POŠTNINA PLAČANA V SOTOVINI
GLASILO KMETIJSKE DRUŽBE V LJUBLJANI -Jg ^
- 'registrovana zadruga z omejeno zavezo	_gt-—
Štev. 3.
V Ljubljani, 15. marca 1939.
Leto 56.
Vsebina • ' ie naše živlieTlie res bedno? — Ali ste razmišljali o tem?... — Gospodarske drobtine II. — Naši načini. — Izku-. .	stva s topinamburjem. — Ali ste pripravili orodje za spomladanska dela na polju? — Naš krompir se je izrodil. —
Strniščni krompir. — Kdaj je pravi čas za brananje strniti? — Priznani nasadi krompirja. — Naša fosforna umetna gnojila. — Ali ste pomislili na to, da letos primanjkuje zimske vlage? — Uničevanje plevela s pomočjo apnenega dušika. — Gnojenje krompirja — Kako naj postopamo z ržjo, pšenico in deteljo, ki je trpela vsled zime? — Ali ima sosed prav? — Vr-tič za kuhinjske dišavnice in'zdravilne rastline. — Kako se ubranimo škrlupa. — Zakaj je najbolje gojiti samo čiste pasme za pleme? — Bučne pogače (prge), važna dopolnilna hrana za živino. — Kako si pomagamo, če se govedu zatakne hrana v požiralniku? — Kaj storimo, če svinje les glodajo? — O krmljentju piščancev. — Zadružna misel mora biti v srcu. — Tržno poročilo. — Iz lesnega trga. — Kako bo s pšenico? — Narodni dohodek. — Izvoz jajc. — Društvene vesti. — Književnost. — Kako se je ustanavljal ..Kmetovalec". — Nagradno žrebanje ..Kmetovalca''
Rezultati nagradnega žrebanja so objavljeni na kraju strokovnega dela.
Ali je naše življenje res bedno?
France Magajna.
Mi kmetje vobče nismo oholi ljudje. Niti nimamo vzroka, da bi bili oholi. Na svoj stan pa smemo biti ponosni. Morda je res ostal tu pa tam kak spominček na tiste čase, ko £0 drugi stanovi kmeta prezirali, a to je v primeri z današnjo pozornostjo, ki nam jo svet posveča, nekaj tako malenkostnega, da gremo lahko jnirnega srca mimo. Nemara je bilo res velike vojne potreba, da so se tako rekoč „oči odprle" tudi nadutežem. Danes priznava ves svet, da je baš kmetijstvo hrbtenica vsake države. Vsi ostali stanovi so sicer neobhodno potrebni udje državnega telesa, niso pa nikoli tako nujno potrebni.
Ampak naše življenje, je vzlic temu bedno. Skoro vsakemu drugemu stanu se bolje godi ko kmetu. Vsaj mi, kmetje sami, smo tega prepričanja. Koliko je na primer prijetnosti, ki jih je deležen meščan, kmet pa ne. Blagor meščanu, kaj ne da? Uživa dobra jedila, je snažno oblečen in njegovo razvajeno uho posluša koncerte odličnih zborov, mi se pa moramo zadovoljiti s hreščečo harmoniko ali z obupnim zavijanjem natr-kanih pevcev. Blagor meščanu ...
Z mano je bila usoda do zdaj zelo ljubezniva. Poganjala me je skozi
življenje po takih potih, da sem mogel biti deležen dobrot in grenkot raznih stanov. Povem vam, da nisem prav pri nobenem opazil posebnega blaženstva. Do malega vsak ima poseben križ, čez katerega se čemerno ljuti. In v vsakem stanu sem opažal ostudno zavratno rovar-jenje in trganje za oglodano kost. Po vseh takih izkušnjah in opazovanjih sem danes popolnoma prepričan, da je kmetski stan vobče najsrečnejši.
Zakaj? Zato, ker smo svobodni bolj ko vsi drugi. Kmetija naša je edini naš gospodar. Ona je, ki nas priganja k delu. Naš bližnji nas ne ovira v našem prizadevanju. Pridelki, pičli ali obilni, so samo naši. Moja soseda na desni in levi ne vprašata po mojih pridelkih, ker imata svoje. Ako v svojem delu kaj zgrešim, ne bo nikogar, ki bi me zato ujedal. Dam Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega, v ostalem pa sem prost in svoboden.
Mi kmetje po slovenskih deželah smo v pretežni večini majhni kmetje in zato nas čestokrat tare siromaštvo. Toda tudi siromaštvo je relativno. Gospod v mestu se vsak dan masti s pečenko, mi otepamo zelje, krompir, žgance; toda za gospoda ni povsem gotovo, če bo imel pečenko
čez mesec dni, mi pa bomo imeli naše žgance. Vsa velika beda zadnje velike vojne ni mogla kmetu ukrasti zelja in žgancev, ukradla pa je pečenko gospodu in niti žgancev mu ni dala v zameno.
Siromaštvo naposled ni nikaka neozdravljiva bolezen malega kmeta. Ako bo znal uravnovesiti izdatka z dohodki, bo izhajal brez posebnih težav. Ako je marljiv, podjeten in napreden, mu bo od leta do leta bolje. Ako si bo pomagal z razumom in poslušal nauke strokovnih listov in knjig, bo kmalu, spoznal, kako lepa in koristna umetnost je kmetijstvo prav za prav. In kako prijeten mu bo občutek, da je v svojem ožjem kraju prvi in da se drugi ravnajo po njem.
Za primero. Moja kmetija z vštetimi gospodarskimi poslopji, živino in premičninami je moj kapital. Moja poglavitna skrb mora biti, da tega kapitala pod nobenim pogojem ne znižam. Takoj za tem je druga skrb, ki me sili do iskanja načinov, s katerimi bi svoj kapital povečal. Napravim noj sadovnjak, kapital je že večji; kupim si modernejši plug, kapital rase; zasadim prazno gozdno parcelo, nov kapital je tu. Umno obdelovanje polja, izmenjava semen, moderno gnojišče, lepo urejeni hlevi, razumna j)dbira živine — vse to in še mnogo drugega pomaga do neizbežnega porasta mojega kapitala. To je edini uspešni način naše borbe proti siromaštvu. Ni treba, da bi zaradi tega postali sužnji bodočnosti; ni treba, da bi mi in vsa naša družina poginjali od truda in
prikrajševanja samo zato, da bo naše bog si ga vedi kakšno potomstvo živelo v obilici. Kmetija mora biti naš suženj in ne mi njen. Razum mora biti naš vladar. Vse v pravem sorazmerju. Ne smemo posnemati nikdar sitega lakomneža, ne smemo pa tudi poslušati znanega osla, ki je dejal, da mu ni mari, če bo po njegovi smrti rastla trava.
Pred leti sem zasadil s smrečicami parcelo v gmajni, ki jo je do tedaj pokrivalo kopinje (robida). Prijatelj mi je rekel: „Cemu? Saj jih ne boš nikoli podiral." Jaz sem se mu veselo nasmehnil. Kajpada, ne bom učakal dneva, ko bo tam zapela žaga, toda takoj drugi dan po saditvi je bila parcela več vredna in bi dobil več zanjo, če bi jo želel prodati. Kapital je povečan že v prvem dnevu in se potem od leta do leta veča sam brez vsakega truda od moje strani. Moder mož je bil tisti kmet, ki je prvi rekel: „Z obdelanim gruntom čakaj kmet letine!" Moj oče je pred vojno sadil sadna drevesca v kraju, kjer ni bilo drugega drevja: kjer sploh ni nikoli sadno drevje rastlo. Splošen posmeh. Zdaj v povojnih letih natrgamo tam vozove jabolk. Posmehljivi sosedje sadijo zdaj, namesto da bi trgali tudi oni. Nihče jim ne bo povrnil izgubljenih let.
Naše zabave? Imam prijatelja, ki je razmeroma bogat trgovec. On pravi: „Kaj se ubijaš s kmetijo, ko ni nič?" No, poglejmo! On sedi cel teden za pultom, plačuje račune, pošilja terjatve, sešteva stolpce številk in je ves čas nasajen- ko osa. Doma ima razkošno stanovanje, je res, ampak, če je prost, pobegne, če le more, iz njega. V nedeljo sede v
Pri žetvi pšenice je odbirala kakšna stara ženica najlepše klasje, da sem dobil kakih 20 kg odbranega semena. Vsejal sem ga posebej za seme in posebno dobro negoval. Kupoval sem tudi večkrat semensko pšenico. Enkrat sem dobil takšno, da je bila okužena s prašno snetjo, katera poprej ni bila znana v naših krajih. Znana je bila že od nekdaj trda ali smrdljiva snet. Doma na zgornji način pridelano seme se je v splošnem najbolje obneslo. V malem pa je dobro delati poizkuse z drugimi sortami.
Enkrat, ko je bila posebno dobra pšenična letina, sem nabral sam naj-
lasten avto in se pelje v Trst poslušat opero ali pa plesat v razkošne opatijske kavarne. Nekoč sem bil z njim: vse okoli naju trudna, topa gospoda — jara gospoda večinoma. V mislih sem primerjal razposajeno razigranost kmetskih fantov in deklet s to fino, nasičeno in dolgočasno eleganco. Kolika razlika! In to je življenje in „veselje" v „visokem" svetu. Več sreče in veselja občutim jaz, ko pričakujem prve sadove nove sadne sorte ali prve cvetove nove cvetlice na svojem vrtu, kot vsa ta nebogljena denarna gospoda skupaj.
Ali je naše življenje res bedno? Ne, ni! Kdo od nas bi prodal svojo svobodno neodvisnost? Kaj je bolje: pečenka na mizi, želodec pa s kronične neprebavo, ali pa žganci na mizi, želodec pa tak, da bi zmlel stare okovane škornje, če bi prišli vanj? Kdo ugane?!
Kmetski stan je siromašen stan, a v svojem siromaštvu je bogat!
Ali ste razmišljali o tem,
—	da kmetijstvo zgubi letno vsled pomanjkanja silosov 1K milijarde dinarjev, kakor so izračunali strokovnjaki?
—	da imamo v Jugoslaviji 3 visoke šole s 15.000 dijaki, čez 200 gimnazij s 100.000 dijaki, 30 bogoslovij z 2600 dijaki, 30 trgovskih akademij s 3500 učenci, toda samo
3 srednje in 46 nižjih kmetijskih šol z 1500 učenci! To malo število šol naj strokovno izobražuje podmladek kmečkega ljudstva, ki šteje čez 13 milijonov?
—	da je beograjska občina v dvajsetih letih izdala 500 milijonov dinarjev za tlakovanje cest in da je samo v enem letu od kmetov sprejela 90 milijonov dinarjev na trošarini?
lepše od spodaj do vrha z zrnji napolnjeno klasje za 1 kg semena. Hotel sem si vzgojiti iz tega kilograma prav izvrstno semensko pšenico. Vsejal sem jo v vrt v zelo redke vrste, obilno pognojil s superfosfa-tom, kalijem, pepelom, okapal, ogrnil, vse mogoče sem storil. Pšenica je bila res prekrasna in sem se veselil na izborno seme. Poprej, ko je dozorela, so mi jo ptiči, predvsem seveda vrabci, skoro popolnoma obrali. Računal sem na najmanj 30 kg semena. To seme bi moral vsejati na polju zraven druge pšenice v posebno vrsto in jo negovati kakor v vrtu. Neverjetno je, kako
človek, kateri si vsaj domišljuje, da je previden in preudaren malo bolj kakor drugi, ki ne dela samo z rokami, ampak tudi z glavo in ne lenari, kljub temu napravi napake, katere so mu prav za prav dobro znane, in jih vendar zagreši. Vsak
sil.
Domač črtalnik (vidi članek „Qosp. drob-tine" v 2. šitev. Kmetovalca).
je svoje nesreče kovač, pa najsi bo učen ali neučen nevednež. Šele ko nam pade sneg na lase, malo dozo-rimo.
Kupil sem enkrat v enem samem letu za 10.000 din umetnega gnojila z namenom, da bom dal rastlinam popolnoma vsega, kar potrebujejo v prav zadostni meri in da bo še ostala v zemlji obilna stara zaloga redilnih snovi..
Denar za umetno gnojilo sem dvignil v hranilnici. Nazaj ga nisem več vložil. Uspeh je sicer bil, toda premajhen, da bi nazaj vložil izdano vsoto.
Iz tega je razvidno, da sem se resno in vztrajno prizadeval, ne mogoče eno leto, ampak desetletja. Šte-dil nisem ne s trudom, ne z denarjem. Denar za umetni gnoj sem skušal na različne načine prištediti. Novega leta nisem več čakal v pijani družbi in nisem več veseljačfl. V potu svojega obraza sem opustil začasno vino, cigarete in še marsikaj,
Prepravljen Sackov črtalnik (vidi članek „Gosp. drobtine" v 2. štev. Kmetovalca).
Pofjedelstvo.
Gospodarske drobtine II.
Goričan.
kar stane denar, čeprav vem iz lastne nepristranske izkušnje, da nekaj greha je vsakemu človeku po* trebno. Ves ta prihranek in še veliko več sem dal v zemljo. Vsekakor pa cilja, da bi pridelal 40 q pšenice na 1 ha, nisem dosegel. Pogosto se mi vsiljuje neprijetna zamisel, če spadam k drugi vrsti tistih, sicer maloštevilnih strokovnjakov, od katerih prvi ne razumemo ničesar, drugi pa še malo manj.
Da bi se doseglo 70 ali celo 100 q pšenice na 1 ha, tega ne verujem. Kdor razmišljuje in sam preizkuša, ta težko veruje. Veruj, kar moreš, jaz pa ne morem.
Eno sušno leto sem dosegel 32 q. Ta uspeh moram pripisati izredno ugodni suhi letini bolj kakor mojemu trudu. Če bi bila spomlad deževna, mi je padla pšenica pred cvetjem radi bujne rasti. Snopje je bilo potem čisto razmršeno in tako široko, kakor v starih časih žensko krilo. Na voz smo ga morali nalagati s podajalnikom. Moča nam vzame dva kosa kruha, suša pa samo enega. V takih letinah je imel sosed s svojo polovico manjšo, slabo pšenico, katere mu pa veter ni podrl, boljšo mlačev od mene.
Dušika nisem kupoval z umetnim gnojilom. Redili smo 500 do 600 kg živine na 1 ha njiv in travnikov. Ko je cena živini padla na 3 din za 1 kg žive teže, sem znižal stanje živine na približno 400 kg na 1 ha. Sejem tudi sorazmerno veliko lucerne in črne detelje.
Imamo mlatilnice na električni in bencinski pogon. Ker imajo tu in tam snetljivo pšenico, razkužim iz previdnosti vsako leto semensko žito. Na 101 mlačne vode raztopimo 5 dkg galice (VM 100 kg pšenice vržem v kad, polijem z raztopino in dobro premešam. Takoj nasejem skozi sito živo apno v prahu, kostno moko, pepel in mešam tako dolgo, da je zrnje primerno suho in se da sejati.
Tako pripravljeno seme bi se gotovo dalo sejati tudi na stroj. Včasih mi je ostalo kakih 30 kg tako pripravljenega semena. Vsejal sem ga potem drugo leto in je dobro izka-lilo.
Mogoče je že v naši državi kakšna kmetijska šola ali veleposestnik dosegel 40 q. Zanimajo nas pa le pridelki od najmanj 1 ha, ne pa od 1 ali 10 m2.
Za Slovenijo, katera uvaža okoli 10.000 vagonov žita in moke, bi pomenilo 40 q pšenice in 70 q koruze na 1 ha popolno oskrbo lastne po-
trebe. Če bi tudi tako visoka proizvodnja ne dala gospodarstvu čisti donos, bi bil marsikdo tako navdušen za takšen poizkus, da bi primerno znižal ali za nekaj časa popolnoma opustil vse prazne, nepotrebne,
Krompirju namenjeno njivo preor-jemo in pobranamo. Na okopavalni-ku odstranimo sekiricam podobne lemežke, ki so namenjeni samo oko-pavanju. Pritrdimo pa nanj osipalno pripravo, ki sestoji iz lemeža in dveh gibljivih desk. Par kravic v jarmu (pri nas smo majhni kmetje in v pretežni večini opravimo vse delo s kravami) vleče zdaj osipalnik gor in dol po njivi. Napravljamo jarke. Ako sta dve živali v jarmu, ne potrebujemo nikakega črtalnika. Če začnemo na levi strani njive, bo pri prvi poti stopala leva krava po obmejnem jarku, desna pa po njivi. Osipalnik napravlja za njima jarek,
nekoristne ali celo škodljive izdatke v korist temu višjemu cilju.
Če bi se nas našlo večje število kmetskih radovednežev, bi naprosili g. Magajno za vodjo poučnega izleta v Italijo ob času pšenične žetve.
(Dalje sledi.)
lezen drog (kos šine) in na tega troje lemežev z dvojnimi deskami. Srednji je negibljiv, krajna dva je pa moči po potrebi pomakniti proti sredi ali proti krajema, da je razdalja med jarki večja ali manjša. Priprava je jako praktična, potrebuje pa močne uprege — para konj ali volov.
Jarem navadne dolgosti je ravno prave mere, če napravljamo jarke za krompir. Za koruzo je potrebna večja razdalja med jarki in za ta namen je treba imeti jarem nekoliko daljši.
V napravljene jarke polagamo krompir z roko. To delo opravijo
Naši načini.
France Magajna.
Ko si je pred nekaterimi leti prvi posestnik v naši vasi omislil Eber-hardov okopavalnik (osipalnik), je bilo vse proti njemu. Vsak je trdil, da ne bo nič z njim; da je ročno delo najboljše in da bo okopavalnik samo razmnožil piriko po naših njivah. Izkušnje so pa pokazale, da je to novodobno orodje vredno zlata. Predvsem je delo hitro opravljeno, kar je velike vrednosti zlasti tedaj, ko grozi dež. Njiva se skoro nič ne tepta in — čudno! — okopavalnik celo hitreje zatre piriko nego moti-ka. Da je tudi trud veliko manjši, ni treba poudarjati.
ki je v najpravšni oddaljenosti od meje. Na koncu njive obrnemo in zdaj bo desna krava stopala po pravkar napravljenem jarku in osipalnik bo napravljal nov jarek, ki bo oddaljen okoli 60 cm od prvega. Delo se tako nadaljuje do nasprotne strani njive. Ako mesto para v jarmu na-prežemo eno žival (konja ali vola), niso jarki nikoli ravni in nikoli povsod enakomerno razdaljeni.
Neki večji posestnik v bližini mi je pokazal pripravo, ki napravlja hkrati troje jarkov. Na gredelj izrabljenega Eberhardovega pluga je domači kovač pritrdil poprečno že-
Sackov Planet Senior E 7 rovna širina v vrstah 25—75 cm za okopavanje, pletev in
osipanje. Teža 35 kg.
otroci. Ne merimo s centimetri razdalje med posameznimi gomolji — dobra ped, pa je. Nekateri imajo navado, da jarke, ko je krompir položen, zasujejo zopet z osipalnikom. Tega zastavijo v greben med jarki in zemlja pada na desno in levo. Ko je njiva končana, imamo jarke med vrstami. Meni se ne zdi to dobro. Ne glede na to, da stopinje vprežne živine stro nešteto gomoljev, je tudi poznejše okopavanje slabo opravljeno, osipanje pa še slabše. Iz tega razloga zasujemo jarke z grabljami ali motikami. Delo se izvrši tudi tako dovolj hitro in njiva je potem lepo ravna.
Sejalke, ki jih imamo v naši vasi, so peterovrstne — vrsta od vrste 16 cm. So lahke, okretne in delajo dobro. Ker pa imajo premalo vrst, jih ne moremo uporabiti za sejanje pese. Za to delo so potrebne sedme-rovrstne. Pri teh ostane odprta prva, četrta in sedma seialna cev, ostale štiri so zaprte. Sejalka seje tako tri vrste hkrati in razdalja med njimi je okoli 50 cm.
Problem je bil v začetku, kako peso sejati, ker ne gre, da bi seme padalo zaporedoma kakor pri žitu, bila bi v vrsti presilna gošča, tudi če pozabimo, da bi bila množina semena pretirano velika. Problem je rešil eden kmetovalcev v bližini. Zmešal je pesno seme z ajdo. Da bi mu pa ajda ne kalila, jo je poprej primerno opražil v krušni peči. Preden
Vsled te posebnosti v razvitku rastline je mogoče, in to so mi potrdili ponovni poizkusi, požeti zelene dele, ne da bi se zmanjšal pridelek gomoljev, ako se ta žetev izvrši: 1. ne prepozno in 2. dovolj visoko od tal. Lani n. pr. še 7. avgusta za po-izkušnjo izvršena žetev ni povzročila znatnega upadka gomoljev, vendar je priporočljivo, da se izvrši žetev v juliju in sicer 60 cm od tal ali še višje, tako da ostane spodnji del stebla opremljen z zelenim listjem in da klorofilna funkcija rastline ne preneha; sicer bi odgnale iz semenskega gomolja nove mladike, a raz-vitek rastline bi se časovno tako zategnil, da ne bi utegnila več dati zadovoljivega pridelka gomoljev. Z visoko odžetega štora pa odženo v dobrem tednu mnogoštevilne stranske mladike, ki se hitro pokrijejo z
pa začne mešanico sejati, priloži mešanici še prgišče neposušene in zategadelj kaljive ajde. Ta skali prej kot pesa in mu od daleč kaže, kje je pesna vrsta. Lahko, potemtakem, okopava z okopavalnikom v najra,-nejšem času. Pozneje, ko se pesa začne razvijati, populijo ženske odvi-šno ajdo in obenem razredčijo tudi peso, če je kje pregosta. Okopavanje se v začetku vrši z lemežki, ki rahljajo zemljo in izpodrezujejo plevel tik pod vrhom, pozneje pa, ko je pesa večja, je treba z njimi iti v tla globlje.
Pri ročnem okopavanju ostanejo jarki med lehami ali med njivama dveh gospodarjev čestokrat neoko-pani in postanejo pozneje pravo leglo plevela. Ena pot z okopavalnikom gor ali dol očisti tudi te.
Tudi strniščno korenje smo začeli sejati v vrste po dolgem, da jih lahko sredi poletja in pozneje okopa-mo z okopavalnikom. Tu pa moramo plitve jarke narediti z grabljami. Na površju je zemlja zaradi zimskega mraza zelo rahla. Vrste s sejalko sejanega žita so nam pri tem opravku kažipot. Med dvema jarkoma korenja so tri vrste žita. Seme korenja sejemo seveda z roko, ker nimamo še boljše priprave. Po končani setvi ne zasujemo več jarkov z grabljami, marveč kratkomalo po-branamo celo njivo z železno brano, pa je delo dvakrat koristno.
mladim listjem in ki dado v jeseni mlado, manj olesenelo in vsled tega slastnejšo, po množini ne kaj pičlejšo krmo nego stebla, ki niso bila poleti odžeta. Tako je mogoče po mojih izkušnjah pridobiti v juliju mesecu s hektara okoli 25.000 kg dobre zelene krme ne da bi se jesenski pridelek zelene krme in gomoljev zmanjšal, po kakovosti se s to operacijo jesenska zelena krma celo izboljša. V juliju požeta zelenjava se lahko ali zelena pokrmi, ali pa se tisti čas kaj lahko posuši za zimsko rabo in se dobi okoli 5000 kg suhe krme, ki po kvaliteti nič ne zaostaja za najboljšim senom in ki jo po množini brez namakanja ne presežejo niti najboljši travniki s celoletnim pridelkom. V mladem stanju požeta topinambur-jevka gre živini v slast, tudi stebla so tedaj že nežna in ne gredo v Zjedi
kakor jesenska stebla v juliju neod-žetih rastlin.
* Po analitičnih izsledkih francoskih kemikov Miintza in Girarda vsebuje zelenjava topinamburja (listi in stebla) v juliju mesecu poleg 3,06% pepela in 83,40% vode še 3,57% dušičnih in 9,97% nedušičnih snovi. Iz analitične razpredelnice žal ni razvidno, dali in koliko je v dušični komponenti (3,57%) obseženih poleg beljakovin in amidov še nitratov in amonijevih spojin, ki za krmilno vrednost ne prihajajo v poštev; dobro bi bilo, da kdo od kemikov izpopolni analizo v tem pogledu. Na zraku posušeno blago (z nekako 15% vode) vsebuje potemtakem okoli 18% dušičnih in 51% nedušičnih organskih snovi in je torej krmilo odlične sestave in izredno bogato dušičnih snovi.
Po analizi omenjenih francoskih kemikov vsebuje v oktobru pospravljena topinamburjevka, ki poleti ni bila odkošena, poleg 2,89% pepela in 83% vode. 2,54% dušičnih in 11.47% nedušičnih snovi, med njimi 3,63% surove celuloze. Na zraku posušeno blago (s 15% vode) vsebuje torej 12,8% dušičnih in 57.6% nedušičnih snovi, je tedaj dušičnih snovi revnejše in tudi vsled olese-nelosti slabše prebavljivo; vsled manjše slastnosti ga gre tudi več v zjedi. Vendar je, kakor kažejo po g. ing. Bajcu priobčeni krmilni poizkusi, tudi jesenska topinamburjevka odlično krmilo, saj je dalo 100 kg krme vštevši nedvomno precejšnjo množino zjedi 8,80 kg mleka, dočim velja za svežo klajo z najboljših travnikov, da da 100 kg brez zjedi povprek po 12 kg mleka.
Drugi jesenski pridelek zelene krme, ki po množini vsled prvega od-kosa ni bistveno zmanjšan, je posebno prikladen za ensilažo, dasi se da, ako se ajda pravočasno umakne, posušiti tudi v kozolcih.
Iz vsega, kar sem navedel, izhaja:
1.	da topinambur dopušča poljedelsko izkoriščanje in pridobivanje razmeroma velikih pridelkov, dobrih krmil brez rizika in brez večjega truda in stroška na osojah in v zasenčenih legah, na peščenih, prodnatih, preveč propustnih in osušitvi podvrženih kakor tudi na mokrih (ne zamočvirjenih!) zemljiščih, v naših podnebnih prilikah sicer nepri-kladnih za vsako drugo poljedelsko izkoriščanje;
2.	da daje v letih, ko je pridelek sena vsled pomladnih mrazov, vsled pomladanske suše, vsled črva itd. nezadosten, v juliju mesecu pravilno
Izkustva s topinambur jem.
Milan Jaklič. (Konec.)
izvršena žetev topinamburjeve zelenjave obilno in v kvalitativnem pogledu polnovredno dopolnilo suhe krme;
3.	da omogoča kmetijam, ki vsled malozemlja ali vsled neugodnega razmerja med njivsko površino in košenicami kronično in tudi ob dobrih letinah trpe na pomanjkanju klaje — in teh je pri nas velika večina -— pridobivanje velikih množin dobre klaje poleg gomoljev, ki po množini in kakovosti daleč presegajo pridelke ostalega pri nas običajnega korenja (koren, pesa, repa) in gomolja (krompir);
4.	da zasluži topinambur — ne le kot pomoč v stiski ali zadregi — vsled svojih odličnih lastnosti mnogo večjo kulturno površino, nego je je deležen, ker daje ob nižjih stroških večje, zanesljivejše in boljše pridelke kakor katerakoli druga kulturna rastlina.
Da je skromni obseg topinamburjeve kulture pripisati neprimerni gojitvi in izkoriščanju te rastline, izhaja iz drugih mojih izkustev, na katere se ob priliki še povrnem.
Ali ste pripravili orodje za spomladanska dela na polju? Prvo orodje, ki ga bo-dete rabili na v jeseni izoranih njivah, bo poljsko ravnalo. Opisali smo ga lani v ..Kmetovalcu". Cim postane oranje na proti jugu obrnjenih brazdah sivo ali belo, ter se na palico, ki smo jo porinili 10—15 cm globoko, zemlja več ne lepi, je čas, da ravnalo uporabimo. Ravnalo omogoči pristop zraka v zemljo, življenje bakterij se pospeši, vzbudi pa se tudi življenje v semenu plevela in tako začne kliti. Poznejše brananje pred setvijo bo mlade klice izniklega plevela uničilo. Če pa opustimo ravnanje, bo plevel izklil istočasno s setvijo, prerasel posevek in če ga ne bomo pravočasno izru-vali, bo škodil donosu. Poljsko ravnalo nam prihrani mnogo izdatkov za plevljenje!
na listna ušica (myzus persicae) je to.
Vsem je znano, da listne uši s svojimi rilčki prebodejo kožico, ki obdaja rastlinske organe, da pridejo do soka, ki ga pridno sesajo. To jim je glavna hrana. Skozi drobne ranice je pot virusu odprta. Še več. Uši na svojih rilčkih naravnost prenašajo kužilo z okuženih rastlin na zdrave. So torej prave posrednice in raznašalke izrodnih bolezni.
Važno je, da so lahko tudi neke daljne krompirjeve sorodnice, n. pr. volčje jagode (solanum nigrum), ki rastejo kot plevel po njivah in ob potih, okužene s kužili izrodnih bolezni, čeprav so na zunaj zdrave. Ker jih obiskujejo iste uši, lahko prenesejo bolezen z njih na zdrav krompir.
Breskvina uš prezimuje z jajčeci na breskvah in marelicah. Od tod preletijo krilate samice v početku poletja na krompir. Čez poletje se silno razmnožijo in razširijo daleč na okoli. Same se okužijo z virusom in jih nato prenašajo. Le zadnji rod pod zimo se razvije na neokuženem plevelu, ne na krompirju, zato ta rod ni okužen z virusi izrodnih bolezni. Edino to dejstvo nam v nekem roku omogoča borbo proti njim: če namreč sproti spomladi odstranjujemo z njive vse bolne rastline, da se uši ne morejo okužiti, pa zato tudi ne prenašati bolezni. Seveda je pa težava zopet v tem, da so mnoge krompirjeve rastline na zunaj na videz zdrave, v resnici pa znotraj okužene z virusi. To so bolj odporne rastline ali sorte, ali se pa pri njih bolezen še ni tako močno razvila. Njihovo potomstvo je že bolj okuženo, morda se bolezen že na zunaj pokaže, ali vsaj pridelek je manjši. Nadaljnje potomstvo bo pa prav gotovo že tudi na zunaj kazalo vse znake bolezni. Pridelek bo vedno bolj nazadoval, dokler ga na kraju nič več ne bo.
Pri odpornih sortah se nikdar cela njiva hkrati ne razboli. Bolezen se pokaže le na slabotnih grmih. Če te naglo in sproti odstranimo, bomo vendar to sorto lahko več let obdržali v stanju, ki bo gospodarsko povoljno.
Izrodne bolezni so razširjene povsod. Ne le pri nas, temveč tudi v drugih deželah. Vendar pa nastopajo v tem kraju v večjem obsegu, v drugem pa v manjšem. Če želimo naš krompir ohraniti v pridelku na višini, moramo torej:
Naš krompir se je izrodil.
Ing. Sadar.
Ze pred leti sem na tem mestu obširno pisal o vzrokih, zakaj naš krompir iz leta v leto peša v pridelku, zakaj se je izvrgel, izrodil, kakor rečemo s strokovnim izrazom. Pred leti smo na dolgo in široko obravnavali pojav nitavosti krompirja, ki je tedaj izredno močno nastopila v nekaterih krajih naše domovine.
Danes vemo, da so glavni vzroki izrodu krompirja neke bolezni, ki ovirajo rastline v pravilnem njihovem življenjskem delovanju. Razume se, da ne more biti pridelek popolen, ako je rastlina v razvoju ovirana, ako ne more v redu sprejemati hrane, dihati, zlagati pričuvno hrano v skladiščih, — kakor so n. pr. pri krompirju gomolji — ako rastlinski sok ne more pravilno krožiti po ceveh, ki so isto, kot so žile v človeškem telesu itd. Vse te težave v prehrani povzročajo posebne snovi, ki niso niti živalskega niti rastlinskega izvora, snovi doslej še neznane sestave, ki morda že bolj sličijo nekakim solem in ki jih imenujemo kratko-malo „kužila". Znanstveno se reče kužilu virus, zato se vse te bolezni imenujejo virusne bolezni ali viroze. Lahko bi jim tudi rekli „izrodne bolezni", ker povzročajo izvrženje.
Kužil je več vrst. Vsak virus povzroča bolezen, ki se na zunaj drugače pokaže. Neki virus ovira pravilno kroženje rastlinskega soka. Posledica tega je, da se v listju nabere
preveč škroba. Cevi se zamašijo in listje se zvija v smeri glavnega listnega rebra, robovi listja pa porume-ne. Ta bolezen je najbolj razširjena ižrodna bolezen.
Drugi virus ovira pravilno tvorbo listnega zelenila. Na listju se pokažejo svetlozelene, svetlejše in temnejše lise, list izgleda brezast, se-rast. To je bolezen „mozaik". Takšno bolno listje se pri občutljivih rastlinah prične kodrati, t. j. zvijati pravokotno na glavno rebro. Tako nastane bolezen „kodra" ali „ko-dravost".
Zopet tretji virus izziva delno odmiranje celic na listih, listnih rebrih in pecljih. Peclji izgube prožnost, postanejo krhki, se lomijo kot steklo. Na pecljih se odmrlo staničje odraža kot črte, rjavi pasovi, zato se bolezen imenuje »črtavost ali pa-savost".
Ena in ista rastlina je lahko okužena z več vrstami virusov, zato se vsi omenjeni zunanji pojavi lahko hkrati pokažejo.
Zelo je zanimivo in važno, da ku-žila ne morejo priti v rastlino skozi korenino ali sploh skozi zdravo in neranjeno rastlinsko kožico. Celice morajo biti ranjene, da se skozi rane lahko vanj zarije virus.
To spoznanje je napotilo znanstvenike, da iščejo posrednika, ki kužila prenaša. Našli so ga. Breskvi-
1.	Preiskati, v katerih krajih nastopajo izrodne bolezni v najmanjšem obsegu.
2.	Le v teh krajih in iz teh krajev smemo dobivati semenski krompir.
O i	• v v •
htrniscni
Milan
V članku „Kako preprečiti naraščanje kmetskih brezdomcev", objavljenem v novembrski številki »Kmetovalca", se g. Val. Janhar dotika strniščnega pridelovanja krompirja in omenja slab rezultat, ki mu ga je pred nekaj leti dal za poiz-kušnjo poleti posajen krompir: plesen da ga je napadla v cvetju in ga popolnoma uničila. Vendar ga ta prvi neuspeh ni uplašil in namerava svojo poizkušnjo ponoviti. Ker sem že 1. 1931. prvič za poizkušnjo posadil 23. julija krompir in sem potem poizkusne saditve v teku julija in v začetku avgusta še večkrat ponovil, utegnejo tega ali onega zanimati opažanja, ki so mi jih ti poizkusi dali.
Kar se bolezni tiče in prav posebno še krompirjeve gnilobe, so me izvršeni poizkusi prepričali, da je strniščni krompir odpornejši in v svojem pridelku bolj zdrav od pomladi posajenega krompirja, dasi o absolutni imuniteti ni govora. L. 1937. mi je n. pr. dal strniščni krompir na 11 arov obsegajoči parceli hektarski pridelek 8700 kg; približno desetina pridelka je bila pokvarjena od gnilobe. Od pomladanske saditve, ki je dala 14.000 do 15.000 kg na ha in ki je bila dvakrat škropljena z borde-leško brozgo, je bilo več nego tretjina pridelka pokvarjenega. Izgleda, da je krompir v predcvetni dobi pred napadom plesni več ali manj ali morda celo absolutno imun; še nikoli nisem namreč opazil krompirja od plesni napadenega pred cvetjem, dasi so vremenske prilike marsikdaj tudi pred cvetenjem krompirja raz-vitku in širitvi plesni ugodne. Če se s pozno saditvijo cvetenje zategne preko dobe, ko je nevarnost okužbe vsled običajnih vremenskih razmer največja, t. j. preko julija in prve polovice avgusta, je nevarnost okužbe močno zmanjšana, dasi ne izključena, ker so časih, četudi redkeje, vremenske prilike še v drugi polovici avgusta ali celo v začetku septembra razvitku krompirjeve plesnobe ugodne. Dasi je do izvestne mere strniščni krompir pred krompirjevo
3.	Ves semenski krompir mora biti pregledan od Okosema in priznan.
4.	Vse sorte, ki so že močno opešale, moramo zavreči. Vzgojiti si moramo nove, odporne in zato rodne sorte.
krompir.
Jaklič.
gnilobo zavarovan, ta relativna odpornost ne more biti merodajna za strniščno pridelovanje, zakaj tudi v izredno bolnih letih, kakor je bilo ravno 1. 1937., da pomladna saditev večjo množino zdravega neokuženega blaga nego poletna saditev: torej strniščni krompir vzlic svoji večji odpornosti proti boleznim ne more uspešno tekmovati s sezonskim pridelovanjem.
Pač pa po mojih izkustvih strniščni krompir lahko tekmuje z drugimi pri nas običajnimi strniščnimi kulturami (repo, korenom, presajeno peso). V teku teh let sem dosegel s strniščnim krompirjem hektarske pridelke od 6200 kg do 13.000 kg, torej v srednjem okoli 10.000 kg, in ta pridelek po vrednosti daleč nadkriljuje naše druge strniščne pridelke in dobro plača tudi večje stroške za semensko blago in spravilo. Po hranilni vrednosti velja 10 kg krompirja za približno 22 kg korena, za 26 kg pese in za 40 kg repe, četudi je v repi in v korenu nekaj več prebavljivih beljakovin nego v krompirju. Absoluten pogoj za zadovoljiv pridelek strniščnega krompirja v našem podnebju je, da ne pride prepozno v zemljo. Izkušnje so me uverile, da je saditev v avgustu pri nas prepozna in da je uspeh avgustove saditve nezanesljiv. Sicer mi je pred leti prve dni avgusta posajen krompir dal okoli 7000 kg po ha, pa mi v izredno mokrem letu 1937. na 2 a obsegajoči parceli 3. avgusta posajen krompir sploh ni pristopil k tvorbi gomoljev in je ostal brez pridelka, dočim je v istem letu'15. julija obsajena parcela 11 arov dala hektarski pridelek 8700 kg. Važno je tudi za uspeh, da se sadi predhodno na svetlem kaljen krompir, ki se mnogo hitreje razvija. Razgrnitev krompirja v čim hladnejšem svetlem prostoru je obenem tudi najenostavnejši način, da se semensko blago v toplem pomladnem in poletnem času ohrani v krepkem, neoslabljenem in zdravem stanju do saditve.
Za krmo je strniščni krompir kakor rečeno prav dobro blago; za
Kdaj ]e pravi čas za brananje strnin?'
Prvič takoj po setvi, dokler še samo nekoliko vršičkov izniklega žita pokuka iz zemlje. Potem ne sinemo branati" tako dolgo, dokler žito ni popolnoma izniklo in dokler tudi najslabše rastlinice nimajo vsaj 2 popolnoma razvita lista. Od te dobe in dokler žito ne poraste toliko, da nam sega do kolen, je čas za brananje. Na močno za-pleveljenih njivah bomo branali tudi večkrat, v razdobju najmanje 10 dni. Po vsakem brananju bo namreč izklil nov plevel, ker smo pri predhodnem spravili seme 3 do 5 cm pod površino zemlje, kjer najhitreje klije. Z vsakim brananjem pa tudi uničimo mlade klice plevela in ker po brananju žito-oujnejše raste, se nam ni treba bati, da bi mogel pozneje izklili: plevel udušiti žito. Zgodilo se bo ravno nasprotno, žito bo udušilo plevel.
Seveda treba izbrati za brananje žit pravi čas z ozirom na velikost plevela, kakor tudi na vlažnost zemlje. Mokro, lepljivo zemljo ne smemo nikoli branati!
prodajo kot jedilni krompir je manj uporaben, ker doseže — po letini — le večji ali manjši del pridelka debelino, ki jo trgovina za tak krompir zahteva.
V Bretaniji in v nekaterih drugih francoskih pokrajinah z dolgo milo jesenjo in ne preostro zimo sade krompir v avgustu. Pred zimo doseže primerno debelino. Preden zemlja zmrzne, ga visoko osujejo ali pa odenejo vrste z debelo plastjo slame. Tako prezimuje v zemlji do kopanja, ki se izvrši v teku prvih mesecev novega leta, kadar je zemlja kopna, ne zmrzla in ne premokra. Ta krompir, ki ima okus in videz novega krompirja, se na pariškem trgu in po francoskih mestih prodaja kot „mlad krompir", je jako cenjen in uspešno tekmuje z zgodnjim krompirjem iz Alžirja in iz Provanse. Pridelovanje je jako donosno: dasi pridelek po množini zaostaja za pridelkom sezonske kulture, dosega petorno ali še višjo ceno in je izkupiček z njive seveda neprimerno večji. V zadnjih letih se je menda tudi Dalmacija lotila takega pridelovanja in lani sem posnel iz zagrebških listov, da se je tudi na zagrebškem trgu pojavil te vrste krompir iz bližnje okolice. Da bi bilo tudi pri nas nekaj povpraševanja po takem blagu v pozni zimi in zgodnji pomladi, je več kakor gotovo. Dali bi krompir v naših krajih dobro prezimil v zemlji, je stvar izkušnje. Eno leto (1932) sem pustil strniščni pridelek čez zimo v zemlji brez vsakega zavarovanja (osipanja, slame). Prezimil je dobro: niti mraz, niti žival mu nista škodovala. Seveda
ena lastovka še ne napravi pomladi. Kdor poizkusi s strniščnim pridelovanjem krompirja za krmo, stori prav, da pusti večji ali manjši del pridelka jeseni v zemlji in da ga izkoplje v pozni zimi ali v zgodnji po-
Na seji Osrednje komisije za semeno-gojstvo dne 19. januarja t. 1. so bili priznani sledeči nasadi krompirja:
a) Sorta „oneidovec":
Urbanija Janko, Žice 7, p. Radomlje 130 a; Butalič Bernard, Mekinje, p. Kamnik 200 a; Udir Jože, Sp. Besnica, p. Kranj 56 a; Šipic Miha, Črešnjevk, p. Cerklje pri Kranju 125a; Vehovec Miha, Voklo, p. Šenčur pri Kranju 200a; Pilar Jernej, Rupa 22, p. Kranj 80 a; Kosiša Janez, Ilovk 16, p. Kranj 100 a; Podpeskar Ivan, Kokrica 19, p. Kranj 100 a; Draksier Anton, Mavčiče, p. Smlednik 200 a; Sajovic Ciril, Velesovo, p. Cerklje pri Kranju 120a; Vehovec Marija, Voklo 26, p. Šenčur pri Kranju 200 a; Kmetijska zadruga, Št. Vid pri Stični 150a; Pevec Ignac, Št. Vid pri Stični 63 200a; Fortuna Avgust, Videm 1, p. Št. Vid pri Stični 200 a; Zaje Anton, Pristavlja vas 4, p. Št. Vid pri Stični 200a; Markovič Alojzija, Št. Vid pri Stični 6 100 a; Trontelj Jože, Vrhpolje 2, p. Št. Vid pri Stični 150 a; Kralj Jože, Vrhpolje 1, p. Št. Vid pri Stični 50 a; Košak Franc, Grosuplje 3 300 a; Kune Ivan, Ziberše 63, p. Gor. Logatec 35 a; Iste-nič Jernej, Gor. Logatec 75 14 a; Bauman Štefan, Rače pri Mariboru 57 a; Uhan Jože, Gor. Dobrava 4, p. Trebnje na Dolenjskem 100 a; Dular Franc, Prečna 7, p. Prečna na Dolenjskem 57 a; Kovačič Anton, Mali vrh 2, p. Mirna peč 65 a; Hude Alojzija, Mirna peč 50 a; Opara Janez, Biška vas 23, p. Mirna peč 80a; Šifrer Janez, Zabnica, p. Ško-fja Loka 100a; Dolenc Jože, Zabnica, p. Škofja Loka 80 a.
b) Sorta „kresnik":
Sedminek Štefan, Zg. Roje, p. Sv. Peter v Sav. dolini 100a; Vrbnjak Slavko, Stara-
Ali ste pomislili na to, da letos primanjkuje zimske vlage? Sicer to vlago lahko deloma nadoknadi spomladansko deževje, -toda, ker ta vlaga nikoli vsled istočasnega izparevanja ne prepoji zemljo tudi v globočini tako kot zimska vlaga, bodo posevki trpeli -pomanjkanje. Pamet nam narekuje, da moramo očuvati vsaj to, kar je še ostalo v zemlji od zimske vlage. Zmanjšati moramo površino zemlje s tem, da oranje površinsko poravnamo ali da na oziminah čimprej razdrobimo skorjo s pripravnimi branami. Ali imamo sami, oziroma podružnica ali vsaj sosed, ki bi jo natn posodila, tako pripravno lahko brano za to delo?
mladi. Take poizkušnje v malem ne bi bolele, tudi če izpodlete, in z njimi bi najzanesljiveje preizkusili naše zime in tudi naš trg za te vrste blaga.
(Nadaljevanje sledi.)
novavas 17, p. Križevci pri Ljutomeru 50 a; Škrabar Anton, Mota 19, p. Ljutomer 120a; Bauman Štefan, Rače pri Mariboru 25a; Veleposestvo Jos. Ornig, Št. Janž na Dravskem polju 800 a; Peršuh Franc, Mihove 14, p. Cirkovci pri Ptuju 100a; Ekart Štefan, st. Cirkovce 23 75a; Korpar Josip, Oslu-ševci 8, p. Vel. Nedelja 50 a; Tovšak Franc, Št. Ilj pod Turjakom, p. Mislinje 125 a; Pše-ničnik Florijan, Libeliče pri Dravogradu 100 a; Gostenčnik Jože, Vič, p. Dravograd 125 a.
c) Sorta Jubel":
Ratej Jernej, Suha dol 13, p. Loče pri Poljčanah 20 a; Cugmus Vinko, Suha dol 13, p. Loče pri Poljčanah 30a; Kmet. gosp. zadruga Št. Vid pri Stični 65 a; Marolt Alojz, Vel. vrh 8, p. Nova vas pri Rakeku 36a; Bauman Štefan, Rače pri Mariboru 35 a; Finžgar Josip, Sv. Marjeta na Drav-
Od naših strokovnjakov in praktičnih kmetovalcev je bilo že večkrat ugotovljeno in povdarjeno dejstvo, da primanjkuje slovenski zemlji prav često fosforove kisline in zato ni čudno, da posvečajo kmetje ravno fosforovim gnojilom posebno pažnjo. Visoka cena gnojil, nizka cena kmetijskih pridelkov in splošno pomanjkanje denarja pogosto onemogočajo nabavo umetnih gnojil v enakih količinah, kot jih uporabljajo v podobnih okoliščinah kmetovalci sosednih držav, kjer so cene kmetijskih pridelkov v ugodnejšem razmerju k cenam umetnih gnojil. Kljub temu je nesporno, da se tudi v naših tesnih razmerah marsikje doseže visoka rentabilnost gnojenja z umetnimi gnojili, ako se nabavijo ona umetna gnojila, ki dajo v danem slučaju najpovoljnejši gospodarski efekt.
Poglejmo kako je v tem oziru s fosforovimi umetnimi gnojili, s superfosfatom, fosfatno žlindro, Tho-masovo žlindro in razklejeno kostno moko. Ta gnojila se znatno razlikujejo po topnosti fosforove kisline, vsled česar niso rastlinam enako dostopna. Človek bi po tej ugotovitvi kaj lahko prišel do zaključ-
skem polju 50a; Fras Franjo, Dobrenje 11, p. Pesnica pri Mariboru 50a; Pratneker Maks, onkraj Meže, p. Mežica 30 a.
d) Sorta „rožnik":
Peršuh Franc, Mihovce 14, p. Cirkovci 100a; Veleposestvo Jos. Orniga, Št. Janž na Dravskem polju 150 a.
e)	Sorta „ackersegen":
Bauman Štefan, Rače pri Mariboru 20a; Mally Mirko, Slov. Bistrica — a; Fras Franjo, Dobrenje 11, p. Pesnica 25 a; Banov, kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu 80 a.
f)	Sorta „Wolfhman":
Banov, kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu 80 a.
Vsi ti nasadi so bili od komisije dvakrat pregledani na njivi, in sicer v začetku julija ter nekoliko pred izkapanjem, nato pa so bili vzorci preiskani še pri Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani. Priznani so bili le popolnoma zdravi in nič degenerirani nasadi. Vsakomur, ki si hoče preskrbeti novo seme, priporočamo, da ga nabavi od posestnika, ki ima od Osrednje komisije- za semenogojstvo priznan nasad, ker bo le tako prišel dO zanesljivo dobrega semena.
ka, da bo pač najbolj odgovarjalo ono gnojilo, ki ima fosforovo kislino v vodotopni obliki, ki jo rastlina najlaže usvaja. Temu pa ni vedno tako, ker za rastlinsko prehrano niso merodajna samo fizikalna, kemijska in biološka svojstva umetnega gnojila, temveč še drugi činitelji, predvsem reakcija in sestava tal ter posameznim rastlinam svojska večja ali manjša sposobnost usvajanja fosforjeve kisline.
Umetno gnojilo pride v tla, tako da zemlja posreduje rastlinam usva-janje hranilnih snovi. Pri dotiku z zemljo nastane kemijsko presnavlja-nje snovi umetnih gnojil in zemlje, pri čemer se topnost hranilnih snovi lahko znatno spremeni. Tako se n. pr. težkotopna fosforova kislina kostne moke v kislih tleh pod vplivom talnih kislin spremeni v lahko-topno obliko, ki jo rastline lahko uporabijo. Nasprotno se pa spaja lahkotopna fosforova kislina v tleh z mnogo apna, železa ali aluminija s temi spojinami v manj topno obliko. Dejstvo, da neka tla fosforovo kislino aktivirajo, druga jo pa nasprotno spreminjajo v rastlinam manj dostopno obliko, moramo vse-
Priznani nasadi krompirja.
Naša fosforna umetna gnojila.
Ing. S. Goriup.
kakor upoštevati. Iz tega vidika se tudi navadno priporoča za težja in boljša tla uporaba lahkotopnih, za lahka peščena, na apnu siromašna ali kisla tla pa težjetopnih fosforovih umetnih gnojil.
Za pravilen izbor gospodarsko najbolj rentabilnega fosforovega gnojila je važno tudi dognanje, da lahko sprejmejo nekatere rastline fosforovo kislino samo v lahkotop-ni obliki, medtem ko si jo druge usvajajo bolj energično tudi iz manj topnih spojin. Tako sprejema sladkorna in krmna pesa, zelje, korenje in lan fosforovo kislino le v lahko-topni obliki, zato tem rastlinam s pridom gnojimo ne samo na težkih, temveč tudi na lahkih zemljah s superfosfatom. Od žitaric potrebuje zlasti jari ječmen fosforovo kislino v lahkotopni obliki, dočim se rž, pšenica in oves gnojijo na težjih zemljah s superfosfatom, na lažjih pa tudi s Thomasovo moko. Isto načelo velja tudi za krompir, repico, ogrščico in mak. Bolj energično si usvajajo fosforovo kislino fižol, grah, grašica, konoplja, volčji bob in ajda, vsled česar tem rastlinam lahko gnojimo s Thomasovo moko ne samo na lahkih, temveč tudi na težjih tleh. Na lahkih peščenih, na apnu siromašnih ali nekoliko kislih zemljah, jim lahko gnojimo tudi z raz-klejeno kostno moko. Isto pravilo velja tudi za črno deteljo, lucerno, turško deteljo seradelo ter za travnike in pašnike.
Ako upoštevamo gornja dejstva, nam pravilna izbira fosforovega umetnega gnojila za dane razmere ne bo težka, kakor hitro se poučimo še . o bistveni sestavi, delovanju in ceni posameznih umetnih gnojil.
Kostni in rudninski superfosfat sta enakovredni umetni gnojili, oba vsebujeta vodotopno fosforovo kislino v obliki enoapnikovega fosfata, oba se tudi prodajata po odstotkih te vo-dotopne fosforove kisline. Naše tvor-nice izdelujejo navadno 16% rudninski in 18% kostni superfosfat. Cena prvemu je danes 100 din, drugemu pa 130 din za 100 kg. 1 kg vodo-topne fosforove kisline stane v prvem slučaju 6.25 din, v drugem pa 7.22 din, torej pri kostnem super-fosfatu znatno več, kar praktično pomeni, da si bomo raje nabavili cenejši rudninski superfosfat.
Superfosfat se uporablja predvsem na dobrih in težkih tleh, ki imajo dovolj apna. Ker vsebuje poleg fosforove tudi mnogo žveplene kisline, je fiziološko kislo gnojilo, ki spada le na tla z alkalno ali nevtral-
no reakcijo. S superfosfatom gnojimo zlasti rastline, ki naglo rastejo in nimajo sposobnosti usvajati si tudi teže dostopne fosforove kisline. Trosimo ga navadno tesno pred setvijo.
Fosfatna žlindra je umetno gnojilo, ki se je pojavilo na trgu zadnja leta. Izdeluje se iz domačih dalmatinskih fosforitov, ki se radi velikega odstotka železa in aluminija ne morejo predelati v superfosfat. Fosfatna žlindra vsebuje najmanj 6% vodotopne fosforove kisline v obliki enoapnikovega fosfata, 4% v 2% citronovi kislini topne fosforove kisline topne samo v mineralnih kislinah. Vodotopen in citronskotopen del fosforove kisline tega gnojila je za rastlinsko prehrano skoro enakovreden fosforovi kislini v super-fosfatih, v mineralnih kislinah topen del je pa rastlinam le malo dostopen in ima komaj gnojilno vrednost fosforove kisline v surovih fosfatih. Fosforova kislina takih fosfatov je petkrat cenejša od one v superfosfa-tih. Upoštevajoč, da stane 1 kg fosforove kisline v mineralnih superfos-fatih danes 6.25 din, pridemo do zaključka, da bi smela znašati cena 6/10/18% fosfatne žlindre največ 10 X 6.25 + 8 X 1.25 = 72.50 din za 100 kg, ker se v nasprotnem slučaju bolj izplača nabava mineralnega su-perfosfata.
Fosfatna žlindra se uporablja v podobnih slučajih kot superfosfat. Njena proizvodnja je gospodarsko upravičena le, ker se izdeluje iz domačih surovin, medtem ko se surovine za superfosfat uvažajo.
Thomasova moka vsebuje fosforovo kislino v obliki štiriapnikovega fosfata in se plačuje navadno po odstotkih skupne fosforove kisline, od katere je kakih 90% topne v 2% citronovi kislini. Fosforova kislina v Thomasovi žlindri je teže topna in deluje bolj polagoma, kot fosforova kislina superfosfata in citronsko-topna fosforova kislina fosfatne žlindre, zato jo trosimo čimprej mogoče. Thomasovo moko uporabljamo predvsem za kisla tla, travnike in pašnike teT lahka peščena tla. V takih okoliščinah deluje Thomasova žlindra navadno bolj ugodno kot superfosfat in to zlasti, ako gojimo rastline, ki so sposobne usvajati si tudi teže topno fosforovo kislino. Cena 18% Thomasovi moki je 96 din za 100 kg ali 5.33 din za 1 kg skupne fosforove kisline oz. 5.93 din za 1 kg v 2 % citronovi kislini topne fosforove kisline.
Kot zadnje fosforovo umetno gnojilo prihaja na trg še 30% razkleje-
na kostna moka, ki vsebuje poleg tega še polovico odstotka organskega dušika. Razklejena kostna moka stane 80 din za 100 kg oz. 2.60 din za 1 kg skupne fosforove kisline, ako računamo vrednost dušika z 2 din. Fosforova kislina v tem gnojilu stane torej za polovico manj kot fosforova kislina v Thomasovi žlindri. Od vseh fosforovih gnojil ima razklejena kostna moka največji odstotek fosforove kisline in to prednost, da je domač proizvod, izdelan iz domačih surovin. Zal je pa fosforova kislina tega gnojila najmanj topna. Zato je gnojenje s kostno moko na močnih in težkih zemljah alkalne reakcije brezuspešno. Ker apno netopnost fosforove kisline še poveča, ne smemo s tem gnojilom gnojiti zemlje, ki vsebuje mnogo apna. Nasprotno se pa kostna moka izvrstno obnese na nekoliko kislih ali na apnu siromašnih lahkih tleh, zlasti ako je fino zmleta in se ž njo gnoji rastlinam, ki so sposobne usvajati si tudi težje topno fosforovo kislino. Skrbeti pa moramo, da bo v zemlji čim bolj razpršena in da ne pride v preveliko globino. V takih slučajih kostna moka lahko odlično zamenja še enkrat dražjo fosforovo kislino Thomasove žlindre. Ako gnojimo s kostno moko, se zemlja istočasno ne sme apniti. Pri gnojenju s kostno moko in kakim dušičnim gnojilom, se po možnosti izogibamo gnojenju z apnenim dušikom, ki na topnost fosforove kisline podobno kvarno vpliva kakor apno.
Cim bolj topna so umetna gnojila, tem dražja so. Zato bomo uporabljali manj topna gnojila, zlasti znatno cenejšo kostno moko, povsod tam, kjer nam sestava tal in zato usposobljene vrste kulturnih rastlin omogočajo njeno popolno izkoriščanje.
Uničevanje plevela s pomočjo apnenega dušika.
Od takrat, ko je človek začel pridelovati kmetijske pridelke na polju, se bori s plevelom. Od leta do -leta je ta nadlega večja. Dolgo dobo je kmetovalec imel v boju proti plevelu eno samo sredstvo: svojo roko, s katero je pulil plevel iz rodovitnega polja in vrta.
Danes, v dobi moderne kmetijske tehnike, pa ima kmetovalec na razpolago celo vrsto kemičnih sredstev, s katerimi lahko zatira plevel. Med temi mnogoštevilnimi sredstvi pa se je apneni dušik pokazal naj-
uspešnejše in najcenejše sredstvo. Apneni dušik deluje istočasno kot sredstvo, ki uničuje plevel in kot izvrstno dušično gnojilo.
Z apnenim dušikom lahko uničujemo plevel v oziminah in jarinah. Ko sneg skopni, potrosimo .po suhem posevu enakomerno po vsej površini 80—100 kg apnene-ga dušika (neoljenega) na 1 k. jutro. Apneni dušik uniči mlad plevel (tudi snežno plesen), istočasno pa služi žitu kot izvrstna dušična hrana za bujno in krepko rast.
V ovsu, 4—6 tednov po setvi, se pojavi divja repica in gorčica, ki čestokrat zaduši oves in uniči docela vso žetev. Za uničevanje divje repice in gorčice je neoljeni apneni dušik izvrstno sredstvo. Ko razvije divja repica četrti list, potrosimo enakomerno (s strojem) na 1 k. jutro 80—100 kg apnenega dušika. Za to delo moramo izbrati lepo rosno, jasno in sončno jutro. Apneni dušik moramo trositi na rosno ovseno polje. Neoljeni apneni dušik posevom ne škoduje. Apneno dušični prašek zdrkne po navpično stoječih, gladkih in z voščeno kožico prevlečenih žitnih bilkah. Žitna polja sicer takoj nato porumenijo, toda naj-dalje po 14 dneh zopet bujno zazelenijo.
Apneni dušik je najbolj vsestransko in dobro sredstvo, ki vsebuje istočasno gnojilno moč in svojstvo uničevanja mladih in nežnih bilk plevela!
Pravočasna uporaba apnenega dušika nudi kmetovalcu nenadomestljive koristi v poljedelstvu.
Gnojenje krompirja.
Znani selekcionar za krompir, dvorni svetnik Schubert, ki vodi v Eggenbergu pri Gradcu vzorno poskušališče za zboljšanje krompirja pravi, da je temelj večjega in zdravega pridelka pravilno in zadostno gnojenje. To so tudi naši kmetijski izvedenci že davno spoznali, ne pa tudi naši kmetovalci, ki gnojijo krompirju večinoma samo s hlevskim gnojem, ki je gotovo dobro gnojilo, toda nezadostno.
Krompir rabi, isto kot pesa, največ kalija. Tega je v domačem gnoju veliko premalo, zato pridelek brez uporabe kalijevih gnojil ne more biti nikdar zadovoljiv. Poleg drugih nepravilnosti je to tudi glavni vzrok, da so pridelki pri nas tako majhni. Ce se pri nas pridela 150 q* krompirja po enem hektarju, se smatra, da se je dosegel že prav dober pridelek. Medtem pa pridelajo v sosednih deželah po 250 q na en hektar pri količkaj smotreni oskrbi, torej za en vagon več kot pri nas.
Zemlja v Sloveniji je zelo siromašna na kaliju. Preizkušnje zemlje v vseh predelih, kjer se goji krompir, so pokazale, da je pri odstotkih preizkušenih zemljah po biološki metodi prof. dr. Neubauerja samo 8 do 13 mg v vodi topljivega, torej za rastlino vporabnega kalija.
Znanstveno izvedeni poskusi so dalje pokazali, da en kilogram čistega kalija K20 (2.5 kg 40%ne kalijeve soli, katera stane 4 din) poveča pridelek povprečno za 35 kg. (35 kg krompirja ima vrednost 17 do 20 din.). — Torej se- za kalijevo gnojilo izdani denar s pridelkom 4—5kratno povrne in to v kratkem času od pol leta.
Pri pesi poveča en kilogram čistega kalija pridelek za 50—60 kg.
200 q krompirja odvzame zemlji na enem hektarju 180 kg čistega kalija, kar odgovarja 450 kg 40%ne kalijeve soli.
Ce smo njivo pravočasno in' temeljito pognojili z zrelim hlevskim gnojem, smo s tem zemlji dodali kvečemu polovico te količine kalija. Ker se pa hlevski gnoj, kakor znano, prvo leto ne razkroji popolnoma, temveč en del šele v drugem in tretjem letu, je jasno, da je gnojenje samo s hlevskim gnojem nezadostno in se mora krompirju hrana dodati še v obliki 40%ne kalijeve soli. — To se je pri nas v Sloveniji tudi točno ugotovilo z gnojilnimi poskusi, kateri so bili povsod izvedeni.
Kdor hoče imeti obilen pridelek krompirja in zanj dobiti več denarja, mora poleg hlevskega gnoja gnojiti tudi s 40%no kalijevo soljo in to po enem hektarju z 200 do. 300 kg (100—150 po oralu). Brez tega rue gre!
Krompirju sta potrebna tudi dušik in fosforna kislina. Prvi se daje v obliki ap-nega dušika, druga pa v superfosfatu. Pri nas v prometu se nahajajoča že mešana gnojila ne zadostujejo za gnojenje krompirja, ker vsebujejo mnogo premalo kalija. Fabrike teh mešanih gnojil tudi same priporočajo, da se pri gnojenju z njimi še doda 40%na kalijeva sol in to 150—200 kg po enem hektarju ali 75—100 kg po enem oralu, čeprav se je raztrosilo 300—400 kg mešanega gnojila po enem hektarju (150—200 po enem oralu).
Priporoča se krompirju gnojiti z nemeša-nimi gnojili, ker se je to v vsakem pogledu izkazalo kot najbolj rentabilno. Gnojimo torej:
a) Če smo zadostno pognojili s hlevskim gnojem:
na 1 hektar	na en oral
150—200 kg 80—120 kg 40% ne kal. soli 75—100 kg 50—75 kg apnenega dušika in 100—150 kg 75—100 kg superfosfata.
b) Če nismo gnojili s hlevskim gnojem ali pa nezadostno: na 1 hektar	na en oral
300—350 kg 150—200 kg 40% kal. soli 200—250 kg 100—135 kg apnen. dušika in 200—300 kg 100—150 kg superfosfata. i
Gnoji naj se na ta način, da se 40%n'a kalijeva sol dobro zmeša z apnenim dušikom in skupno posipa. Ko je to izvedeno, naj se še superfosfat posebno raztrosi. Gnoji se naj najmanj 2—3 tedne pred saditvijo krompirja in naj se 'potem njiva z brano prevleče.
Tako gnojenje daje v vsakem pogledu najboljši pridelek in je dobičkonosno.
Kako naj postopamo z ržjo, pšenico in deteljo, ki je trpela vsled zime?
Rž in pšenica nista dobro prezimili na prhkih zemljah, ker je mraz še bolj zrahljal zemljo, tako, da korenine vise v zraku. Včasih so žita tudi napadena od zimske plesni, ali se zgodi, da se je v zemlji na^ bralo dosti kislin, ki se niso mogle razkrojiti, ker je bil dostop zraka vsled zbitosti tla otežkočen, oziroma, ker je zemlji prii manjkovalo apna.
V takih slučajih bomo, čim se zemlja osuši, rž dobro povaljali, da korenine zopet spojimo z zemljo. Pred valjanjem pa bomo potrosili 100 kg apnenega dušika na ha, da posevku pomagamo k hitrejši okrepitvi in z apnom v gnojilu uničimo škodljivo kislino. Pšenico pa ne bomo valjali, temveč ravno nasprotno, pobranali in šele po brananju raztrosili isto toliko apnenega dušika. Če je potrebno, bomo obema privoščili še 100—150 kg superfosfata, da skrajšamo rastno dobo in slamo, oziroma povečamo odpornost proti rji, ker bi sicer z dušikom ravno nasprotno dosegli.
Pri deteljah pa moramo popravljati lanske napake. Slabo prezimljenim deteljam lani gotovo nismo gnojili z apnom ali jih okrepili s kalijevo soljo in tomaževo žlindro. Zato jim tako oslabljenim kislina tembolj škodi in se je plevel na veliko razširil. Skrajni je torej čas, da jim pomagamo: prvo z apnom in kalijem, pozneje pa še dodamo fosfatno gnojilo. Dostikrat bodeta zadostovala- le tomaževa žlindra in kalijeva sol. Da se mora deteljišče takoj potem dobro rpobranati, se samo po sebi razume.
Travni štvo.
Ali ima sosed prav? Trdi namreč, da zemlja na travniku ne sme biti prhka, temveč zbita. Zaradi tega naj ne bi bilo koristno travnike branati?
Sosed ima le deloma prav, oziroma njegovo mnenje je pravilno le za travnike, ki so močno zapleveljeni. Če je zemlja takšnih travnikov prhka, semenje raznega plevela kot od regrata, zlatice itd. kaj lahko
izklije in spodrine koristne trave. Takih travnikov ne bomo branali, temveč ravno nasprotno, povaljali s težkim valjarjem, da seme teže izklija. Kjer nimamo valjka na razpolago, bomo nagnali živino na pašo, da ona potepta zemljo, čim se je zemlja do-* voljno osušila. Takšnih travnikov s prhko zemljo je v naši banovini malo. Najdemo jih le ob obalah večjih rek. Če so te reke
lani preplavile travnike, bo tak postopek celo nujno potreben, saj vemo, da voda donaša mnogo plevelnih semen.
Na naših težkih zemljah pa se nam te nevarnosti ni bati. Nasprotno, ker mnogo travnikov na obronkih preraste mah, oziroma, ker rast trav zaostaja vsled preveč zbite zemlje in nedostopa zraka, bomo morali travnike močno branati, da pospešimo njihovo rast. Ce je travnik močno zaple-veljen z regratom, ga bomo pred cvetenjem regrata pokosili za zeleno krmo. Takrat so korenine regrata že izčrpane, seme še ni odpadlo in se plevel najlaže uniči. Živina mlade rastline rada pojč, stare pa
odklanja. Ravno tako bomo z rano košnjo uničili kukavičjo lučico, deloma tudi pod-lesek. Sicer moramo rastline podleska potem izbirati iz sena, ker je rastlina strupena. Temu se izognemo, če pred košnjo s pripravnimi plevačicami podleskove rastline globoko izsečemo, zberemo in zažgemo. Teže je uničiti zlatico, ker z brananjem smo tudi njej pospešili rast. Temeljito se borimo proti njej z osušenjem (drenira-njem) vlažnih travnikov in pa s predčasno košnjo. Ob pravem času košnje je seme že izpadlo, a prerano se travnik ne sme pokositi, ker je rastlina v mladem stanju zelo strupena.
Vrtnarstvo.
Vrtič za kuhinjske dišavnice in zdravilne
rastline.
Vsaka kmečka gospodinja naj bi imela na zelenjadnem vrtu kotiček ali gredo, kjer goji dišavne rastline, ki jih rabi pri kuhi. Razen tega pa naj bi gojila tudi najnavad-nejše zdravilne rastline, ker se razne manj nevarne bolezni z njihovo uporabo lahko ozdravijo. — Prostor za te svrhe je lahko prav majhen, ker hišno potrebo krijemo z malim številom rastlin. Mnoge od teh rastlin so tudi trajnice, tako da enkratna naprava vrta ostane za več let. Načrt za takšen vrt ali gredo prikazuje sledeča slika. Seveda naj bo načrt le nazorni primer, kako gredo razdelimo; rastline, katere bomo sejali, pa si bo vsaka gospodinja P o svojih potrebah izbrala.
Za nekatere od teh rastlin bi morali sadike vzgojiti v topli gredi, ker so v mladosti prav občutljive glede mraza. Vendar se zaradi malega števila rastlin, ki jih bomo rabili, ne izplača izdatek za napravo tople grede, temveč si bomo pripravili primeren zaboj za vzgojo razsada.
3 0/tH.
Jm.
Gornja slika kaže približne mere takšnega zaboja, kateremu smo izvrtali na dnu 1—2 cm široke luknje, ki jih pred polnjenjem pokrijemo s črepinjami. Prvo nasuje-mo v žaboj 2—3 cm na debelo drobnega šodra, da se odvišna voda ne bi zadrža-vala v zaboju. Na to plast nasujemo mešanico iz 3 delov presejane humozne vrtne zemlje in 1 dela peska. Ko je zaboj poln, se površina izravna z višino zaboja in na to se zemlja z desko stisne 1—2 cm izpod roba.
V ta zaboj posejemo semena in sicer v vrste, ki so 10—15 cm narazen. Ker so semena teh rastlin zelo drobna, zadostuje, če imamo po nekaj gramov od vsakega. V času, ko seme klije, moramo paziti na to, da je zemlja vedno vlažna, oziroma, da jo obdaja vlažen zrak. Zato zaboj pokrijemo s steklom, če ga imamo. Seveda moramo vsak dan s stekla obrisati vodeno paro, ki se na njem nabere. Če nimamo stekla,
■*iottrunA/km**' /vntPiAH'
dO	(30-1O)
fso-ko) .
zamoremo vzdrževati primerno visoko stalno temperaturo, kakor bi jo razsad imel v topli gredi. Cvetlične lonce lahko postavimo v sončnih dnevih tudi med okna, ne smemo jih pa pozabiti čez noč prestaviti v topel prostor.
Izbirali pa bomo med sledečimi rastlinami.
Janež rabimo v kuhinji kot začimbo pa tudi kot zdravilo. Čaj iz prekuhanega semena (obara 5—7 gr na % 1 vode) uteši krče, greje želodec, pospešuje prebavo, odstranjuje sluzo iz dihalnih organov in želodca, preprečuje napenjanje; pospešuje tudi menstruacijo in izločevanje mleka pri doječih materah.
Rastlina zraste 50 cm visoko in odlično uspeva v dobri, vrtni zemlji na toplem in od vetra zaščitenem mestu. Sejemo ga že konec marca takoj v gredo, v vrste 20 do 30 cm narazen. Ko smo setev prepleli in pustili na vsakih 15 cm po eno rastlino pazimo le, da se zemlja ne zaplevi ter jo 1—2krat plitko prekopljemo. Po 6—8 tednih po začetku cvetenja je čas za spravljanje semena. Vršiči, ki so prvi zreli, se morajo izrezati, sicer seme odpade. Ko postaja steblo rumeno in seme rjavozeleno, je čas, da se rastline odrežejo, zvežejo v snopiče in čim so dovoljno suhe, omlatijo.
Materno dušico ra!bimo za pridevek mesnim jedem in kislim kumaram. Čaj se
ptAtuun, hii!>u.(juux. «ttu.	jlan-Ci/u
(30-10)	f-fS'10)	(10)	t*3)
© &
.1)0


<p
<3
-b<J/tm.-
— y0,tnv --5VW —
- bO■
d)
<® ®

-tOfM.-
- 141**-IlOb*,-

-1iO/UK,
-UCtMv—

(as)
■pe^M/.
ao-^
•i	i	X. X K		X	X
		X * *	<		K
k	k	* X »	X	<	X
i		K <		K	K
110		'pOploVA (10)	->H eiu		'tU)
v ^
i i
i i

(10)
iduuniuA Cnija jiu^tieh.
(zs Jo1	W*30
Iz načrta je razvidno, da greda obsega 2X4=8 kvadratnih metrov. Posamezni razdelki so 1U do VA m2 veliki, njihove mere so v načrtu označene. Seveda se velikost grede in razdelkov ravna po potrebah družine ter bo treba velikost primerno pove-
pa razpnemo navadni ovojni papir na okvir velikosti -zaboja in ga na nekoliko mestih preluknjamo, da ima svetloba dostop.
Dostikrat zadostuje, da seme posejemo v cvetlične lonce, ki smo jih ravno tako napolnili kot zaboj. Ker naj zaboj ali cvetlični lonci nadomestujejo toplo gredo, moramo jih držati v svetlem prostoru, kjer
čati, če družina šteje več oseb. Med razdelki zgazimo ozke stezice, po dolžini pa napravimo približno v sredini določenega prostora 20 cm široko stezo. Razdalje rastlin in vrst so naznačene v čm v oklepajih pod imenom rastlin.
rabi pri krčih v trebuhu (boleči menstruaciji), koliki, glavobolu, želodčnih krčih, škrofulozi, a kot ekstrakt tudi pri bronhialni astmi, vnetju grla, oslovskemu kašl.iu itd.
Seje se aprila v dobro peščenato zemljo, pozneje pa razposadi v razmaku 20 cm. Tudi z razkosavanjem starih grmov se da
razmnoževati. Rastlina živi le 2—3 leta in zato je vzeti za razsaditev najmlajše grme. V ostalih zimah rastline na lahko pokrijemo. Rabimo cvetočo zel in jo nabiramo od maja dalje.
Poprova meta služi kot pridevek raznim jedem, pa tudi kot zdravilo proti želodčnemu krču, griži, driski, bluvanju, koliki, histeriji in nervoznim težavam.
Seje se v toplo gredo ali lončke in presadi v dobro, vlažno prst. Lahko pa tudi raztrgamo stari grm in ga razsadimo v razmakih 20 cm. Vsaka 4 leta je rastlino pomladiti.
Obiramo liste ali cvetoče dele od julija naprej,
Melisin okus spominja na citronovega in služi kot pridevek solatam in omakam. Kot zdravilo dobro služi pri lahkih živčnih boleznih in motnjah, melanholiji, nervoznem utripanju srca ali bolečinah v zobeh, ušesih in glavi.
Razmnožuje se s semenom, ki ga seje-mo v tople grede, pa tudi z jesenskim razdeljevanjem starih grmov. Razmak grmov 30—50 cm. Rabimo mlado listje, ki ga nabiramo v juliju in avgustu.
Zdravilna kadulja se rabi kot pridevek k ovčetini in ribam. Kot zdravilo preganja napetost, blaži kašelj in katarje, ovira gnitje in žene na potenje.
Sadike odgojimo v toplih gredah in jih razsadimo na puhlo zemljo v sončni legi aprila meseca v razmaku 30—40 cm. Rastlina tudi prezimi, če ni prestara. Med letom se obira in reže za uporabo, konec poletja pa se mladi deli posuše in shranijo.
Sivka (lavendula) se prideva nekaterim jedem, preganjamo pa z njo tudi mole, polagajoč šopke njenih stebelc v omare in skrinje. Kot zdravilo se uporablja pri navalu krvi v glavo, vrtoglavici in živčni slabosti, a kot kopelj proti protinu, revma-tizmu in ohromelosti.
Sejemo jo kar na gredico v avgustu ali septembru, spomladi pa v toplo gredo. Razmnožuje se tudi s podtaknjenci. Mlade sadike razsadimo v razdalji 30—40 cm. Najpozneje v začetku avgusta se mora sivka obrezati. Dvoletna rastlina je za rabo najboljša. Rabimo Zel ali pa tudi cvetje, ki pa se mora potrgati pred cvetom in biti brez pecljev in listov.
Pelin se prideva jedem in pijačam. Pelin zdravi drisko, koliko, bolezni jeter in zlatenico. Kdor ga preveč vzame, lahko dobi glavobol, a pri rednem jemanju tudi božjast.
Pelin raste pri nas divji; kdor ga hoče imeti na vrtu, naj ga presadi in razmnoži z deljenjem. Razmak rastlin je 50 cm. Uporabijo se vršički s ovetjem in listjem.
Navadni koper nam služi za omake in kot dodatek h kislim kumaram. Čaj (10 gr na 150 ccm vode) koristi pri prsnih boleznih in prehladu, pa tudi sicer slično kot janež.
Kjer se je zasejal, ga je težko iztrebiti. Sejemo ga maja takoj v gredice in drugo leto razsadimo v razmaku 40 cm na stalno mesto. Rabimo plod, ki ga nabiramo avgusta jn septembra.
Torkanj ali pehtran pridevamo štrukljem in gibanicam, ponekod tudi kislim kumaram. Cvet in zelišče se rabita tudi proti škorbutu, revmatizmu členkov in vodenici.
Seme sejemo v toplo gredo in mlade rastline presadimo v razdalji 60 cm na dobro gnojeno zemljo. Ker pa je težko dobiti zanesljivo seme in dostikrat iz njega izra-ste smrdljivi pehtran, ga je bolje razmnoževati z razdeljevanjem starih grmov. Cvetje in mlado listje obiramo avgusta, posušimo in spravimo.
Krebuljica je enoletna po janežu dišeča začimba, ki jo dodamo prikuham, juhi in solati. Mehča sluz in žene nekoliko na vodo ter lajša bolečine pri žolčnih kamnih. Sejemo jo v gredo od marca do avgusta, da imamo vedno .sveže rastline.
Ajbiš rabimo kot zdravilo pri prsnih in pri nekaterih želodčnih boleznih. Pri čajnih mešanicah ga vedno uporabljamo. Rabimo cvet, list in korenine, ki jih nabiramo od junija do oktobra. Korenina je le 2 letna dobra.
V toplih gredah vzgojene sadike razsadimo na 30 cm narazen. Rastlina ljubi vlažno peščeno zemljo.
Šatraj pridevamo kuhanemu fižolu za takojšnjo uporabo ali za zimsko preskrbo. V zdravstvu ga rabimo kot oživljajoče sredstvo za živce, goni pa tudi na potenje
Sndjnratvo.
Škrlup na hruškah — venturia pi-rina — je podoben v svojem razvoju onemu na jablani. Tudi ta prezimi na odpadlem listju in razvija v zgodnji pomladi mešičke. Medtem ko pri jablani povzročajo askotrosi prvo okuženje in šele potem nastopijo poletni trosi, je to pri škrlupu na hruški drugače. Pri hruški najdemo spomladi na vejicah prezimljene konidije v drevesni kroni, kjer životari steljka pod lubom. Lub odmre in se razpoči; to obliko škrlupa imenujemo kraste. Krastavi poganjki pa tvorijo tekom poletja, kakor tudi v prihodnji pomladi, poletne trose. Zgodnji škrlup lahko torej povzročajo pri hruški askotrosi in pa prezimljene konidije. V ostalem pa nalikuje škrlup hruške onemu od jablane. Od škrlupa napaden plod rad razpoka, da ni prida niti za takojšnjo uporabo, še manj pa za shranjevanje, vsled česar tudi ne prihaja vskladiščni škrlup na hruškah v poštev.
in učinkuje pri črevesnih katarjih, posebno proti glistam.
Seje se marca ali aprila na trajen prostor. Ko začne cveteti, ga režemo in posušimo. Šatraj je enoletna rastlina.
Majoran je znana začimba, a kot zdravilo ublaži krče pri ženskah.
Posejemo ga v dobro vrtno zemljo v aprilu, nakar ga potem razredčimo na 20 cm. Ko začno rastline odpirati prve cvete, se vrhovi porežejo, posuše in spravijo.
Zdravilna buraza se rabi kot dišava; včasih se z njo plavo obarva kis. Sili na vodo in dobro služi pri ošpicah, škrlatinki in vnetju ledvic.
Buraza uspeva tudi v slabši zemlji in naseje se spomladi na določeno mesto, kjer se razredči na 25—30 cm.
Bazilika (poziljka) je dišava iza omake; mladi listi služijo tudi kot solata. Čaj od listja služi proti kašlju, od prekuhanega semena pa proti vnetju ledvic in sečnih organov.
Seje se v marcu ali aprilu na tople grede, a koncem maja se presadi na stalno mesto. Nabira se zelišče ob času cveta. Osušeno zelišče se mora shraniti v temi ali zaprti posodi.
Luštrek ima vonj po zeleni in se mesto nje uporablja, ker sveže korenine dajejo dobro solato. V zdravstvu se rabi proti vodenici, srčnim boleznim, ker učinkuje oživljajoče na trebušne organe in živce.
Rastlina zahteva vlažna tla. Razmnožimo jo z razdelitvijo in saditvijo v razdalji 20—30 cm. Rabimo samo korenine, ki jih nabiramo v oktobru.
'•'■t/' ./.
Ce hočemo doseči pri obrambi pred škrlupom popolen uspeh, moramo obrambo uravnati po razvoju glivice. Obramba in preprečevanje škrlupa bi bila najučinkovitejša in gospodarsko smotrna, če bi zadeli potom opazovanj razvoja glivice vsakokrat pravi čas za škropljenje.
Odkar pa vemo, da lahko askotrosi že pred cvetjem okužijo liste, je važno za obrambo pred boleznijo zgodnje škropljenje pred cvetom. Drevje poškropimo torej v času, ko se popje napne, z 2% bakreno-apneno brozgo. Drugo škropljenje pred cvetjem izvršimo tik predno se popje odpre. Ker pa v tem času že tudi zatiramo druge škodljivce iz živalskega rodu, kot gosenice zavi-jačev itd., uporabimo pri tem škropljenju mešano škropivo bakra in arzena. Oboje škropljenj moramo opraviti pred cvetjem, kljub težko-čam nezanesljivega vremena.
Kako se ubranimo škrlupa.
(Konec.)
Po cvetju škropimo zopet z mešanim škropivom, da preprečimo pojav poznega škrlupa. Mimogrede bodi omenjeno, da so bakrena sredstva proti škrlupu boljša, kakor pa žve-plenoapnena brozga. Ako uporabljamo žveplenoapneno brozgo, moramo škropljenje večkrat ponavljati, če hočemo doseči isti uspeh.
Pozno poletno škropljenje v avgustu z 0.3%-no raztopino bakreno-apnene brozge je posebno priporočljivo pri sortah londonski peping, zlata parmena, mošancelj, grafen-stein, boskopski kosmač, boikovo jabolko, landberška reneta, kaselska
reneta, gdanski robač, jesenski kosmač, orleanska reneta, torej pri sortah, ki so izredno občutljive napram vskladiščnemu škrlupu. Lansko leto smo videli, da je bilo ponekod 70 do 90% nakaženega in za trg nesposobnega sadja.
Ako bomo hoteli v bodoče, da bo naše sadje res kakovostno, kakor ga trg zahteva, potem ne smemo zamuditi obrambe proti škrlupu, ki je eden najhujših zajedavcev našega sadja. Ne smemo namreč misliti, da se bo tudi v bodoče izvažalo in prodalo vse, kakor je bil to slučaj lansko leto.
Živinoreja.
Zakaj je najbolje gojiti samo čiste pasme
za pleme?
Ing. Bajec Viktor.
V	eno pasmo spadajo živali, ki so med seboj podobne in ki se razlikujejo od ostalih živali iste vrste po nekaterih manjših lastnostih in pri katerih se njih posebnosti sigurno prenašajo na naslednike. Posebno podobne živali ene pasme imenujemo soj ali vejo. Če so pasme nastale samo pod prirodnimi vplivi, tedaj jih imenujemo prirodne pasme. Če je pa pri tvorbi pasme sodeloval človek, tedaj jo imenujemo kulturno pasmo. Čisto rejo dobimo, če parimo med seboj živali ene pasme (v ožjem smislu iste veje). Križanje se imenuje parjenje živali raznih pasem oziroma raznih vej iste pasme. Če pa parimo med seboj sorodne živali, se to imenuje reja v sorodstvu.
V	splošnem bomo dosegli gotovo kvaliteto v nasledstvu, če sta roditelja imela iste kvalitete. Pri popolni enakosti roditeljskih lastnosti moramo dobiti zopet enako in to vseeno, ali so v mladi živali te enake lastnosti obeh roditeljev med seboj pomešane ali so ene zraven druge ali pa če lastnost enega roditelja prevladuje.
Najbolj sigurno bomo dobili enake lastnosti, če parimo enako z enakim in če postoji enaka lastnost že več generacij od enakega. Če izhaja eden od obeh roditeljev samo od enega neenakega prednika in če se nagiba k temu, da lastnosti tega prednika, ki jih sam nima, podedujejo nasledniki, tedaj tudi pri parjenju enakih živali dobimo nekaj neenakega.
Iz tega vidimo, kako velike važnosti je dobro poreklo. Žival, ki je navidezno dobra in ki izhaja od srednje dobrih staršev in prastaršev,
pri kateri pa ne vemo, od katerega je dobila svojo kvaliteto, cesto podeduje slabe lastnosti svojih prednikov, ki so bile v njej prikrite in la--hko postane kot plemenska žival zaradi tega nevarna.
Najbolj so si med seboj podobni bratje in sestre, oziroma dvojčki. Če so njih predniki bili med seboj podobni, lahko zaključimo, da bomo s parjenjem bratov in sester, oziroma dvojčkov, dobili v potomstvu največje podobnosti. V resnici je tudi tako. Pod predpostavko, da so si bili predniki podobni, opazimo, da s takšnim parjenjem — čeprav ne brata s sestro, temveč že med sorodnimi živalmi — da se te lastnosti ne samo podedujejo, temveč se v vedno večji množini okrepijo pri daljnjih naslednikih.
Ta pojav se razlaga s tem, da so borbe osnov v momentu oplodnje pri parjenju sorodnih živali zelo
mile, ker pride sorodno k sorodnemu, enako k enakemu in zaradi tega se vse nagiba in teži v isto smer. Lahko si celo mislimo, da ta borba popolnoma izostane in enake osnove vzklijejo ena v drugi. Ravno zaradi tega se te lastnosti v nastajajoči živali kasneje pojavijo pojačane. Najboljše živalske familije v okolišu, kjer je plemenska živina na visoki stopnji, se imajo zahvaliti glede kvalitete reji v sorodstvu.
To potrjujejo tako imenovane krvne linije. Kljub temu pa je čest pojav, da parjenje v sorodstvu lahko postane zelo škodljivo. Zato sme delati poskuse s parjenjem v sorodstvu samo oni živinorejec, ki ima dobro oko in mnogo izkustev, da takoj spozna vse napake v nasledstvu. Imeti mora res zdravo, enako in visoko produktivno živino. Slab material postane s parjenjem v sorodstvu še slabši, osnove za bolezni pa se pojačujejo. Zato je treba velike previdnosti pri reji v sorodstvu.
Vsak praktičen živinorejec bi moral priti do spoznanja, da pari med seboj samo živali ene in iste pasme, ker samo na ta način bo prišel do uspeha. S križanjem lahko dobimo dobre posamezne živali, ki nam dajejo v gospodarskem izkoriščanju lepe dohodke. Nikoli pa ne bomo dobili dobro plemensko živino, ki dobro prenaša svoja svojstva na svoje naslednike. S križanjem podedujejo nasledniki preveč osnov, ki se sicer ne pokažejo vse, katere pa vseeno lahko starši prenesejo na svoje naslednike. Če te križance zopet med seboj parimo, bomo dobili najrazličnejše naslednike. V čredi, ki je nastala s križanjem, dobimo šele po daljših generacijah neko sigurnost v podedovanju. Seveda le, če se je prenehalo s križanjem in se je parilo živali po načelih, kot smo jih opisali.
Bučne pogače (prge), važna dopolnilna hrana za živino.
Pri izdelovanju bučnega olja ostane iz-prešani trop, to so bučne pogače ali tropine, katere vsebujejo po preiskavi kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani še vedno 6.7.5% maščobe in v glavnem pa 56.50 beljakovin.
Beljakovine pa so za prehrano živine neobhodno potrebne in jih v naši običajni živinski krmi primanjkuje. Primanjkuje jih, ako je sladko seno prezrelo spravljeno, pri kislem senu, slami, repi, pesi i. dr.
Martin Zupane, Maribor.
Pri tej krmi se mlada živina slabo razvija, raste počasi in ni mesnata, krave niso mlečne, ravno tako ne rastejo prasci in svinje po oprasenju zgubijo meso.
Beljakovine pa vsebuje detelja, lucerna, mlada trava in tudi seno, ako je pokošeno v cvetju trav. Po taki krmi je živina bolj dobičkonosna, kar vedo vsi živinorejci.
Beljakovine pospešujejo pri mladi živini rastnost in mesnost, pri kravah pa še mlečnost.
Ker v splošni hrani primanjkuje beljakovin, jih umni živinorejci dopolnjujejo z dokupom raznih vrst oljnatih tropin.
Največ beljakovin in najcenejše so v bučnih pogačah, katere se izdelujejo na naši domači grudi in sicer v naših oljarnah. Te oljarne pa so do sedaj le malo tropin prodale v domačem okolišu, vse ostalo pa se je izvozilo v Nemčijo. Kupovali so jih nemški živinorejci, ki vedo, da je ta dopolnilna krma neobhodno potrebna in tudi najcenejša, kajti beljakovine v vseh drugih oblikah (krmilih) so mnogo dražje, kakor v bučnih pogačah.
Ako hočemo imeti v reji goved in svinj hitreje več dobička (rastnost, mesnost, mlečnost), se priporoča dodati k običajni krmi kot beljakovinasto hrano še zdrobljene bučne pogače. Tuji umni živinorejci jih s pridom uporabljajo ter priredijo kvalitetno živino. S tem ovirajo izvoz naše živine, katera je vsled pomanjkanja krmljenja z beljakovinami tudi slabše kakovosti, tako da ne more konkurirati živini, ki je z našimi hranili rejena v-tujini.
Živinorejci, delajte poskuse. Krava pri gobcu molze, mleko in meso pa izvirata iz beljakovinaste krme!
Kako si pomagamo, če se govedu zatakne hrana v požiralniku?
Dostikrat se zgodi, da žival požre kakšno hrano predno jo je do voljno zgrizla. Tako naganjajo pastirji govedo, ki je zašla v sa-donosnik in utrgala jabolko z veje ali ga pobrala na tleh. Žival beži pred pastirjem in jabolko nerazgrizeno požre. Jabolko je toliko debelo, da se zatakne v požiralniku in nemogoče ga je s požiralno cevjo stlačiti v
Pemtninnrstm.
Kokošjerejci — začetniki krmijo izvaljene piščance navadno prezgodaj. Komaj se živalce izležejo, že jim nudijo na drobno sesekljana jajca. To pa je popolnoma napačno. Ker prinese »novorojenček" s seboj na svet nekoliko rumenjaka v vrečici, ki jo tik pred izvalitvijo potegne vase skozi popkovo odprtino na trebuhu, mu ta hrana povsem zadostuje za prvih 36—48 ur. Zato ni treba dajati piščančkom prvih 36 ur sploh nobene hrane, niti pijače. S tem bi jim več škodovali kot koristili. Šele drugi dan potresemo živalcam na deščico drobnega peska in zdrobljenega lesnega oglja, ki ga potrebujejo za prebavo. Tudi jim dajmo v plitvo posodo svežo, toda ne premrzlo vodo. Ker so trdo kuhana jajca za nežne želodčke težko prebavna
želodec. V tem primeru je najbolje, če živali v kratkih presledkih vlijemo v goltanec tri velike žlice navadnega namiznega olja. Olje namaže predmet, da laže spolzi po gol-tancu. Ce prvi obrok olja ne pomaga, ponovimo isto čez 10 minut.
Odločno pa svarimo, da se zataknjen predmet s silo poriva s ipožiralno cevjo naprej. Če mali pritisk takoj ne pomaga, potem je vsak večji pritisk opustiti. Predmet ali cev namreč lahko rani občutljive poži^ ralnikove stene, žival trpi velike muke in le redko kdaj ozdravi. Navadno se jo mora čez nekaj dni zasilno zaklati.
Kaj storimo, če svinje les glodajo?
Če svinje glodajo les, je to znak, da niso pravilno hran?ene. V hrani manjka snovi, ki polnijo želodec. Navadno si svinje z glodanjem lesa tolažijo občutek gladu takrat, če se jih hrani samo z redkim napojem, torej z nekoliko krompirja ali ^repe v redkih pomijah. Ta hrana vsebuje le lahko prebavljive snovi, ki jih črevesa hitro vsrkajo in ko je voda odtekla, ostanejo črevesa prazna, kar povzroča Občutek lakote. Glodanje pa bo takoj prenehalo, če pomešamo v hrano senene odpadke (rože) ali pa drobno sesekljano deteljno seno. Ta hrana bo dovolj napolnila črevesa, vsebuje pa tudi beljakovino mineralne snovi in vitamine, kateri v krompirju in pesi manjkajo. Seveda ni treba senene odpadke ali deteljno sečko kuhati, temveč jo pohranimo surovo. Obrok mora posebno v začetku biti obilnejši, dokler živali niso svojega gladu nasitile. Sploh se te hrane daje svinjam toliko, kolikor je hočejo požreti.
jed, ne krmimo z njimi komaj izva-ljenih piščančkov. Prve tri dni jim dajemo samo proseno kašo. V za-
1. Piščanec z ostankom rumenjaka.
četku jih krmimo pet do šestkrat, pozneje štirikrat; 5—6 tednov stare pa le trikrat na dan. Četrti ali peti dan jim za priboljšek že lahko zmešamo žgance iz drobtin belega kruha
in kislega ali posnetega svežega mleka. Seveda ne smemo žgancev zamesiti preredko, ampak tako gosto, da se drobe pod prsti. 14 dni starim že lahko dajemo namesto kaše proso ali pa koruzni ter ječmenov zdrob, suh ali zamešan z mlekom. Tu in tam pomešamo med mehko krmo tudi na drobno sesekljano meso, ki vsebuje beljakovine. Ako nimajo piščančki proste paše, jim pomešajmo med krmo fino zrezano zelenjavo (nežno in sočno travo, koprive, solato, regrat, špinačo, itd.). Kjer pa ne razpolagamo v zgodnji spomladi še s svežo zelenjavo, jo lahko nadomestimo z zribanim korenjem. Kdor ima kislo ali posneto sveže mleko, naj ga daje piščančkom tudi namesto vode.
piščancev.
Ko so piščanci večji, pridenemo žgancem iz koruznega ali ječmenovega zdroba še kuhan krompir in razne kuhinjske ostanke. Namesto zdroba vzamemo lahko tudi otrobe. Pozneje jih krmimo s celo ajdo, pšenico, ovsem in ječmenom in sicer izmenoma, t. j. enkrat z ajdo, drugič s pšenico itd. Krmo, bodisi suho ali zamešano, natrosimo vedno le v koritca, nikoli pa ne po tleh. Piščančkom dajmo mehke krme le toliko, kolikor jo morejo použiti v J/4 ure. Nato koritca z ostanki hrane odstranimo in temeljito očistimo, prav tako tudi napajališča. To pa zato, da se v toplejših dneh ostanki mehke hrane ne skisajo. Skisana, pokvarjena hrana pa povzroča v prebavilih nevarna obolenja, največkrat drisko. Tudi jim zamesimo žgance za vsako malico sproti. Da pa ne bodo starejši živali odjedale mladini hrane, postavimo koritce pod kletko, spleteno iz šibja ali vrbja. Po šestih tednih so piščanci že toliko utrjeni, da jih ni več treba krmiti posebe, saj si v družbi z odraslimi že sami iščejo hrano.
Mnogi piščančki so že našli prezgodnjo smrt v neprimernem, t. j. preglobokem napajališču. Večkrat jih tudi vidimo pri gnojničnih lužah, kako si gase žejo z gnojnico. Vsak pameten kokošjerejec bo zato svojim živalcam napravil praktičen napajalnik kot ga kaže slika. Večjo
O krmljenju piščancev.
Leopold Paljk.
steklenico (zelenko) napolnimo z vodo ter poveznemo nad cvetlični podstavek, pa imajo živalce vzorno napajališče.
Vsa rejčeva skrb pa ni le v pravilni prehrani piščancev, marveč še v marsičem drugem. Da ne bo n. pr. koklja vodila mladičev predaleč od doma in morda celo na nevarne kraje, n. pr. k lužam, jarkom, gnoj-ničnim jamam ter na cesto, kjer pretijo živalcam mnogotere nevarnosti, jo zaprimo v lesen zaboj, ki smo mu nadomestili sprednjo steno s paličicami toliko narazen, da morejo skozi odprtine le piščanci. Zaboj postavimo na dvorišče ali še
bolje na trato. Piščančki bodo prosto tekali le v bližini koklje in se ne bodo preveč od nje oddaljili. Takšen hlevček lahko služi koklji in piščancem tudi za prenočevališče. Proti večeru prenesemo družinico v kur-nico ali pa v kak drug primeren in varen prostor. Še bolje pa je, ako priključimo hlevčku večje pokrito tekališče, seveda brez dna, da se tudi koklja prosto giblje in brska po tleh. Tekališče s hlevčkom prestavljamo na zeleni trati vsak dan na drugo mesto, kjer najdejo živalce dovolj sočnega zelenja, pa tudi črvov, glist, polžev itd. Na ta način obvarujemo piščančke tudi pred
3. Koritce za krmljenje piščancev.
4. Krmilna kletka za piščance.

5. Napajalnik.
6. Hlevček za kokljo s piščanci.
mačko, vranami in drugimi ropa-ricami.
Kdaj naj piščancem odstranimo kokljo? Vprašanje je odveč, saj jih koklja navadno sama odstavi pravočasno. Ako bi odvzeli skrbno mater živalcam prezgodaj ter se dalje ne brigali za doraščajočo mladino, bi osirotele živali mnogo trpele od odraslih kokoši, ki bi jih neprestano odganjale od korita ter jih tudi v prenočevališčih odrivale in klju-vale. Zato naj priskrbi kokošjerejec mladini poseben prenosljiv lesen hlevček, v katerem najde dorašča-joča mladina potreben počitek. Tak hlevček lahko z mladino vred prenese zjutraj na pašo, kjer bodo živali našle dovolj hrane. Hlevček napravimo tako, da mu lahko streho odstranimo ter brez truda temeljito osnažimo.
Zadružništvo.
Zadružna misel mora biti v srcu.
Ivan Nemec.
Prerivanje malega človeka z vele-kapitalom se najbolj izraža v zadnjem času in v pričujočih dneh kadar prelistavamo mednarodno zadružno in kapitalistično časopisje. Na eni strani nastopa masa ljudstva, na drugi organizirani kapital v obliki kartelov in trustov, ki rušijo vsa iskrena čustva človekova. V borbi med malim človekom in kapitalom, pa trpi predvsem prvi vsled pomanjkanja zadružne zavesti. Vkljub vsemu trpljenju in večkratnemu stradanju ljudi na vseh kontinentih zemlje se človek-zadrugar ni združil. Ni ustvaril takšne oblike skupnosti, ki bi se lahko uprla vsakemu izkoriščanju in napadu. Kaj pomaga danes teh 100 milijonov zadrugarjev vsega človeštva, ko pa se polovica njih ne zaveda zadružne ideje, ker so postali zadrugarji čisto slučajno.
Vsi napori zavednih zadrugarjev ničesar ne zaležejo v primeru z ne-zavedneži, ki rušijo. Lahko je rušiti,

7. Hlevček za kokljo s piščanci in tekališčem.
8. Prenosljiv hlevček za mladino.
vsaj to se posreči vsakomur, ustva-riteljev pa imamo tako bore malo. Rušilcev imamo toliko kot gnilih buč. Tvorce in ustvaritelje pa zelo lahko naštejemo.
To spoznanje pa bi nam moralo prinesti več smisla za skupno delo, ki nas edino more rešiti pred propadom. Na veliko žalost vsemu zadružnemu ustvarjanju pa se danes komaj vsak 30ti človek v svetu zaveda pravega pomena zadružne ideje, da je to edina rešiteljica današnjega človečanstva.
Kaj pa pri nas? Ali je tudi v naših razmerah tako klavrna zadružna zavest? Na podlagi organiziranega števila članov, zadrugarjev, in z ozirom na število prebivalstva, bi bil pri nas vsak osmi ozir. deseti človek zadrugar. Če upoštevamo, da je od vpisanih članov komaj Vk zavednih, potem lahko rečemo, da je v Sloveniji vsak 22ti človek zaveden zadrugar. Na 100 ljudi pride torej 5 zavednih ali 5%.
Prednje navedbe nam nudijo približno sliko o naši zadružni zavesti. Nazorno pa nam to tudi prikazuje zakaj ideja skupnosti ni dosegla tega, kar bi od naroda s pretežno malim človekom pričakovali. Nič ni storjeno, če se vpišeš v zadrugo, brez zavesti v srcu, ideja skupnosti mora preiti v vsako žilico človeških čustev, sebičnost se mora popolnoma umakniti. Nič ni pomagano zadružništvu in tebi samemu, dokler tvoja duševnost ne čuti potrebe skupnega dela in uspeha, ki se na ta način lahko doseže. Vsak nezaveden član pomeni veliko ničlo, ki je toliko večja čim večji ima vpliv na svojo okolico.
Velike težave so pri nas tudi v tem, ker po raznih tujih vplivih ideja skupnosti ne napreduje, ampak peša. Pri nas nismo imeli zadružnih Vzgojiteljev, brez poedincev, ki bi bili res sposobni vzgajati vsaj mlajši naraščaj, ako že starejšim ljudem ni bilo pomoči. Pri nas bi se moralo graditi s posebnim vzgojnim načrtom in sistemom, ki bi bil sposoben zrušiti vse predsodke vplivov tujega gospodarstva. Vse, kar je bilo pri nas na zadružnem polju ustvarjenega, ne pomeni več mnogo za sedanjost, zlasti ker preteklost ni stala na močni podlagi., ampak na raztrgani politični ozkosrčnosti. Politična ozkosrč-nost nam je strla vse zdrave podlage za mogočen razmah, ki se lahko doseže samo pri duševno močnem narodu in brez tuje navlake!
Čas nujno zahteva danes od nas, da se otresemo domačih in tujih sla-
bosti, ki nas že tako dolgo trgajo in razdirajo. Pristopimo k samovzgoji, ki igra pri izobrazbi človeka tako močno vlogo. Tisti, ki se zavedate v polni meri mogočne zadružne ideje, morate storiti svojo dolžnost in tudi sočloveku pomagati k zdravi zavesti. Včasih namreč vse delo vzgojiteljev ne zaleže toliko kot vzgled sotrpina, ker sta si oba po duši najbližja. Vsi napori, ves trud pri vseh oblikah zadružnega udej-stvovanja pa bodo brezuspešni vse do tedaj, dokler zadružna misel ne prepoji duševnosti vseh članov kakršne koli zadružne organizacije.
V najbližji bodočnosti nas čakajo ogromne naloge pri preosnovi celotnega zadružnega pokreta. Zadružna industrija, na primer, stopa naprej v vseh panogah našega kmetijskega gospodarstva. Nove smeri zahtevajo res samo mož in žena, ki bodo trdno stali na svojem mestu. Zaradi rešitve malega človeka moramo vse surovine v bodoče predelati vsaj v pol izdelke, da preskrbimo domačemu človeku delo in zaslužek. V dosego teh ciljev pa moramo prepojiti i naše srce z resnično zadružno idejo.
Gospodarske resti.
Tržno poročilo.
Pšenica: Na svetovnem trgu je največji kupec Angleška. Pričakuje se nadaljnje nazadovanje cen, ker ni nikakšnega izgleda, da bi se položaj poboljšal. Na domačem trgu je situacija mirna, čeprav so cene za 2—3 din popustile. Cene, ki se zahtevajo v privatni trgovini so iznad Prizado-vih cen in seveda v nobenem razmerju s svetovnimi. Izvozni paritet v Liverpulu znaša le 65'50 din. Doma pa plačamo 153 do 157 dinarjev za 100 kg fco nakladalna postaja.
Koruza: Na svetovnem trgu je trgovina zelo živahna z dosti povpraševanja. Argenr tina nudi sicer dosti nove koruze ali radi deževnega vremena spravljanje ne napreduje kot se je pričakovalo. Radi tega je v Buenos Ayresu cena koruzi večja od pšenice. V Evropi je glavni kupec Angleška, ki je pokupila mnogo blaga v Romuniji, tako, da so zaloge že precej skrčene. Precejšnje povpraševanje je tudi iz Holandije.
Na domačem trgu vlada mirna tendenca zaradi male /ponudbe in povpraševanja. Koruza je še precej vlažna in so borze dovolile, da sme času primerna koruza vsebovati 20% vlage (lani 18%). Cene paritet Indjija: 96 din za času primerno suho blago, oziroma 98 din za predčasno suho.
Moka: Ponudbe so precejšnje, izvoza ni, domače potrebe pa so pokrite z zaključki od poprej. Plača se pekovski Og po 240 do 245 din fco nakl. postaja.
Otrobi: Ni dosti povpraševanja. Cene za banatsko blago 98—102 din, sremsko in slavonsko 100—102 din fco nakl. postaja.
Ječmen: Postoji povpraševanje za ozimni, manje za jari ječmen. Cene, ozimni 155—160 din, jari 180—185 din fcO nakl. postaja.
Oves: Slavonski 160—162.50 din.
Mast: 13.40—13.60 din za kg. Cene so malo porasle.
Krompir: Čeme so nazadovale, ker je mnogo ponudb. Producenti odrivajo blago, ker vedo, da če bodo pozneje izkupili tudi -nekaj dinarjev več, da to ni stvarni zaslužek, ker je bilo medtem najmanje za toliko kala in osušenja. Uvaža se tudi že novi krompir, ki ga sedaj jedo le sladosne-deži. Zaloge so še velike in ker še ni čas za saditev, tudi ni povpraševanja po semenskem blagu.
Beli Oneida se plačuje 70—71 din, kresnik 74—75 din, rani rožnik 95—98 din, kasni 90—95 din za 100 kg fco vagon. Danes še ni nobene razlike v ceni med semenskim blagom in onim, ki se raibi za jelo. Edino semenski krompir, ki je bil priznan po Okosemu se plačuje nekaj dražje, kolikor ga pač prevzemajo samoupravne ustanove.
Živina: Od prejšnjega poročila se položaj ni mnogo spremenil. Nemčija je sicer podvojila kontingent za izvoz svinj, ne pa tudi za govedo, kar bi bilo za Slovenijo važno. Dne 4. marca je sklenjen sporazum z Italijo, ki obeta precejšen izvoz. Pogodbo je sklenil Zavod za izvoz živine, ki razdeljuje kontingente izvoznikom ter tudi določa cene, po katerih se bo živina plačala. Pogoji' glede kakovosti so precej strogi in radi tega cene za marec ne omogočajo pla-čanja večjih cen živinorejcem, kot do sedaj. Živina se bo prevzemala na Reki od mešane komisije. Sicer naj bi se izvažalo tedensko 200—500 kom. živine, toda za marec je razdeljeno še prav malo kontingentov. Praksa'bo šele pokazala, ali bo ta trg za kmeta rentabilen.
Februarja je bila sklenjena trg. pogodba s Francijo, ki pa nam ni prinesla možnosti izvoza žive živine razen ovc. Pač pa lahko izvozimo letno 4000 konj za klanje in večje količine soljenega svinjskega in ovčjega mesa. Za Slovenijo je interesanten le večji kontingent za les, pri katerem znaša pre-ferencial 60 frankov na 1000 kg, 100 vagonov jabolk in 1000 hI vina.
Az lesnega trga.
Izgledi na našem lesnem trgu so zelo nejasni in povsem .ne obetajo v najbližnji bodočnosti niti povečanja povpraševanja, niti dviga cen — vsaj' ne za pridelovalca kmeta. Pač pa se obeta povečani dovoz lesa iz Rusije v Italijo in iz Kanade na Angleško.
Največje važnosti za izvoz lesa iz Jugoslavije je pa dejstvo, da je Italija uved-
la monopol na uvoiz lesa, ki stopi v veljavo s 1. julijem 1939. Ustanovila je 5 družb, ki bodo imele monopol, t. j. izključno pra-vico uvažati les v Italijo. Za les iz Jugoslavije bode poslorvala družba s sedežem v Trstu. Kakor posega organiziranje pro-izvodnikov v koristi porabnikov, tako bode tudi ta monopolizacija neugodno ; vplivala na naš izvoz v Italijo. Prav posebno pa radi tega, ker nas je našla nepripravljene — neorganizirane. Porabniki so organizirani v močni, državni organizaciji, mi pa razcepljeni, neorganizirani, neenotni. Imamo razne odbore, udruženja, -odseke itd., ki so pa do sedaj praktično jako malo pomenili, do proizvodnika-kmeta ta malenkostni vpliv sploh ni prišel do izraza.
Na drugi strani pa raste svetovna poraba lesa. Celuloza, t. j. lesovina se vedno več rabi za papir, vojno industrijo itd. Potrošnja je tako velika, da iščejo posamezne države že nadomestila kot koruzno slamo itd. Uporablja se že celo bukovina za proizvodnjo celuloze. Veliko bodočnost ima zlasti bukovina za industrijo vezanih plošč, ki se vedno več uporabljajo pri vseh mizarskih izdelkih. Železniške proge rabijo milijone in milijone bukovih pragov letno za nove prage in obnovo starih. Inozemstvo napravlja vedno nove poizkuse za tlakovanje cest s lesnimi odpadki. Vpeljuje se pogon avtomobilov s pogonom plina iz oglja in drv.
Ker pa narekuje v rednem trgovskem poslovanju ceno popraševanje, t. j. množina porabe, zato na noben način ne smerno hiteti s prodajo tistih malih količin lesa, s katerimi naš mali in srednji kmet še razpolaga. Lesni trg je nesiguren, nejasen; cene nas na noben način ne morejo zadovoljiti. Dejstvo je, da bodemo dosegli pri rastoči porabi lesa in hitrem naipredku mehanične in kemične predelave lesa še prav dobre cene. Les v gozdu naj bo za kmeta to, kar je cekin v skrinji. Stokrat si oglej drevo, s katerim si zržtstel, predno se odločiš za posek! Ce pa razmere zahtevajo, ga prodaj le v času, ko se les išče in plačuje ugodne cene.
V zadnjem času se je plačevalo hlode foo postaja smrekove 180 do 220 din, bukove 100 do 150 din, mecesnove do 300 dinarjev. Povpraševanje po bukovih drveh je radi mile zime zelo popustilo. V maloprodaji se ponujajo drva že po nižjih cenah.
Kako bo s pšenico?
V finančnem odboru narodne skupščine je govoril o izgledih pri prodaji pšenice g. minister kmetijstva ter opozoril na težave, ki lahko nastanejo. Lani smo imeli rekordno žetev, ki je dala čez 300.000 vagonov zrnja, četudi je bila zasejana površina za 216.000 ha manjša kot leta 1936. Izvozni višek je znašal okoli 45.000 vagonov, do sedaj pa smo prodali le okoli
12.500 vagonov! Prilike na svetovnem trgu se razvijajo nepovoljno, ker je svetovni višek ogromen in če bo letos zopet dobra žetev, se bodo težave pri vnovčevanju le še povedale.
Dosedanji sistem kon/iiingentiranja in preferencijalov se ne razvija povoljno za nas. Tudi so zmanjšani izgledi za vnovče-vanje s preferencijalom, ker Avstrija in su-detstoi kraji Cehoslovaške niso več samostojni kupci. Iskati moramo drugih možnosti izvoza...
Na drugi strani čitamo, da od 1. avg. 1939 kanadska vlada ne bo več garantirala minimalne cene za pšenico. To znači, da se bodo cene y najmočnejši produkcijski državi pšenice razvijale po zakonu ponudbe in povpraševanja, ter bodo cene padle, če bo ponudba večja.
Slične težave kot naša država ima tudi Romunija. Od izvoznega viška v letu 1938., ki je znašal 2.4 milijonov ton, je ostalo neprodanih 1.7 milijonov. Vlada je namreč zabranila prodajo pšenice v klirinške države, a Anglija je kupila le toliko, kolikor je bilo potrebno za odplačilo dolga.
Medtem ko je bila Cehoslovaška do septembra lanskega leta uvozna država za pšenico, ima sedaj po odstopu sudetskih pokrajin v Nemčiji preveč pšenice. Tako je že v januarju tega leta prodala Nemčiji 1072 vagonov pšenice in skoro isto toliko moke.
Narodni dohodek.
Objavljeni so podatki o narodnem dohodku v letu 1938., ki so znašali skupno 44.221 milij. dinarjev. Na kmetijske panoge proizvodnje je od tega odpadlo 22.053 milijonov din ali 49.9%, na gozdarstvo 14.228 milijonov ali 32.3%, na trgovino 4780 milijonov ali 10.8% in končno na promet in poštno službo 3101 milij. din ali 7%. Sicer je narodni dohodek v letu 1937. večji za 1876 milijonov din kot v letu 1936., oziroma za 6636 milijonov din kot v katastrofalnem letu 1935., vendar je še vedno za 255 milijonov din manjši kot v rekordnih letih 1925. in 1926.
Od leta 1925. do 1937. se je prebivalstvo povečalo za čez 2 milijona. Medtem ko je leta 1926. odpadlo na prebivalca din 5.354 dohodka letno, znaša ta v letu 1937. le 2.875 din. Za leto 1938. podatki še niso objavljeni.
Izvoz jajc je letos precej slabši kot lani. Izvažamo v Švico, Italijo, Anglijo in Ceho-slovaško, medtem ko gre v Nemčijo prav malo blaga, ker cene, ki jih dovoljuje Nemčija po padcu tečaja marke ne zadovoljujejo. Tudi perutnine izvozimo vse manje. Sicer je to sezonska pojava zaradi pomanjkanja perutnine koncem zime, vendar pa je izvoz letos slabši, kot lani. Največ perutnine izvozimo žive v Nemčijo in Italijo, nekaj zaklane tudi v Cehoslovaško.
Društvene vesti.
Vabilo
k letnim občnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani, r. z. z o. z.
Spored:
1.	Poročilo odbara, predlogi in volitev fukcionarjev v smislu pravilnika, zlasti §§ 2, 3, 6, 7, 8, 9 in 10.
2.	Slučajnosti.
3.	Predavanje in slično.
Dne 25. marca 1939: Podružnice: Begunje, po prvi sv. maši v šoli; Stara Fužina, ob 14. uri pri načelniku; Stari trg pri Rakeku, ob pol 8. uri v občinski posvetovalnici; Koroška Bela, ob 8. uri v stari šoli; Trojane, ob 11. uri v cerkveni dvorani; Vojnik, ob 8. uri pri št. Gotardu v pos. dvorani.
Dne 26. marca 1939: Podružnice: Dobrava pri Kropi, po sv. maši v šoli; Bohinjska Bistrica, ob 11. uri
v šoli; Šmartno pri Litiji, ob 7. uri v šoli; Zg. Tuhinj, ob 11. uri pri načelniku; Čatež, ob 15. uri v šoli; Vel. Loka, ob 10. uri pri A. Bukovecu; Ormož, ob pol 9. uri v dvo-•rani Kletarskega društva; Zidani most, ob 9. uri v gasilskem domu; Tomišelj, ob 10. uri v gasilskem domu; Križe, ob pol 8. uri v gostilni Benko; Rovte, ob 8. uri v šoli; Breznica, po jutranji sv. maši v šoli; Šenkovturn, po jutranji sv. maši v šoli; Polhovgradec, po prvi sv. maši v obč. pisarni.
Dne 2. aprila 1939: Podružnice: Komenda, po prvi sv. maši v Mlekarski zadrugi; Vrhnika, ob pol 8. uri v gostilni Turšič; Škocijan pri Mokr., ob 8. uri pri G. Globevniku; Unec, po prvi sv. maši v šoli; Št. Jurij ob Taboru, ob 8. uri v šoli; Cerklje, ob 3. uri pri načelniku; Šenčur pri Kranju, ob 8. uri pri načelniku; Maribor, ob 10. uri v prostorih Kmet. družbe, Meljska cesta 12.
Dne 16. aprila 1939: Podružnica: Mengeš, ob 15. uri pri Fr. Kralj, Vel. Mengeš št. 74.
Dne 23. aprila 1939: Podružnice: Celje, ob 9. uri v deški ljudski šoli; Št. Rupert pri Mokronogu, ob
pol 15. uri pri Zupančiču v Rakovniku.
Književnost.
Dr. N. Zdanovsky: Mlekarstvo.
Upravnik ban. planinskega -posestva Mrzle Vodice g. Dr. Zdanovsky je izdal v samozaložbi knjigo „Mlekarstvo". Dr. Zda-novsky nam je poznan že iz prejšnjega časa kot pisec podobne knjige. V novi knjigi pa nam je sedaj podal razširjeno in zbolj-šano snov prve izdaje. Pisatelj je posvetil posebno pozornost načinom izdelave naših domačih sirov, ki so razširjeni v kraških
predelih države. Na poljuden način nam prikaže molžo ovc in pripravo sirov iz ovčjega mleka. Knjigo krasi večje število prav lepih originalnih fotografij, ki jih je avtor posnel pri proučevanju sirarstva po planinah.
■Pisatelju, ki je prvi na obširnejši način obdelal sirarjenje z ovčjim mlekom po naših planinah, k njegovemu uspešnemu delu čestitamo in knjigo priporočamo. P.
Kako se je ustanavljal „Kmetovalec".
(Razgovori Kmetijske družbe s podružnicami.)
Dr. S. Goljar.
Cesarsko - kraljeva Kmetijska družba Kranjske je bila na občnem zboru dne 15. novembra 1882 z večino glasov sklenila osnovati samostojen kmetijsko-gospodarski list. Dne 3. aprila 1883 je glavni odbor pod št. 286 naslovil na vse podružnice v slovenskem in nemškem jeziku pisano vprašanje glede razpoloženja za tak list. V tem pisanju se navaja, da -bi imeli po sklepu občnega zbora družabniki prejemati list „brez vsacega druzega plačila razven let-nine 2 gold., a tudi njim, ki niso družabniki, moči je dobivati list po 2 goljd".
Častite podružnice bi naj zaslišale vse ude svojih okrožij in odboru vsaj ko konca meseca majnika naznanile, če družabniki žele list in koliko jih je takih ter koliko bi bilo tudi nečlanov, ki bi jih dobili za naročnike. Zlasti naj -bi podružnice poizvede-le „ali se sploh želi v interesu kmetskih gospodarjev takšno glasilo in ali ni zadosti, da se kmetijsko-gospodarski članki in naznanila v »Novicah" objavljajo, katere jih vzprejemljejo brezplačno uže 40 let". Odbor pričakuje natančnega objektivnega odgovora na stavljena vprašanja tem prej, ker se bodo na njegovi podstavi snovale vse daljnje naredbe. Okrožnico je podpisal tedanji predsednik Karol baron Wurz-bach.
Družba se je s tem odzvala nasvetom nekaterih posameznikov, podružnic in uradov, ki so priporočali ustanovitev lista. Potovalni učitelj Ernešt Kr.amer je v svojem poročilu na c. kr. kmetijsko ministrstvo na Dunaju za leto 1882. omenjal potrebo strokovnega lista in je v tem pravcu posredovalo ministrstvo pri c. kr. deželni vladi za Kranjsko, ta pa pri družbi (odlok ministrstva od 11. maja 1883, štev. 737, dopis deželne vlade za Kranjsko od 4. jun. 1883, štev. 4567). Dne 15. septembra 1883 ji je pod štev. 406 družba sporočila, kaj je ikrenila za izdajo lista.
..Naiponižneje podpisani glavni odbor si dovoli na previišnjo noto od 4. junija 1883, št. 4567, visoki c. kr. deželni vladi vdano na znanje sporočiti, da se je obrnila
družba na podružnice, da je medtem tudi odbor večkrat na sejah to vprašanje pretresal in da se je v glavnem sporazumel, da list prične izhajati začetkom 1. 1884., čeprav še raiso vsa vprašanja dokončno razčiščena. Največje težave so s stroški, zastran primernega urednika in njegovega honorarja, ker družba iz svojih lastnih sredstev lista ne more vzdrževati in bi potrebovala najmanj 300 gld. državne podpore. (Pri tej priliki se družba pritožuje zoper ravnanje učitelja Kramerja, ki da kljub kontraktu niti enkrat ne priobči predavanja v Novicah. Predsednik družbe lastnoročno pristavlja, da bi bilo dobro, če bi se njegova predavanja s pomočjo tiska napravila dostopna za vse kmetovalce in javno kritiko.
Kako in kaj so odgovarjale podružnice? Nekatere so bile navdušene, druge so priporočale, nekaj jih je odklanjalo.
Podružnica Cerknica piše 4. junija 1883 v slovenskem jeziku s podpisom prvomest-nika Janeza Porente in tajnika Karla Der-melja:
Udje zelo žele list, kateri bi obsegal čisto kmetijske zadeve, postave in pojasnila. Če to ni mogoče, naj Novice dobe ustrezno prilogo, naj ceno zmanjšajo za 2 gld. letno in bi se dobilo v okolici 50 naročnikov z udi vred.
Podružnica Senožeče piše 30. maja v slovenskem jeziku s podpisom predsednika Josipa Zelena:
Ukaželjnemu kmetijskemu ljudstvu je predlog o listu prav iz srca vzet in !bi naj najmanj enkrat v tednu izlazil. Novice ne morejo sedanjim kmetijskim terjatvam več zadostovati, ker bi tedenski kmetijski list toliko tiskalnega prostora zavzimal, kolikor ga Novice sedaj za vse svoje tiskalne stroke potrebujejo.	i
Podružnica Postojna piše 28. maja 1883 1 v nemškem jeziku (podpis Ofstetter), da se glasilo ne smatra ravno za potrebno, ker so prebivalci revni in Novice zadostujejo. Naj se literarni sanjači potrudijo na posamezne pošte, kjer bodo videli, kako malo ,,prenumerantov" je za liste!
Podružnica Idrija piše 27. marca 1883 nemško (podpisan Johan Leskovic) in prav suhoparno, da se je na „cirkular" oglasilo 5 udov za, trije proti, 7 se jih ni izjavilo, en sam nečlan, čitalnica Sairach — Žiri — bi se naročila.
Podružnica Vipava je v obširnem pisanju od 23. maja 1883 zavirnila okrožnico, češ da se po nepotrebnem sprašuje, ker je to že občni zbor sklenil in imajo taka glasila družbe povsod drugod. Podružnica zahteva list, ker sicer itak nima od družbe I ničesar. Grajane so Novice, češ da so postale zanič, odkar je dr. Bleiweis umrl in da so tudi predrage (4.60 fl) in je potovalni učitelj Kramer moral kmalu opustiti dodeljeno mu urejevanje. Naznanila, ki jih izdaja družba po občnem zboru tudi niso zanič. Vipavska podružnica da je bila med
prvimi predlagateljicami. Podpisan je Dolenc, na robu pisma, kjer govori o zaslugah dr. Bleiweisa, pa stoji pripomba s svinčnikom: na občnem zboru družbe je trdil, da ni ničesar storil.
Podružnica Krško javlja 5. junija 1883 nemško s podpisom Edvarda Pollaka, da so člani soglasno za list in celo pripravljeni polovico naprej plačati, nečlani ga bodo pa naročili, ko ga bodo videli'.
Za podružnico Št. Vid pri Zatični poroča župnijski oskrbnik Janez Podboj dne 30. maja 1883 slovensko, da se je večina udov izrekla, naj bi Novice tudi naprej prinašale družbina naznanila, ker to že zahteva pieteta do buditelja slovenskega naroda dr. BIeiweisa. Kmetje žele mesto suhoparnih ..Naznanil" list, ki pa ga zaradi davkov in drugih stroškov ni mogoče držati. Če bo poseben list, naj bo popularno pisan in brez puhlih fraz.
Franz Cerar javlja za podružnico Brdo ob Podpeči 18. avgusta 1883 nemško, da so vsi člani za list, Novice niso zadostne.
Za podružnico Radeče pri Zidanem mostu piše predsednik dr. vitez pl. Gutmanns-thal, da so člani soglasno za list, zlasti mali kmetje. List naj izhaja enkrat mesečno in naj bo samo strokoven, posebno naj prinaša tržne cene. Novice so predrage, prinašajo tudi druge reči, -Naznanila pa vsebujejo le razprave odbora in ni interesa zanje.
Vrhnika — slovenski dopis od 31. maja 1883, podpis Franca Kotnika — je soglasno za list, nekateri groze z izstopom, če ga ne bo, letnino bodo pa raje plačevali, če bo, ker jo je težko praznih rok pobirati.
Bohinj — slovenski dopis od 30. maja 1883, podpis Mesar — je za list, posebno odločno pa Janez Mencinger iz Bistrice in Anton Odar iz Stare Fužine, ki sta pripravljena celo weč plačati kot letnino. Ostali kmetje pa takole razpravljajo: če ne bo več stal kot znese letnina, ga bomo radi prejemali.
Za Semič piše slovensko 26. maja 1883 Anton Aleš, da je »metliška podružnica mislila, da stori svojo dolžnost, ako nasve-tuje poseben gospodarski list". Velika večina je za, nekaj udov se ne izjavi. „Na-znanila" večji del ne odpro, dasi bi veliko zanimivega in koristnega notri našli. Novice prihajajo redko in so gospodarski članki preveč razkosani.
Kočevje poroča 6. julija 1883 po Erne-stu Fabru nemško, da je bolje, če se kmetijske stvari priobčujejo še naprej v Novicah, ker je malo izgledov, da bi kmetje brali še poseben kmetijski list, ko raje gledajo druge. Redki člani so soglasni s tem.
Boštanj pravi 27. maja 1883 (slovensko), da „naši gospodarji radi čitajo, če se kaj zastonj dobi, ali ako je seči v žep po 2 gld., se že dobi izgovor, da se prebije brez takega berila. Predavanja potnega učitelja
naj se zbirajo in pošljejo ljudem." Podpisan je Anton Planine.
V Trebnjem pozdravljajo člani tak list — dopis od 8. junija 1883, nemški, podpis Treo. —
Rudolfovo (Novo mesto) pravi v slovenskem dopisu od 19. maja 1883 (dr. Poznič), da so vsi proti, ker se bo obremenjal proračun. Novice so pa že dosti razširjene. Denar naj se porabi za nakup knjig, orodja, strojev.
Ribnica piše 21. junija 1883 nemško, da poseben list ni požel jen, ker Novice prinašajo • take članke. Podpisan je Martin Skubic.
Za Jesenice poroča nemško 18. junija 1883 Alois Schrey in pravi, da je objektivno list zelo potreben, ker je. kmetijstvo za- _ ostalo, mnogi godrnjajo, ko se pobira članarina, a se od družbe ničesar nima. Novice so sicer zaslužne toda predrage in jih ne more vsak imeti. „Naznanila" da nič ne prinesejo.
Podružnica Kranj piše 7. junija 1883 po M. Pircu: za Naznanila nihče ne mara, izdaja naj se list kakor „Okonom" ali „Land-wirth", da bo za revniga in bogatiga, brez ozira na strankarske interese. Tiska naj se na sivkastem papirju, izhaja dvakrat mesečno, potem enkrat tedensko, in naj zlasti obdelava sadjarstvo in čebelarstvo.
I. Oblak naznanja 26. maja 1883 za podružnico Kamnik, da za novi ali posebni list ni nikakšne vneme, naj Novice naprej objavljajo te stvari, ki jiih imajo ljudje ra-
di, ker prinašajo tudi druge dogodke iz domače in pa tujih dežel.
Po navedbi gospoda Andreja Brusa, člana glavnega odbora in zapisnikarja na seji tega dne 12. avgusta 1883, je odgovorilo na vtprašanje 21 podružnic, pa 5 kljub ponovnim zahtevam ni dalo glasu od sebe. Med temi je podružnica Radovljica, pri kateri je na kuverti, v kateri je bila okrožnica od 30. aprila 1883, zaznamek, da je bilo ponovno priporočeno poslano, a dopisa ni hotela sprejeti.
Anketa pri podružnicah že sama na sebi kaže, da je Kmetijska družba pomišlja-la izdajati novo glasilo, pač vsled glavne zapreke: pomanjkanja sredstev in nič kaj gotovih obljub glede podpore s strani vlade, ki je tO izdajanje želela. Odtod tudi vabljivo sklicevanje na Novice, ki že 40 let brezplačno služijo kmetijistvu s prinašanjem ustreznih člankov in novic in zato vprašanje: če podružnice ne smatrajo morebiti Novice kar za zadostne. To je deloma čudno. Metličani opozarjajo namreč, da imajo mnogi člani naročen goriški gospodarski list", ki izhaja enkrat na mesec in ga družabniki ■ dobe zastonj, nedružabni-ki pa za 1.20 fl in ki ga ne morejo prehva-liti, kako dober je.
Leto 1884 je prineslo končno „Kmeto-valca".
..Naznanila" in „Kmetovalec" ter njegov razvoj bosta predmet nadaljnjih odlomkov iz zgodovine Kmetijske družbe.
Josip, Drenovec; Spehar Franc, Gorica 6; Samec Zvonko, Celje i Križaj Franc, Godešič; Triplot Ivan, Moste 20; Kramar Franc, Iška vas; Sem Anton, Ljubno 12; Tajs Jožef, Senovica 31; Koderman Pavel, Ježa 11; Križane M., Gor. Radgona; T8rSk Jožef. Gorica 66; Kovač Jakob, Preserje; Graiser Franc, Klane 41'; Ušen Valentin, Sv. Peter v Sav. dol.; Pe-čurnik, Podkraj, Velenje; Jutinec Matija, Berhovci; Molk Alojzij, Gor. Logatec; Komorsynski Peter, Turn; Breitenlehner Ivan, Limbuš; Šrubar Ivan, Zagorje; Krašovec Ivan, Zaga 2; Bogataj Jože, Opale 9; Tr-čon Bogomil, Čelinac; Krulc Jože, Rakovec 2; Drob-tina Andrej, Sv. Jošt 13; Ofentavšek Jože, Sv. Tomaž 3; Pečar Jože, Kranjska gora 20; Soba Alojz, Zdole; Konda Ivan, Gradnik 14; Stampar Franc, Središče 5; Drolka Nikolaj, Dob 78; Zidarn Martin. Šmartno ob Dreti; Pogačnik Janez, Breznica, Ru-čigaj Ivan, Tršca; Nunčič Anton, Stara vas; Ropret Anton, Bohinjska Bela 28; Ofentavšek Ignac, Vojnik: Pišler Jožefa, Belcd 7; Bizjak Ivan, Zehovc 18; Esik Martin, Podbrežje; Ašenberg Matija, Dol pri Hrastniku; Cekson Franc, Dane 33; Jurgec Jakob, Raka 38; Novak Anton, Blato; Klemenčič Franc, Novo mesto; Baškovič Jože, Gor. Skopice; Miklavžina Jernej, Skale; Bahar Franc, Zg. Šiška 9; Rode Anton, Stara Vrhnika; Dimnik Mihael, Jarše 6; Va-lentinčič Franc, Brod 8; Jošt Ivan, Lipovec 5; An-tolič Ivan, Ljutomer; Suhadolnik Ivan, Borovnica 37; Mervec Janez, Vodice 73; Kumer Martin, Slatine 11: Kvas Janez, Zalog 16; Stare! Franc, Nomenj 22; Zitko Andrej, Prevale 7; Šinkovic Jakob, Kozje 7; Malasek Franjo, Novo mesto; Dragoš P.. Griblie 12; Modic Andrej, Rakek 144; Štiglic Ferdo, Radmirje 24; Justin Janez, Prevoje 42; Mesojedec Ivan, Cerknica; Rostohar Jožef, Gor. Pijavsko; Uratnik Ivan, Podlog; Drnovšek Ivan, Zagorje 7; Vodnik Franc, Zaboršt 15; Kavšek Anton, Dob; Martinčič Jože. Dol. Jezero 25; Dr. Serbec Jože, Murska Sobota; Lesjak Jože, Križ 7; Vovk Janez, Suha gora; Spehar Karel, Špeharje-Breg 24; Kačič Frančiška, Ljubljana; Markovič Anton, Primštal; Modranič Matija, Daljne njive 3; Fajfar Anton, Durlovka; Vračko Franc, Sv. Jurij ob Pesnici; Bon Jože, Raka, Crnigoj Ju-lijan, Vojnik; Rusnik Matija, Rogačice; Fajfar Jože, Dol. vas; Zabkar Anton, Črna 17; Repinc Janez, Brod 17; Hrastelj Franc, Steriša 10; Leskovar Avgust, Zlogana gora 15; Belšak Franjo, Borislavci; Drašler Ivan, Gorica; Rottner Ivan, Sp. Radvanje 36; Vidmar Konrad, Grilev hrib; Borštner Lojze, Za-vine 1; Štembal Mihael, Visoko 8; Ziherl Andrej, Planina 2; Zore Marija, Črni potok 5; Brinovšek Joža, Lepa njiva 39; Zupane Franc, Koprivnik 15; Tornič Filip, Sp. Kašelj; Vavken Marija, Hoteder-šica 45; Zalokar Lovro, Gorjuše; Jurkovič Franc,-Staifetinci; Grošelj Alojz, Dobje; Slapšak Josip, Bo-štanj; Korošec Janez, Koprivnik 27; Juvančič Josip. Strmca; Mlakar Matevž, Lož 69; Prešeren Neža, Lesce; Logar Marija, Hotederšča; Hrovat Tomaž, Tabor 22; Zupan Jakob, Nomenj 28; Križane Amalija, Zagorje; Košir Andrej, Podkoren; Nose Jože, Struge; Jezernik Alojz, Kotredež; Debevc Jakob, Vrhnika;. Smole Andrej, Koroška Bela 40; Trupej Franc, Sevnica; Skof Andrej, Goričice; Flajs France, Gorenja vas 5; Lenarčič Stanko, Nova vas; Strumbelj Franc, Semič; Korošec Ivan, Cešnjica, Medved Jakob, Le-hen na Pohorju; KuTi Janez, Rateče; Franceli Jože, Zaplovo 12; Fišer Martin, Šmarten pri Slov. Gradcu; Robek Miha, Crešnjevec 2; Tomelj Jože, Smarca 14; Simončic Vinko, Kompolje 11; Gašperin Jože, Stara Fužina; Šifrer Peter, Zabnica; Šribar Franc, Raka; Zakelj Josip, Sv. Jošt 24; Leskovar Janez, Kolačno 1; Kočevar Minka, Središče ob Dravi; Pintanc Franc, Raka; Gostiša Franc, Bevke; Jereb Jože. Lom; Nagode Jakob, Gorenja vas 24; Pogorele Viktor, Dol. vas 34; Cizl Anton, Dragotinci; Hohnee Franc, Oplotnica; Šegula Anton, Studenice 2; ing. Pollak Karol, Tržič; Schumacher Cecilija,. Vresnik 13; Kališnik Franc, Sv. Ana; Virant Ivan, Žalec; Gre-gorevčič Franc, Mali vrh 18; Stros Anton, Stara Fužina; Pogačnik Franc, Otoče; Bobnar Tomaž, Stročia vas; Ravnik Janko, Lepence; Udrih Mihael, Sp. Gru-šovlje 13; Hrastelj Ivan, Selo 4; Vrančič Miha, Prekopa 8; Kosmač Vinko, Ježica 23; Žagar Franc. Sv. Marko; Jenko Jože, Mavčiče; Vresovnik Alojz, Konjice; Šenk Alojzij, Primskovo 17; Koman Albin, Vižmarje; Vezenšeik Karel, Konjice; Grušovnik Franc, Bač 26; Jan Alojzij, Višelnica 11; Santl Jože, Zi-tečka vas; Cernič Franc, Podule; Ogorelc Josip,. Sela 96; Gorenc Ivan, Hrastno 4; Kramer Pavel, Gorče 14; Baloh Alojzij, Črni vrh; Pretnar Frančiška, Žirovnica 29; Štefanic Mihael. Stoianski vrh 9; Zupan Franc, Kotredež; Fanendel Franc, Jurski vrh 19; Marinko Ignac, Brelzovica 30; Rakuša Martin, Obrež; lašovc Filip, M. Braslovče; Jordan Karol, Raka; Sebat Josip, Studenčice 10; Šušteršič Peter. Seničica 1; Urhar Franc, Vižmarje; Cunta Jernej,. Hotederšča 33; Blažič Ivan, Jarča dolina; Hutter Franc, Zg. sv. Kungota; Stare Franc, Nomenj; Piki Alojz, Nova cerkev; Hace Anton, Podcirke.v 17; Bizjak Alojz, Buče; Gale Ludvik, Javor 21.
Po 2 brezplačna drevesca dobe člani Kmetijske družbe, ki so obenem naročniki „Kmetovalca", v srezih, ki so bili izžrebani. Drevesca bomo poslali; na skladišče Celje za podružnice Celje, Teharje. Vojnik, Nova cerkev, Petrovče, Zg. Ponikva; na podružnico Žalec še za podružnice Gomiljsko, Prekopa in Sv. Jurij ob Taboru; na podr. Št. Jurij ob i. ž. še za podružnice Drami je, Slivnica, Pilštajn in Ponikva; na podr. Sv. Peter v Sav. dolini še za podr. Št. Pavel.
Nagradno žrebanje „Kmetovalca".
V soboto 4. marca je bilo žrebanje v navzočnosti številnih naročnikov Kmetovalca. Žrebala sta dva izmed navzočih. Sreča je takole odločila:
1.	nagrada mlatilnica: Mešič Ivan, Vransko.
2.	nagrada plug: Cetinar Andrej, Dobrleša vas 11.
3: nagrada refcoreznica: Stare Franc, Leskovec
pri Krškem.
4.	nagrada osipalnik: Švigelj Franc, Ljubljana.
5.	nagrada škropilnica Flick: Tršan Anton, Jesenice.
6.	nagrada gnojnična sesalka: Juhant Peter, Žeje 4.
7., 8. nagrada 2 obračalni glavi: Žužek Anton, Gor. Retje 1; Grame Matija, Globočica 7.
9.	nagrada škropilnica Flora; Košir Franc, Kamnik 52, p. Preserje.
10.	nagrada ročni okopalnik: Golič Franjo, Vren-ska gora 25.
11.	nagrada brzoklepalnik: Šile Jakob, Vrhnika 24.
12.—21.	nagrada 10 saks. aparatov: Šinkovic Ivan, Ambrus 12; Šekoranja Ivan, Sp. Sušica 9; Kunej Jože, Trbovlje; Šolar Rudolf, Rovte 1, p. Dobrava pri Kropi; Meliva Anton, SI. Konjice; Sešek Ivan, Vižmarje 26; Sušnik Valentin, Savina 2, Ljubno; Rovtar Anton, Motnik: Kokalj Tonči, Beostod. Sikovc Janez, Selo 9, Zagorje.
22—31 trokarji' zra teleta: Jurkaš Vinko, Selo 16, Dobova; Požar Franc, Dravlje 66; Dular Franc, Valta vas; Reberšak Franc, Skorno 14, Šmartno ob Paki: Cigale Matevž, Gor. Logatec 8; dr. Ostrič Ferdinand, Kapela 47; Žagar Frančiška, Kot, Šmartno pri Litiji; Felicijan Jože, Stropnik, Vransko; Bene-dičlč Rudi, Pševo, Stražišče; Drnovšek Jože, Ko-sovec 58, Zagorje.
32—40 kopačice: Rak Alojz, Nova gora 21, Krško; Hudina Franc, Žagaj 21, Sv. Peter pod Sv. gorami; Perko Andrej, Zg. Šiška; Zupančič Jože, Št. Vid pri Stični; Karba Janko, Krapje; Laknar Ivan, Spe-harje;; Omladič Anton, Gor. Gorče, Braslovče; Zabjek Ivan, Zapuže 9; Ozvald Ferdo, Ruše.
41 nagrada: francoski ključ: Lorger Štefan, Se-novica 13, Šmarje pri Jelšah.
42—56 trtne škarje: Kostanjevec Ivan, Gačnik, Jarenina; Kok Ivan, Nova cerkev; Farčnik Jakob, Prekopa; Borštnik Ivan, Otave; Petkovšek Pavel, Vrhnika: Petrič Janez, Rateče 60; Krašovic Jurij, Žalec; Zaren Albin, Nemška vas 4; Kumše Marija, Vrbljene 17; Jurčič Josip, Lipe 15; Murko Franc, Sv. Lenart v Slov. gor.; Eržen Luka, Rudno 2; Voršič Franc, Bratonečice; Ceh Ivan, Mala Nedelja; Šlibar Ivan, Misače, Podnart.
57—111 drevesne ščetke: Šepetavc Andrej, Zu-pelevc 14; Jerman Franc, Gomelje 1, Škocjan pri Mokronogu; Ocvirk Matevž, Sv. Jurij ob Taboru; Selšek Peter, Dolsko; Ropret Jakob, Šenčur 35; Breznik Ulrik, Marija Snežna; Burger Lovro, Žeje 8; Učakar Jožef, Vransko; Dobnik Anton, Letuš; Parin Oto, Novi Klošter; Kopač Franc, Poljane 1; Učakar Feliks, Kotredež; Petelin Jožef, Brezovo 17; Goro-pevšek Karel, Prekopa 33; Miklavc Jože, Podmolnik 15; Gams Anton, Stari trg; Znidar Janez, Nomenj 21; Svetek Anton, Sostro; Ban Mihael, Dol. Maharovc 72; Štrukelj Franc, Koseze; Klenovšek Ivan, Zabukovje; Podgoršek Ivan, Rečica 17; Kustrin Martin, Ponikve 1; Prežel j Jože, Lepenje 31; Goričan Franc, Višnja vas; Kogovšek Pavel, Sora; Kastelic Alojz, Zg. Brezovo 12; Jeruc Danica, Zabnica; Kalan Jakob, Jama 29; Potočnik Ivan, Dobračeva: Drolc Blaž, Zg. Tuhinj, Čebul Anton, Vodice 22; Čaf Alojz, Sv. Tomaž; Stra-žišar Franc. Kožljek; Kalin Jože, Št. Jernej; Gla-senčnik Miha, Razbor 65; Zupan Polde, Seunik 7; Markič Janko, Zugana vas 3; Podkrajšek Anton, Pletovarje 8; Drča Jakob, Gomilsko: Ivšič Ivan, Krška vas 21; Zaleteli Matevž. Lokp SO: Petrič Alojzij, Lipšenj 39; Sterinar Martin, Trata 3; Jeraj Janez, Dobruše 5; Smolak Mihael, Sv. Danijel; Stopar Vinko, Tolsti vrh; Cuznar Jakob, Rateče: Štrekelj Josip, Ljubljana; Pezovnik Mihael, Libeliška gora; Verbič Josip, Vrhnika; Gregorc Albin, Podtabor; Er-dely Andraš, Puconci; Udir Jože, Sp. Besnica 14; Zupančič Rudolf, Dolsko.
112'—315 nagrada, 10 kg Tomaževe žlindre: Jam-nik Martin, Zagorje ob Savi; Pirh Alojzij, Britof; Šebenik Alojzij, Gornji grad; Mertelj Janez, Srednji vrh 4; Skvarča Ivan, Znojile 12; Sterle Alojzij, Ko-rariče 16; Henigman Alojzij, Vavpčja vas 20; Lužar Jernej, Žeje 17; Maček Jože, Brod 20; Vrhove Anton, Dragomer 5; Kraljič Ivan, Brest 26; Grah Martin, Gomilsko 22; SandeV Miroslav, Mali vrh; Skof
in Vransko; na podr. Braslovče še za podr. Letuš; na podr. Mestinje še za podr. Kozje, Buče, Sv. Peter p. Sv. Gorami, Podčetrtek; na podr. Rogatec še za Sv. Križ; na p. M. Sobota še za Beltince; na p D Lendava še za Benico; na skladiščei Maribor za podr. Maribor, Hoče, Razvanje, Jarenina, Limbuš-Ruše; na podr. Slov. Bistrica še za Sv. Lovrenc n. P.; na Poljčane še za p. Laporje, Studenci in Zg. Poljskava; na p. SI. Gradec še za Mislinje; na podr. Krško še za Sv. Duh, Leskovec, Raka, Kostanjevica, Sv. Križ pri Kost.; na podr. Krška vas še Skopiče; na- skladišče Novo mesto p. Št. Jernej in Šmarjeta; na podr, Mo-
kronog še St. Janž; na podr. Črnomelj še Adlešiči, Otovec, Tribuče, Stari trg, Sinji Vrh; na podr. Metlika še Gradac; na podr. G. Logatec še za Dol. Logatec, Rovte, 2iri; na podr. Planina pri Rakeku še za Hotedršco in Unec; na podr. Cerknica še za Grahovo, Begunje, Otavc, Lož, Stari trg in Bloke; neposredno dobe drevesca podr. Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Velenje in Semič. Drevesca bodo poslana čim prej in podružnice bodo obveščene, komu jih naj razdele. Prevozne stroške plačajo prejemniki.
Nagrade v blagu bomo stavili podružnicam na razpolago v najbližnjem skladišču, kjer jih naj ob
priliki prevzamejo. Podružnice bodo o tem še pismeno obveščene.
Razumljivo je, da četudi smo razdelili 315 nagrad v blagu in okoli 2000 drevesc, vse naročnike nismo mogli zadovoljiti, ker je nagrade dobilo le 25% vseh naročnikov. Vendar pa |e nepobltna resnica, da v takšnem razmerlu noben dnevni ali strokovni list ni skrbel za svoje naročnike. Prav radi bi bili ustregli raznim starim naročnikom, toda žreb je žreb, pa se nanj ne more vplivati. Zato naj nikdo ne zameri ,.Kmetovalcu", če mu sreča tokrat ni bila naklonjena in naj ostane tudi v bodoče zvest naročnik.
Čilski soliter
je po celem svetu priznano najboljše dušično gnojilo. Z uporabo tega gnojila se zamore znatno povečati pridelek vseh setev, ker je to gnojilo prikladno za vse zemlje in rastline.
Ozimne setve, ki so redke in slabo prezimile, popravljamo s 50 kg čilskega solitra na 1 kat. j.
Koruzi gnojimo s 60 do 80 kg na kat. j. in trosimo gnoj med vrste, kakor hitro so rastline izkahle. Ravno tako postopamo pri krompirju, katerega gnojimo s 50 do 70 kg na 1 kat. j.	b
Pri hmelju raztrosimo 20 do 30 gramov čilskega solitra okoli trsa, kakor hitro je odgnal. V drugi polovici maja pa raztrosimo drugi obrok 20 gramov.
Vrtni zelenjavi gnojimo z 3 do 4 kg solitra na 100 m2 in razdelimo to količino na 2 obroka. Lahko pa se soliter raztopi tudi v vodi in se s to razstopino zaliva enkrat na teden. Na kanto vode (10 do 12 litrov) se raztopi ena pest solitra. Fazi pa se naj, da se zaliva okoli rastline in ne na stebelca ali na listje.
Vinski trti se daje spomladi 5 dkg po trsu.
Pri sadnem drevju se v območju krošnje raztrosi 200 do 500 gr. čilskega solitra.
Cvetice pa zalivamo z raztopino 2 grama na 1 liter vode.
Čilski soliter je najcenejše gnojilo, ker ga rabimo najmanj na površino, deluje takoj in poveča donos, ter je radi tega najrentabilnejši umetni gnoj.
Čilski soliter se prodaja v skladiščih Kmetijske družbe r. z, z o. z. v Ljubljani, Mariboru, Celju, Konjicah, Novem mestu in Brežicah.
SHCK-oui
plugi
so najboljši!
Ogžasi v »Kmetovalca" imajo uspeh!
*/»» strani Vi. „ Vi, „
Din 50 + Din 3"— ogl takse „ 100 + ., 7-50 .. „ 150 + „ 7-50
Inserati se računajo po naslednjih cenah i
1U 1h 'I,
strani = Din 200 + Din 15 — ogl. takse
400 + 30-— 800 + .. 30--
Priloge listu se" računajo za vsakih 1000 komadov 100 Din.
1 cela stran = Din 1600'— + Din 60 — ogl. takse (26 X 20 cm = 520 cm).
Mala naznanila.
Le proti predplačilu, vsaka beseda 50 par, najmanj 10 Din in 3 Din ogl. taksa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko.
Slamoreznico
na strojni pogon, skoro novo, v prav dobrem stanju ima naprodaj: Bergman Josip, Ljubljana, Poljanska cesta 85.	22
Cepljene trte
kakor tudi korenjake in pritlična sadna drevesca, dobavlja prvovrstno po nizki ceni Drevesnica-Trs-nlca. Ivan Gradišnik, Šmarjeta, pošta Celie.	12
Semenski krompir
Oneida — Jubel — WohItmann
Priznan po osrednji komisiji za semenogojstvo, dobavlja Kmetska gospodarska zadruga v St. Vidu pri Stični.___11
Valilna jajca
od rumenih Orpington kokoši od izvrstnega iz Anglije importiranega rodovnika ima za oddati: Oskrbništvo graščine Novi klošter, pošta: Sv. Peter v Sav. dolini
pri Celju.	_21
Perutninarji pozor!
Valilni apaiat, znamke „Tegma" za 300 jajc, dobro ohranjen, ima ugodno naprodaj: Kosmatln pri Kmetijski družbi v LJubljani, Novi trg 3._7
Plemenske bike in telice
Montafonske in Simentalske pasme, kakor tudi plemenske svinje Yorkshirske in nemške plemenite pasme z najboljšim poreklom, ima v&dno naprodaj Uprava posestva Julio Melnl, Apače pri Radgoni. 5
Praktikanta
sprejme vinogradniško posestvo začasno za stanovanje in hrano, v primeri uporabljivosti pozneje za plačo. Ponudbe na Sadjarsko podružnico na Cvenu pri Ljutomeru.	24
Dober Sackov plug in domačo semensko deteljo
(črno) 40 kg ima naprodaj: Anton Cerne, Liubljana Vil
(Zgor. Šiška), Za vasjo št. 6.	23
Brinje in fige za žganjekuho
dobite najceneje pri tvrdki Ivan Jelačin. LJubljana, Emonska c. 8.	83
Razstreljivo za kamnolome
kamniktit, vžigalne vrvice, kapice, smodnik, lovske potrebščine dobite v konces. trgovini L. Fiirsager, Radovljica. _9
Razglas
Dne 25. marca ob %8. uri se vrši občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v St. Janžu na Dolenjskem v prostorih načelnika Ig. Majcna. — Dnevni red: 1.) Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2.) Poročilo načelstva in nadzorstva 3.) Čitanje revizijskega poročila. 4.) Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 5.) Volitev načelstva. 6.) Volitev nadzorstva.	17
Ceplje
jene trte
laški rizling, muškatni silvanec in žlahtnino	ima naprodaj: Trsnica Mihael Kovačlč, Sv. Peter	pri Mariboru.	16
Semenski krompir
..Ackersegen" in ..kifelčar" ter lečo, prodaja najce-neie: Val. Janhar, Žeje pri Medvodah, pošta: Smlednik^
Predica skrbno predi, prav lepo nit naredi
in jo daj v tkanje tkalnici ..Krosna" v Ljubljani — Zrinjskega cesta 6. Tam dobiš poceni domače platno.
Cepljene trte
V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. Trsničarska zadruga v Slove, nijl, pošta Juršincl pri Ptuju. - Pišite po cenik! 7
Seme in sadike
vsakovrstnega drevja (tudi divjake in materijal za žive meje) dobite pri firmi „Šuma", Zagreb, Boško-vičeva 33. Zahtevajte cenike.	70
Ernst Osiander, Guštanj
priporoča za spomladansko setev: pšenico, ječmen, oves, več vrst krompirja (pridelek na ha 234 do 260 q), potem Topinambur in Soja-fižol. Vsako semensko blago je prvovrstne kakovosti, dobro rastoče in zajamčen prideleik.	_______i8
Topinambur (Helianthus tuberosus)
semenski, prodaja Ferdinand Trenz, Leskovec pri Krškem. Glej tozadevne članke v današnji in februarski številki ,.Kmetovalca".	1'
Občni zbor
Posojilnice in hranilnice, reg. zadruge z neomejeno zavezo v Moravčah, bo v nedeljo dne 26. marca 1939 ob treh popoldne v dvorani Zadružnega doma, Moravče 2: 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzorstva. 3. Račun 1938: 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Na-čelstvo.	20
Trtne ključe
okoli 32.000 komadov, prima, ima naprodaj: Skladišče Kmetijske družbe v Novem mestu.	15
V	NA3NOVEDŠIH VZORCIH
V	N A J V EČ3 I IZBIRI
V	NAJBOUšI KAKOVOSTI IN PO NADNI23IH CENAH
Največja domača trgovska hiša v Jugoslaviji!
STAL
JJ ^J^mmM
CELJE so CENIK ZASTONJ
Nova nahrbtna S r t n a in drevesna Škropilnica
JUBILA 2
MODEL 1934
z lijakastim gornjim delom in prevozna škropilnica na visoki pritisk
¥INDEX
medeninast kotel ca 751. 15—20 atmos. pritiska, za regulirati do 10 m višine so najbolj zmožne škropilnice na svetu
Kmetijski družbi v Ljubljani in njenih skladiščih
.. .
Zahtevajte pri Vasem trgovcu „Naš čaj"!
Mešanica domačih čajnih rastlin!
Najboljši nadomestek za inozemske čaje!
Po odobrenju Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne 11. maja 1935 1. S. br. 14.004
Na prodaj pri:
Kmetijski družbi r. z. . o. z. v Ljubljani
* i
Sadonosnike in vinograde boste varovan
bolezni in Škodljivcev, ako uporabljate priznana Škropila i
NOSPRASITi ki vsebuje bakra in arzenika in zatira istočasno glivične bolezni (škrlup, gnilobo) ter živalske zajedalce, ki objedajo zelene dele trte in drevja. AR ESI N« apneni arzaniat, kat dodatek bordoški. kalifornijski ali solbarjevi brozgi proti grizočim zajedalcem. SOLBAR. barijev polisulfid proti kodri na breskvi in vinski trti, proti plesni in gnilobi obče. AFIDONi oljnato-nikotinsko sredstvo proti listnim ušicam, krvavi uši in kaparjem. NIKOPREN, nikotinski preparat proti listnim ušicam in golim gosenicam (seneni in kisli črviček na vinski trti). Arbocol - lepilo proti mravljam itd.
XELIO>pasta za zatiranje voluharja.	Obširna navodila daje:
Vsa ta in druga sredstva se dobe pri Kmetijski	■ ■ J |jj| ^g £ F	ICa Cfla
družbi in vseh njenih skladiščih.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
MASTI N
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MAST1NAU so brezštevilna zahvalna pisma
Cena: S škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din Lekarna TRNKOCZY
LJUBLJANA, Mestni tre 4 (Zraven Rolovia)
Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan, tropine
ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju
MEDIC ZANKL
tovarna olja, lakov in barv
družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIČ
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah
Važne za osnovne in kmetijske šole!
Kmetijska družba v Ljubljani je založila 6 stenskih slik od trav, detelj in raznih krmskih rastlin v velikosti 70x 50 cm s primernim obešalom in okvirjem. Slike so umetniško izdelane po naravi v barvah in služijo kot izborno učilo za spoznavanje naših glavnih krmskih rastlin.
K vsaki seriji se doda po ena knjižica s kratkim opisom vsake rastline. Vseh šest slik s knjižico in poštnino vred stane Din 100'-.
Priporočamo takojšnjo nabavo tega učila, dokler je še v zalogi, ker bo vsakemu učitelju služilo kot dober pripomoček pri pouku.
USTANOV. LETA 1878
Jb Blasnika nas!.
Univerzitetna tiskarna
LITOGRFFIJfl, OFFSETTISK, KARTCNAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRAT.KE VRECICE ZA SEMENA
Ljubljana, Breg 10-12
Najstarejši grafični zavod Jugoslavije izvršuje vse tiskovine solidno in poceni
Najrazličnejše vrste drevesnih
in vinogradniških škropilnic
v prvovrstnih konstrukcijah izdeluje Metallwarenfabrik
Viktor Jessernigg & Urban
Stockerau bei Wien Schiess-stattgasse 45
V zalogi pri
Kmetijski družbi v Ljubljani, v Mariboru in njenih skladiščih
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
LJubljana, Prešernova ulica 50
Telefon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila v tuzemstvo in inozemstvo, Safe - deposits itd.
Pristne E/11IIHII okulacijske nože
. & SOHN .
Tovarn, znamka
trtn. drev. vrtn. škarje
dobite pri
KUNDE
Kmetijski družbi v Ljubljani
ZaSčitni znak
Ogibajte se posnetkov z znakom: „DRESDNER MODELL"
Največji slovenski pupilarnovarni zavod
Mestna hranilnica ljubljanska
Stanje vlog preko din 420,000.000 — Lastne rezerve nad „ 26,000.000 —
Dovoljuje posojila proti vknjižbi. Za vse obveze hranilnice jamči
Mestna občina ljubljanska
LAVIJA
Cf
jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani
Zavarovanja! požar, vlom, šipe, nesreče na potovanju, zakonita odgovornost, transport, razna zavarovanja avtomobilov, na življenje, posmrtnine itd., prevzame po ugodnih pogojih.
Centrala v Ljubljani
Gosposka ulica 12. Telefon 81-76 In 22-76.
Zelo važno je vsakoletno škropljenje sadnega drevja!
Uporaba žveplenoapnene brozge z dodatkom apnenega arsenafa „Schering" MERITOL zalškropljenje, ali z olfnatim arsenatom „Schering" se je izkazalo kot najuspešneje, ^praktično in poceni. Voluharje zatirajte najsigurneje z „Lepit" plinskimi patronami
ali z »Lepit" praškom.
Za uničevanje plevela v parkih, na igriščih, v tovarnah uporabljajte sredstvo Form it. Za uničevanje oidiuma na rožah, grint in pajkov itd. uporabljajte sredstvo Erysit.
Zahtevajte prospekte! — Ta sredstva se dobijo pri Kmetijski družbi in vseh njenih skladiščih.
A. G. Berlin. Generalno zastopstve za Jugoslavijo Mr. Draško Wilfan Zagreb, Srebrnjak br. 55. Telefon 64-11.
Najboljše sredstvo za varovanje sadnega drevja pred boleznijo in poškodbami
sadni karbolinej
LOHSOL
varuje Vaše sadno drevje pred poškodbami in boleznijo.
Dobi se pri:
Kmetijski družbi r. z. z o. z. v Ljubljani
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN CENIKE.
ŠPEDICIJA
TURK
LJUBLJANA
prevzema:
Ocarinjen je
vsakovrstne robe hitro in po najnižji tarifi. Vse informacije brezpl <čno. Telefon interurban 24-59 Vilharjeva cesta 38 (nasproti nove carinarnice).
Prevažanje
vsakovrstnega blaga v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi
Iz avtomobili. - Telefon int. 21-57. Masa rykova
(cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora).
Čebelarjil Čebelarji I
Vse čebelarske potrebščine, panje, točila za med, umetno satje izdeluje po primernih cenah:
Jugosiov. čebelarska industrija
L. Rifzmann
Novi Vrbas (Dunav. ban.)
Zahtevajte brezplačni iluslrovani cenik!
Agronom - fitopatolog
Ing. Lojze PREZELJ
specialist za rastlin, bolezni naznanja, da nadaljuje s privatno prakso
Ljubljana, Wolfova ul. 3/1.
Telefon 34-73.
Nasveti. Pregledi. Sredstva za preprečevanje in zatiranje rastlinskih bolezni. Analiza zemlje. Vzgoja bakterij itd.
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
Telefon: itev. 28-4?
v Ljubljani
reg. zadr. z neomejeno zavezo
Tavčarjeva ulica 1
Račun Poštne hranilnice štev. 14.257 Račun pri Narodni banki.
Brzoiavi: „KmetskidomM
4%do 5°lo
Nove vloge
vsak čas razpoložljive obrestuje po
Za vse vloge nudi popolno varnost.
Otvarja tekoče račune. Eskontuje menice. Daje kratkoročna posojila. Izvršuje ostale denarne posle.
ZAUPAJTE DENAR
DOMAČEMU ZAVODU!
I ■ Preiskave znanstvenikov in dolgoletne izkušnje praktikov izpričujejo, da je
A
ORI
odlično sredstvo za zimsko in spomladansko zatiranje sadnih škodljivcev. Arborin je zakonito zaščiten pri Upravi za zaščito industrijske svojine Beograd; isprava žiga br. 3165.
»CHEMOTECHNA" družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10
Tvrdka izdeluje razna razkuževalna sredstva za dom in hlev, cepilno smolo, mazavolmllo in slično Arborin in cepilna smola v zalogi tudi pri Kmetijski družbi in njenih skladiščih.
28321—646 Čeveljčki iz pološčene gume na trake, s čvrstim podplatom in toplo flanelasto podlogo. Ne propuščaio vode in stanejo le din 15'—. 19'— in 25—
Spomlad j 6 tu'
d: kupite nove čevlje!
2425-6636
V teh čevljih udobnega kroja se bo počutila vaša noga prosta. Izdelani so iz črnega diftina z apartnim lakastim okrasjem
8222—48802
Otroški polčevlji iz močnega boksa z neraztrgljivim gumastim podplatom. Za živahne otroke ni boljše in trainejše obutve
2425—66121
Okusni čeveljčki na trake iz finega črnega boksa, z usnjenim podplatom in polvisoko peto. Prilegajo se dobro nogi in jih lahko nosite k vsakemu plašču in kostumu
f)
2925—64648
Praktični ženski čevlji na trake, izdelani iz finega črnega ali rjavega boksa, z usnjenim podplatom in usnjeno peto
1937—68822
Tole so elegantni čevlji, ki so dosegljivi vsakemu uradniku, trgovcu in obrtniku. Zelo trpežni. Izdelani so iz boksa s popolnoma usnjenimi in ne-premočljivimi podplati. Prodajamo jih črne in rumene, po isti znižani ceni din 79—
6922—44609
Okusni in močni otroški čeveljčki, izdelani iz močnega boksa z usnjenim podplatom in peto. Številke 35—38 din 79—
1875—66133
Udobni čevlji izdelani iz dobrega laka. Na vrhu lepo nftfc_4<;iq7	okrašeni z vložkom od kačje 3639—46748
Ženski čevlji s široko zapon- kože. Polvisoka peta nudi Elegantni in močni moški polčevlji ko čez rist, usnjenimi pod- "ogi lahko holo.
plati in nizko peto. Udobna oblika varuje noge
s popolnoma novim okrasjem iz rjave kože in z usnjenimi podplati.
Dekliški čevlji iz močne kože z zaponko in usnjenim podplatom. Najbolj prikladni za štrapac
38325—611
Ženski polčevlji iz pološčene gume z gumijastim podplatom in nizko peto. Nepremočljivi in vzdržljivi. Lahko zamenjajo usnjeno obutev, a stanejo le din 20—
58077—607
Udobne gumaste lakirane opanke, s posebno močnim podplatom in okrašenim licem. Trpežne in nepremoč-ljive. Moške veljajo samo din 29—, ženske din 25—, otroške din 15—
tanka kot pajčevina
5927—64627
Elegantni in udobni čevlji iz boksa, tubaste oblike, z usnjenim podplatom in peto
3515—5506
Udobne in elegantne copate z nizko peto in izrezano obliko izdelujemo v modri, rdeči in rjavi barvi ter pisanem baržunu.
4767—68802
Udobni delavski čevlji za vsak štrapac, široke oblike, izdelani iz masivne kravine, z usnjeno opetnico in usnjenim, nepremočljivim in zelo trpežnim podplatom. P o znižani ceni stanejo samo din 79-—
Izhaja 15. v mesecu. — Cena listu din 25'—, za inozemstvo din 35'— letno. — Posamezna številka din 2'50. — Uredništvo in upravništve je v Ljubljani, Novi trg štev. 3. — Za uredništvo odgovarja: Ing. Ferlinc Bogdan. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren L. Mikuš.