojma hrana. Pri definiranju pojma hrana se torej srečamo z nekaj težavami, ki so med seboj tesno prepletene. 1. Kaj je hrana? 2. Od kod hrana? 3. Ali lahko pojem hrana uporabljamo tudi v povezavi z rastlinami? Če izhajamo iz gesel Slovenskega medicinskega slo¬ varja, lahko oblikujemo zanimiv koncept. hrana -e ž hranilne snovi, ki jih sprejema organizem skozi prebavila; sin. prehrana hranilo -a s specifična energijska (beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe) in neenergijska (vitamini, minerali) snov, potrebna za rast, razvoj in obstoj organizma Hrano torej sestavljajo hranila, energijske in neenergij- ske snovi, potrebne za rast, razvoj in obstoj organizma. Živali jo sprejemajo skozi ustno odprtino v prebavila. V prebavilih jo razgradijo na enostavne sestavine in vsrkajo v telo. Pri rastlinah je težava v tem, da v zapleteni presnovi težko sledimo potem miaeralov in energijskim pretvor¬ bam snovi. Ne moremo določiti oblike in mesta, kjer so energijske in neenergijske snovi združene. Zato o hrani ne moremo govoriti. Lahko pa rečemo, da rastline spre¬ jemajo iz okolja energijsko revne snovi (neenergijska hranila) in jih v procesih izgradnje spremenijo v energij¬ sko bogate organske snovi (energijska hranila). Ker sta obe vrsti hranil ločeni in ker tudi posamezne organske molekule nastajajo v ločenih procesih, sta trditvi, da rastline srkajo hrano iz okolja oziroma da si jo izdelujejo same, nenatančni. Miselni preskok, ki je potreben za prehod od vsakda¬ njega intuitivnega pojmovanja hrane k naravoslov¬ nemu, je v tem, da pojem hrana v povezavi s hranje¬ njem, ki pomeni vnašanje hrane v organizem, lahko uporabljamo le za živali in človeka (imajo prebavila), za druge organizme pa je primernejša uporaba pojma hranila. Zgledi uporabe pojmov hrana in hranila: • trakulja skozi telesno površino sprejema hranila • pajki hrano prebavijo zunaj telesa in jo nato (hranila) vsrkajo v prebavila • pri enoceličarjih ima prebavna vakuola vlogo prebavil, zato lahko rečemo, da s fagocitozo sprejemajo hrano • bolnik na infuziji v žilo dobiva hranila Literatura: Driver, R., Squires, A., Rushvvorth, P., Wood-Robinson, V.: Making sense of secondary Science, Routledge, London, Velika Britanija 1994. VVenhan, M.: Understanding Primary Science, Ideas, Concepts and Explanations, Paul Chapman Publishing Ltd, London, Velika Britanija 1995. Slovenski medicinski slovar, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Ljubljana 2002. LETNIK 10 / ŠT. 3 / POMLAD 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 35 IZ ZALOŽB Zbirka Zelena knjižnica OGROŽENA NARAVA • Avtor: Steve Parker • Prevod: Urška Kušar • Pomurska založba • Murska Sobota, 2005 • 32 strani ■•TIm KturžmcA ONESNAŽENI PLANET O VZROKIH IN UČINKIH ' > ONKSNA/£V*N)A WOr)WOANJA STRIHNIN OOrAOKOV V. UNItTVANJA NARAVNEM OKOLJA \ž“ M KAKO Sl Zbirka Zelena knjižnica ONESNAŽENI PLANET • Avtor: Steve Parker • Prevod: Maja Vouk • Pomurska založba • Murska Sobota, 2005 • 32 strani Zbirka Zelena knjižnica NAŠ ŽEJNI PLANET • Avtor: Steve Parker • Prevod: Maja Vouk • Pomurska založba • Murska Sobota, 2004 • 32 strani Zbirka Zelena knjižnica ODPADKI IN RECIKLIRANJE • Avtor: Steve Parker • Prevod: Urška Povše • Pomurska založba • Murska Sobota, 2004 • 32 strani Zbirka Zelena knjižnica PODNEBNA KRIZA • Avtor: Steve Parker • Prevod: Urška Kušar • Pomurska založba • Murska Sobota, 2005 • 32 strani Na zadnji strani platnic vseh knjig zbirke Zelena knjižnica piše: » Zelena knjižnica je knjižna zbirka za današnji čas, ko se iz leta v leto, iz dneva v dan bolj zavedamo nevarnosti, ki pretijo našemu okolju, ter svo¬ jih možnosti in dolžnosti pri njegovem ohranjanju. Da bi se teh vprašanj začeli zavedati tudi otroci in mladina, jim zelena knjižnica predstavlja pomembne okoljske teme s preprosto besedo in nazornim slikovnim gradi¬ vom .« Poglejmo, ali je res tako. Ko vzamemo knjige v roko, našo pozornost najprej pri¬ tegne njihova oblika: vpadljiva živobarvna naslovnica z velikimi črkami in lepimi, sporočilnimi fotografijami. Tudi vsebina izpolnjuje obljubo, da bomo spoznali pomembne okoljske teme. Notranja oblikovanost sledi mnogim sodobnim pristopom: • posamezna poglavja so predstavljena dvostransko, • splošnejše informacije so napisane z večjimi in včasih tudi odebeljenimi črkami, • vsaj polovico prostora obsegajo fotografije, večinoma dopolnjujejo kratko besedilo, nekatere pa so tudi prostostoječe, • pri vsakem naslovu (na vsaki dvojni strani) je v okvirju besedilo s fotografijo na drugačni barvni podlagi, da jo zlahka opazimo (npr. Žgoča tema, Zeleno ravnanje). Vsa ta pestrost v obliki je morda nekoliko pretirana, saj včasih najprej preberemo besedilo ob fotografiji, ki pa ga težko razumemo, če prej ne preberemo sploš¬ nega opisa. Splošni opisi so napisani na različnih mestih, zato je ponekod tudi razlikovanje hierarhije besedil težavno. Prav tako zaradi izjemne razgibanosti težko ugotovimo, kateri fotografiji pripada določeno besedilo. Puščice bi zagotovo olajšale branje. Knjige odlikujejo lepe fotografije in aktualna tematika. Žal so v besedilu večinoma navedena bolj ali manj splo¬ šno znana dejstva. Nekatere teme pa so zelo zanimivo in nazorno predstavljene, npr. genetsko spremenjena hrana (Onesnažen planet), poraba vode in vodni viri na Zemlji, postopek čiščenja vode pred uporabo v gospo¬ dinjstvu in po njem (Naš žejni planet), količina in vrsta odpadkov ter ravnanje z njimi v različnih državah, delež onesnaževanja, ki ga povzroča pridelovanje hrane in pi¬ jače (Odpadki in recikliranje), delovanje CFC-jev (kloro- fluoroogljikovodikov) na ozonski plašč (Podnebna kriza). Knjige naj bi bile namenjene tudi otrokom, vendar so nekateri izrazi po nepotrebnem preveč strokovni: name¬ sto izraza »habitat« bi bil dovolj življenjski prostor, namesto »substanca« snov, namesto »toksini« strupi. V knjigah je tudi mnogo pomanjkljivosti, predvsem nelogični sklepi ali neustrezna raba besed. Na teh mestih je branje prezahtevno,vsekakor bi besedilu težko sledili učenci 1. in 2. triletja. V nadaljevanju podajam nekaj utemeljitev za zgornji trditvi. Moj namen ni kritizirati pisca ali prevajalcev, 36 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 10 / št. 3 / pomlad 2006 IZ ZALOŽB ampak želim poudariti, kako pomembno je, da se pisci izražamo natančno, logično in strokovno čim bolj neoporečno. Ogrožena narava Stran 13: »Ko se ljudje trudijo preživeti na robu pušča¬ ve, njihovo govedo, ovce, koze in kamele popasejo in steptajo tla. Ta izgubijo hranilno vrednost in živali stra¬ dajo.« Gre za prehiter sklep, zato je na videz nelogičen. Stran 13: »Za prostoživeče rastline in živali iglavci niso ugodni, a ...« Gre za neustrezen prevod ali nejasno izražanje pisca. Stran 14: »Travinje« je nenavaden izraz, ki bi ga bilo bolje nadomestiti z izrazom »trave«, saj tudi žita uvrščamo med trave. Stran 18: Besedo »sovražniki« (celo v naslovu poglavja) bi morali nadomestiti z izrazom plenilci, saj živali ne znajo sovražiti (to je čustvo, ki ga zmore le človek). Stran 19: »Koze so koristne domače živali, ki lahko pre¬ živijo že ob bornem rastlinju. To pa pomeni, da so zelo škodljive, posebno tam, kjer je lokalno rastje brez trnja in strupov, ki bi jih odgnali.« Zapis je zaradi »skoposti« besed nerazumljiv. Stran 30: »Živali in rastline je vredno ohranjati iz mno¬ gih razlogov: za ugodje, razvedrilo, lepoto, vznemirlji¬ vost, navdušenje, za znanost ter zaradi možnih novih izdelkov, na primer zdravilnih substanc iz deževnih go¬ zdov.« Zaključne misli knjige so zelo neustrezne. Bralec dobi vtis, da narava obstaja le zaradi človeka, vsi razlogi za njeno ohranjanje so predstavljeni le z vidika človeka. Onesnaženi planet Stran 6: »Onesnaženje je vse, kar povzroča škodo, neprijetnosti ali probleme v naši okolici ali okolju. Je tudi del sodobnega življenja. Ko jemo, se učimo, potu¬ jemo in se zabavamo, hkrati povzročamo onesnaženje in sodelujemo pri tem.« Opredelitev onesnaženja je zelo »ohlapna«, saj sta izraza »neprijetnosti« in »problemi« mnogo širša. Tudi trditev, da z učenjem onesnažujemo, ni nikjer v knjigi več omenjena ali kakorkoli pojasnjena. Verjetno je avtor imel v mislih uporabo zvezkov in knjig, vendar do tega sklepa učenci težko pridejo sami. Stran 13: »Ozon je oblika kisika, ki je fino porazdeljen v zraku.« Kaj si učenci predstavljajo z izrazom »fino porazdeljen«? Stran 13: Računalniški sliki ozonske »luknje« iz leta 2001 in 2002 prikazujeta le spremembe njenega polo¬ žaja, ne pa tudi, kot bi iz vsega ostalega besedila logično pričakovali, njeno povečevanje. Stran 14: »Insekticidi, herbicidi in fungicidi so kemika¬ lije, ki jih pršijo po poljščinah ali jih škropijo, razredčene z vodo, po zemlji, kjer te rastejo, da vzbudijo rastline k hitrejši in boljši rasti.« Trditev je smešna, saj herbicidi uničujejo plevele (ki so rastline!), torej ti rastejo slabše, ne pa bolje. Stran 15: »Uničujejo drobna bitja, gosenice, deževnike in črvičke, ki navadno pomagajo ohranjati zemljo zdravo.« Kaj so »črvički« in kaj je mišljeno z »zdravo« zemljo? Stran 21: Napis pod fotografijo »Varni pred vremenom (Brazilija)« je težko povezati s fotografijo in besedilom »Žgoča tema«. Stran 21: Izraz »Varčevalci s časom« ob skici doma bi bilo treba natančneje pojasniti, da bi bralci dobili asociacijo na ta izraz (gre za programirana stikala). Stran 22: »Mnoge države imajo sedaj protionesnaže- valske predpise, toda industrijski obrati včasih najdejo zahrbtne možnosti, da jih obidejo.« Izraz »zahrbtne« ni ustrezen. Stran 26: »Nekateri povzročitelji onesnaženja zelo ško¬ dijo živim bitjem v naravi.« Kakšen smisel imajo tako splošne trditve, posebej v knjigi, kjer je malo besedila? Stran 29: Opisi posledic onesnaženja na posamezne dele človeškega telesa so zelo splošni. Naš žejni planet Stran 6: Izraz »sintetizirajo« ni pojasnjen niti v besedilu niti v slovarju (so pa v slovarju pojasnjeni izrazi »suša«, »namakati«, »zbiralnik«, »porečje«). Stran 6: »V resnici se tekoča voda spreminja v plinasto vodno paro. To vidimo, kadar se mlake na soncu posu¬ šijo.« Besedo »To« lahko povežemo z vodno paro in na¬ pačno sklepamo, da vodno paro lahko vidimo (voda v plinastem stanju je nevidna!). V resnici se beseda nanaša na proces spreminjanja tekoče vode v plin. Stran 18: »Voda iz naših pip je večinoma varna.« Ustreznejši izrazi bi bili pitna, neoporečna ali zdravju neškodljiva. Odpadki in recikliranje Stran 8: Med navajanjem glavnih kategorij odpadkov pogrešam kovinske odpadke, omenjeni so šele na naslednji strani. Stran 11: Škoda, da niso navedeni tudi podatki za Slovenijo. Stran 12: Slabo oblikovan in zato težko pregleden histogram o proizvodnji organskih onesnaževal voda. Stran 14: »Dve od teh kategorij sta toksični in jedrski odpadki.« Trditev v odebeljenem besedilu je nerazumljiva. Podnebna kriza Stran 8: Trditev, da so pri nas topla poletja, ko smo Soncu najbližje, ni pravilna. Zemlja je namreč poleti najbolj oddaljena od Sonca, le kot, pod katerim nanjo padajo sončni žarki, je najbližji pravemu kotu. Stran 13: Zanimiva in nenavadna fotografija iz rastli¬ njaka, a pogrešam razlago, ki bi pojasnila, kaj je na fotografiji. Dr. Darja Skribe - Dimeč LETNIK 10 / ŠT. 3 / POMLAD 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 37 ZAVODOVA ZALOŽBA Vso ponudbo knjig, ki so izšle pri založbi Zavoda RS za šolstvo, si lahko ogledate na spletni strani http://www.zrss.si, kjer predstavljamo priročnike za učitelje po posameznih zbirkah (Modeli poučevanja in učenja, Modeli delovanja, K novi kulturi pouka), strokovne revije, zbornike, učne načrte za devetletno osnovno šolo, učna gradiva za učence idr. Vabljeni k ogledu. 0 ) Zavod Republike Knjige lahko naročite po pošti: Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana po faksu: 01 / 3005 199 po elektronski pošti: zalozba@zrss.si na spletni strani: www.zrss.si Ivan Gerlič, Vinko Udir Problemski pouk fizike v osnovni šoli Zbirka Modeli poučevanja in učenja ISBN 961-234-558-9 • 192 strani • 4600 SIT Knjiga vodi bralca od osnov in teoretskih izhodišč do strategije reševanja problemov. Za lažje razumevanje gradiva sta avtorja v knjigo vključila Bloomovo taksonomijo. Poglavje o problemskem pouku prinaša opise problemskih situacij in je grajeno predvsem na primerih, zapisanih v obliki učnih ali delovnih listov. Pri nekaterih problemskih situacijah so dodani učni listi za ugotavljanje predznanja (diagnostično preverjanje). V poglavju o strategijah presoje so poleg teoretskih osnov zapisani primeri za posamezne stopnje strategijskih presoj, kot so analiza, primerjanje, sklepanje in vrednotenje. V zadnjem delu knjige so prikazane metode reševanja problemov z uporabo računalnika, konceptualni pouk, uporaba apletov oz. fizletov in primeri priprave interaktivnih spletnih učnih gradiv. Za tiste, ki želijo na tem področju še več, so na koncu objavljeni kratki opisi in spletni naslovi tujih projektov, ki vnašajo v poučevanje fizike najsodobnejše prijeme in metode. Mira Turk Škraba 38 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik to / št. 3 / pomlad 2006 Rubriko ureja Nikolaj Pečenko RAČUNALNIŠKI MOLJ Food Webs Afričan Grasslands - Ansvvers Decomposeis & Scavsngers ■ Kor I« d«*mo (xatM|enje iimenmlo izkuinH» ■prosleg« tn» M zdravoga o prehrani in za 1 - - a. jo Mdi natole nasvet povpraiaflo ■ Športna prehrana oel zdravih ostale udaleJence ■ prehranskih navad VeHkoKret 'o™" 1 « |pa predvsem pod vplivom oouionosti ne ioC ono hrane ► EcoKids www.ecokids.ca V tokratnem Računalniškem molju smo po spletu iskali prehranjevalne verige in naleteli na spletno stran kanadskega, otrokom namenjenega naravovarstvenega projekta EcoKids. Prehranjevalno verigo najdemo v oddelku s poučnimi igrami (na naslovu www.ecokids.ca/pub/eco_info/topics/ lfrogslchain_reactionl). Po krajšem poučnem uvodu, v katerem na hitro obnovimo znanje o prehra¬ njevalnih verigah, moramo z miško pravilnorazvrstiti sonce, travo, kobilico, žabo, kačo in sovo. Na koncu si lahko ogledamo še, kaj se zgodi, če iz prehranjevalne verige izločimo katerega od členov. Poleg sestavljanja prehranjevalne verige boste pri EcoKids našli še druge zanimive igrice in naloge, namenjene otrokom od 6. do 12. leta, in veliko različnih prispevkov, posvečenih varovanju narave. Šolski BBC www. bbc.co. uk/schools/revisewise/science/living/. Poučno igrico smo našli tudi na BBC-jevem izobraževalnem spletu. Tudi tu otroci najprej izvedo nekaj osnovnih podatkov o prehranjevalnih verigah, na koncu pa morajo razvrstiti štiri organizme v enostavno prehranjevalno verigo. Poleg igrice je tu še test z nekoliko podrobnejšimi vprašanji o prehranjevalnih verigah. Na BBC-jevem izobraževalnem spletišču je še zelo veliko drugih zanimivih stvari, a ker nas tokrat zanima predvsem hrana, si oglejmo še poučno igrico o prehranjevanju, ki jo najdemo na istem naslovu kot igrico s prehranjevalno verigo. Tu izvemo, da hrano razvrščamo v tri osnovne skupine, beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe, pozabiti pa ne smemo niti na vitamine in minerale, vlak¬ nine in vodo. Naša naloga v igrici je, da iz različnih prehrambenih izdelkov sestavimo uravnotežen in zdrav obrok. S kuhinjskih polic z miško na pladenj vlečemo ustrezne izdelke, in če smo izbrali pravilne, na pladnju tudi ostanejo. Gould League www. gould. edu. au/f oodwebsZkids_web.htm Prehranjevalni verigi, kot smo ju sestavili na zgoraj opisanih spletnih straneh, sta seveda zelo poenostavljeni, v naravi le izjemoma naletimo na takšne linearne primere. V večini primerov gre namreč za med seboj prepletene prehranjevalne verige oziroma prehranjevalne splete. Na spletni strani avstralske okoljevarstvene izobraževalne organizacije Gould League lahko sestavimo kar štiri - avstralsko in afriško stepsko, morsko in antarktično. Naloge niso tako zelo enostavne kakor pri preprostih prehranjevalnih verigah, saj moramo pravo mesto v prehranjevalnem spletu najti ducatu ali še več organizmom, ki jih razvrstimo med raz¬ krojevalce, rastlinojedce, plenilce, mrhovinarje in druge člene. Ko vsem živalim in rastlinam določimo vlogo v prehranjevalnem spletu, tega zagledamo na zaslonu v vsej svoji prepleteni veličastnosti. Prehranjevalni spleti še zdaleč niso edina zanimivost na spletišču Gould League, a ostale odkrijte sami. Prehranska raziskovanja www.nutritionexplorations. org Spletnih strani, posvečenih zdravemu prehranjevanju, je v spletu ogromno, med brskanjem pa smo izbrali zanimivo stran ameriškega državnega mlekarskega sveta, predvsem zato, ker smo na njej odkrili nekaj zanimivih poučnih igric. V eni na primer prijaznemu zmajčku pomagamo izbrati primerno in raznovrstno hrano za piknik, v drugi pa moramo nahraniti malo pošast, pri tem pa paziti, da uporabimo primerno raznovrstno in zdravo hrano. In kot na vseh tokrat omenjenih spletiščih tudi tu najdemo še veliko več kot le nekaj poučnih igric. Tu je recimo tudi kotiček za učitelje, v katerem boste našli različne zamisli za izvedbo učnih ur, pa materiale, ki jih lahko odtisnete in uporabite pri pouku, ter številne povezave do drugih zanimivih s prehrano tako ali drugače povezanih spletnih strani. Zdrava prehrana Za konec si na hitro poglejmo še nekaj domačih spletnih strani, posvečenih zdravi prehrani. Ne spletišču zavoda Med.over.net boste poglavje o zdravi prehrani našli na naslovu med.over.net/ /zdravajprehrana/. V njej je veliko koristnih prispevkov, na primer o označevanju živil ali koristnosti jabolk, če omenimo samo dva naključno izbrana. Tu boste našli tudi veliko receptov, a to je že tema za katero drugo priložnost. Marsikaj koristnega boste izvedeli tudi na Mlinotestovi spletni strani www.miinotest.si/zdravap.php, kjer so vsebino črpali predvsem iz knjižice Živimo zdravo. Če se bojite, da pri Mlinotestu morda preveč navijajo za žitarice, si preberite še zdravemu prehranjevanju namenjene spletne strani ljubljanskega Kliničnega centra na naslovu www2.kclj.si/zdravje-2. html. Ali pa morda tiste, ki sojih pripravili na murskosoboškem Zavodu za zdravstveno varstvo (www.zzv-ms.si/si/zdrava-prehrana/ fzdrava-prehrana.htm). Izbira je precejšnja, moramo pa biti, kot vedno, ko v spletu brskamo za informacijami, previdni, kajti če v iskalnik, recimo www.najdi.si, vtipkamo »zdrava prehrana«, bomo poleg zaupanja vrednih našli tudi različne ljubiteljske spletne strani, na katerih se pojavljajo bolj ali manj šarlatan- ski nasveti, ki se jim je seveda bolje na daleč izogniti. LETNIK 10 / ŠT. 3 / POMLAD 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 39 Knjige, ki se vživijo v otrokov doživljajski svet in preprosto ter igrivo odgo¬ varjajo na njegova vprašanja. Z ugankami, praktičnimi nasveti in različnimi poskusi spodbujajo branje, učenje in zabavo hkrati. Številne aktivnosti, kot so pregibanje listov, odpiranje okenc, vrtenje koles, obračanje zavihkov in druga presenečenja, malčku pomagajo, da prek igre odkriva svet. Dinozavri Božični prazniki Pametne knjige, ki jih beremo tudi z rokami Odkrivajte svet in se ob NAROČANjJE: (01)2364600 www.modrijan.si 28 strani trda vezava 19x19 cm ISBN 961-2410-23-2 Kateri so egipčanski bogovi? Kako so lahko Egipčani živeli v suhi in žgoči puščavi? Kdo je bil faraon? Kako so zgradili piramido? Kakšna je skrivnost papirusa? Otroci bodo sami gradili piramido, si ogledali egipčansko hišo, z ladjo potovali po Nilu, se sprehajali po svetišču ... in se učili o življenju iz preteklosti. 28 strani trda vezava 19 x 19 cm ISBN 961-2410- Nadobudni astronomi si bodo oblikovali predstavo o svetu in vesolju ter našli odgovore na številna vprašanja. Kakšna je razlika med zvezdo in planetom? Je mogoče živeti v vesolju? Zakaj Luna spreminja obliko? Koliko planetov poznamo? Kako je zgrajena vesoljska ladja? Pokukali bodo v naše Osončje, zavrteli Zemljo okoli Sonca in skozi teleskop pogledali v Saturn. Ali so dinozavri res obstajali in zakaj so izginili? Kako velik je bil največji dinozaver? Kako majhen je bil najmanjši dinozaver? Kdaj so dinozavri vladali na zemlji? So bili vsi krvoločni? Kako je prišlo življenje iz morja? Malčki bodo opazovali, kako iz jajca pokuka mladiček in kaj iz njega nastane, odkrivali svet iz časa pred 200 milijoni leti in se na koncu pridružili odpravi paleontologov. 26 strani trda vezava 19x19 cm ISBN 961-2410-25-9 Naravoslovna solnica, letnik X, št. 3, zamisel: Anja Štor, oblikovanje: Davor Grgičevič Modrijan sončne kartice / I