Siav, 283 ) (Po&amezaa &e*iika S vinarjev*) v Trsta, v petek 11 oktobra »17 Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznifclh, ob 5 zjutraj. Uredrlftvo: Ulici 5v. Frančiška A»iikega št 20, L nadstr. - Vrf dopisi naj sc pobijajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma * nt sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izi!djatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij list* .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edi-iosti*. vpisane .7»dr»ge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. J ran«flta AaiSkega 5t. 20. Telefon uredni&va in oprave itev. 11-57. N arof n I na znala: Za ceJo leio...... , K3120 Za pol leta.................15 60 2a tri mesece................. 710 za nedeljsko Is dajo m cate Ma....... 62* ** pol leta.................i-m XIII Posamezne itevllke .Edinosti' se protivio po 8 vinarjev zastarele številka po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Žirokostl ene Icokne Cene: Oglisi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih 2a- Oglasi°y tekstu Usta do'p* vrst" *. 1 ; "^Kai- vsaka nadaljna vrsta . . . o _ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti«. Naročnina rekiamacije se poSiljajo upravi LUta. Plačuje se tekJjučno Ie upravi .Edinosti- — P!a{a ln toii ^ v Trstn ^VLJZJ™?*^ f* nahajata v tilJci Sv. FmifiSfca Aiiikega It 20. — PoBnohraniliUčni račun ii. M 1.852. Današnji politični položni. (Od našega posebnega poročevalca). Dunaj. 9. oktobra. Z zanimanjem pričakujemo, kaj odgovori prav(>v,<>dni minister pl. Schauer na interpelacijo dr. Korošca v znani zadevi tistega razgovora z urednikom madžarskega »Dali Hirlap«, — ko je izjavil, da bi najraje naredbenim potoni že v sedanji kazenski zakonik stlačil... varstvo dualizma! Vsled zasebnih pojasnil ministra le poslanec Cecli odtegnil svojo interpelacijo. — dr. Korošec pa ni hotel stoHti tega. Brez d\ Hua je, da je ur. Korošce previd-•neje ravnal, vsled česa bo moral slediti ministrov odgovor v zbornici. Iz pogovorov pravosodnega ministra je razvidno, da se je res bavil s tako neustavno nakano. — Minister je tuhtal § 66. kaz. zakonika, ali bi se ne dalo izprešati fz nje-^a varstvo dualizma. — Toda proti temu govori že to dejstvo, da je kazenski za-knmik iz !. ko torej še ni mo^el obse- gat'" varstva neke državne oblike, ki je nastala mnogo pozneje. Dalje treba pripomniti, da § 66. hoče varovati integriteto kake tuje uržave, ako je tu reciprociteta, t. i. da tudi ta tira država varuje v svojih zakonih integriteto avstrijske države. V ogrskem kazenskem zakonu takega določila doslej še ni — in torej odpada slehern r »od, da bi se bavili s tem vprašanjem, ec bi tudi smatrali Ogrsko za — tujo državo. Vrhu vsega je treba še pripomniti, da je brnela Avstrija edino z — Rusijo tako rtciprociteto in je ta § 66. bil edino za — ivusiio veljaven. Pravosodni minister mora torej pokazati svojo pravo barvo, kaj in kako je nameraval. • • • Oroi Czernin je, kakor se vidi, vendarle i Jkrit pristaš splošnega miru____ brez aneksi) in odškodnin, kar pogumno ozna-njuje vsemu sve-tu vkljub temu, da se temu vpirajo jako mogočni krogi na Nemškem. Tam je le večina držav nega zbora za tati mir, visoki vojaški in drugi krogi pa sanjajo še vedno o miru, ki bi ga narekovali — zmagovalci. V Av striji je žp precej v časti to stališče ministra za vnanje stvari. In ker on tako • »ogulimo oznanja tak mir, je možno ~az-i. gaii, da je sporazumljen z najmerodainei-ši.ni krogi na Nemškem, ki pa.... sami še n imajo tega poguma. Cesar se v Nemčiji *e ne upajo preglasno govorili, to raj izjavlja groi Czeriiin na polna usta in pripravlja tla. da se bo mogla tudi Nemčija jsvno pridružiti. Največji križ bodo pa imeli z — Bolgarijo. Ta se ne uda na to mirovno obliko ... brez aneksij in odškodnin. Bolgarija je šla boi z jasnimi nakanami, ki nasprotujejo czernmovi mirovni formuli: oni hočejo Makedonijo, hočejo Dobrudžo — in še marsikaj drugeza. Za ta ideal so šli v hoj, so doprinesli večje žrtve nego v obeh balkanskih vojnah skupaj in so obloženi z miljardami državnega dolga. Čemu, pra-v:y\ je bilo nam vsega tega treba, ako nimamo doseči postavljenih si vojnih ciljev? Notranji položaj, ki Je v zvezi z zunanjim, razburja te dni tudi Poljake. Ako vstopijo v vladno večino, bodo morali o-lUistiti sleherni napad na — Nemčijo. Taki n?padi, kakoršne ^i je privoščil posl. Das-zinski na Nemce, so zadeli v živo in bi jih radi onemogočili. Zato je treba Poljakom _____ PODLISTEK. Milijonar« kile izginil, Roman, francoski spisal E Cfcav Ko se je vzravnal, je njegov pogled srečal Colardovega. v katerem se je zaleske-ta?a radost. Hišnik je namreč dotlej ves bled in tresoč se prisostvoval preiskava-nju mrtvega trupla in s strahom pričakoval zdravnikovega odgovora. — Ta človek je zastrupHevalec in misli, Ja sem se dal premotiti. — si je mislil zdravnik. T-j faj je prišel notar Baudouin, ki je "tisto zabil svojo jezo na Bricheta in je arihitel, da bi še enkrat videl prijatelja in tovariša svojih mladf>stni!i let. Gospod Baudouin. — je jez nekaj .asa nagovoril Colard notarja, — vse ime-: c mojega gospoda se nahaja v onile skrinjici; ah' je vzamete zopet v shrambo? — Morilec ie brez dvoma ukradel nai-iiianie Lolovico. — si ie mislil Maurits. zapreti usta. — Tej zahtevi zdaj še zelo upirajo. Proračunski odsek poslanske zbornico je danes imel napovedano sejo, čeprav se je glasilo, da bi utegnila biti zopet odgodeaa, ako bodo Poljaki tako želeli. Oni torej — niso želeli, dasi bo šele jutri odločilna konferenca pri dr. Seidlerju. Poljaki so baje že danes povsem na čistem, kako končajo pogajanja z vlado in da — bodo glačovaH za proračun, iz katerega se bodo potem stekali mnogi milijoni po poljskih krajih Galicije. m m • Pogajanja vlade s češkimi poslanci gle-d£ dopolnilnih volitev so menda že precej napredovala. Zjedinili so se baje v tem smislu, da se izvrše vse dopolnilne volitve — izvzemši v ožjem vojnem ozemlju. Ako ostane pri tem dogovoru, bi izostale volitve za vse štiri naše slovenske mandate: Povše, Grafenauer, Gregorin in Marrdič. • * + Zastopnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in dr. Larginia sta bila danes eno uro pri ministrskem predsedniku. Iz besedila izdane izjave se more posneti, da so morala biti posvetovanja zelo važna In resna, ker se bo bavil ž njimi klub in bo na to sledila nova konferenea z ministrskim predsednikom. • « * Iz proračunskega odseka, D u n a j, 9. oktobra. Kaj je govoril danes ministrski predsednik, bo gotovo poročal korespondenciji urad. — Za dr. Sekllerjem je govoril — dr. Laginja. Dejal je, da je po sodbi najza-vednejših avstrijskih državljanov že zadnji čas, da se vsi Jugoslovani združbo v eno državno telo in se jim na ta način zagotovi narodni obstanek. — Toda Jugoslo-vajii niso našli v tej državi nikdar prave dobrohotnosti. Svoječasno je izdelal baron Beck obširen program za južno Tirolsko, Dalmacijo in Primorsko, toda tudi to se ni izvršilo m se je pozabilo. Pa saj se običajno ne izvršuje uiti to, kar obsega rediti proračun za jugoslovanske pokrajine. V zvezi s temi pritožbami je zahteval, naj b'' sc vendar že izvtaila zveza med železnico ŠL Peter—Reka in ono Divača— Pula mimo Učke. Govoril je dalje obširno o šolskih razmerah v Istri in Dalmaciji. Zahteval je štipendije istrskim dijakom, ki bi pohajali pomorske ali trgovske šole na Hrvatskem in zahteval pri-poznanje izpitov na zagrebškem vseučilišču. Dalie ie podal to važno izjavo: Jugoslovani zahtevajo spremembo ustave, kajti brez tega ne vidijo varstva za narodni obstanek in zato morajo vztrajati na svog državnopravni izjavi in delovati za njeno uresničenje. Čeprav Jugoslovani nimajo zroka, da bi dvomili o dobri volji ministrskega predsednika in sedanjega kabineta*!). vendar ne vidijo predpogojev, da bi mogli tej vladi privoliti večmiljardske kredite. Dr. SteViwent!er je ostro grajal, da vo-:aška uprava zadržuje v službi nešteto nesposobnih za vojno službo, ki postopajo po mestih, dočirn bi biLi doma zelo koristni delavci. — Ako bi jih poslali domov, bi kmetijstvo le pridobilo in država bi imela tudi še to korist, ker bi odpadlo mnogo vojaških podpor rodbinam. — Grajal je tudi, da dobivajo častniki vojno doklado, čeprav ne žive v vojnem ozemlju; tudi v etapnem ozemlja so doklade previsoke. Posl. Stanjek se je še topleje zavzel za poljedelce. Mnogim posestvom so vzeli zadnjega delavca, kar uničuje produktivnost in pridobitveno silo in postaja nevarno za ljudsko prehrano. Dokazal je z drastični« ni slučaji, kako se uničuje možnost pridobivanja živeža, ki ga pa v Obili meri potem zahtevaijo. Dalje je zahteval, z ozirom na zadnjo naredbo o uporabi moštva v pomožni službi, naj bi minister pomiril ljudstvo z dodatno odredbo, da bodo od take i>omožne službe izključeni poljedelci in njihovi delavci. — Dalje je prosil ministra, naj odredi, da se bodo čim najbolj ozirali na upravičene pri- se Pol jaki | tožbe kmetijstva pri prerskušnjah oproščen cev. • • m Colard je vzel listnico iz skrinjice in jo ponudil notarju z besedami: — Prosim, štejte! Baudouin je pregledal vrednostne papirje. — Ne manjka nrč, — je dejal. Zdravnik ni verjel svojim ušesom. Po njegovem mnenju je mogel biti povod umoru saino rop. Notarjev odgovor je pokazal, da se je motil. Nov sled pa so mu pokazale nadaljne Colardove besede: — Moj gospod mi je zaupal, da ie izpre-menil svojo oporoko. Nova oporoka se nahaja med temi papirji. — Aha, — si je mislil Maurice, — umoril ga je potem, ko je izpremenil oporoko njemu v prid. Baudouin je takoj našel oporoko In Jo prečital. — Ubogi moj Colard! — je dejal. — Izpreinemba je tebi v škodo. V prvi oporoki ti je bila določena pokojnina, o kateri pa tu ni nobene besede več. — Nič ne de. — je deial Colard. — Tolažile me bo veselic, da bom videl srečni t Dr. Janez Ev. Krek. D u n a 1, 10. oktobra. Po bliskovo se je razširila danes po 10. uri zjutraj vest, da je umrl naš nenado- mestni dr. Janez Ev. Krek. V nekoliko minutah je vedel to novico vsakdo, ki se je nahajal ob tem času v parlamentu, po klubih in v odsekih. Da je dr. Krek bolehen, potreben nekoliko odmora in počitka, morda tudi zdravljenja, to smo vedeli že več časa. ali da je ncvatnvst za to plodonosno življenje tako velika, tega ni slutil nihče. Prijatelji in znanci so mu nujno svetovali, na? začne paziti tudi na svoje zdravje, naj za nekaj časa odloži svoje običajno ogromno podrobno delo^ — uJi zaman. Z Dunaja je šel naravnost v Zagreb in potem oelo v Dalmacijo na tisto znano zadružno zborovanje, — ali končno je pa le moral iti na odpoč i tek in šel v Št. Janž, kjer ga je dohitela toliko prerana smrt. In tako nas je >redi najbolj kritičnega parlamentarnega dela zapustil in odšel v večnost, za pustivši nerešena velika vprašanja, za katera je živel, gorel in delal. * • ^ Jugoslovanski klub je sprejel danes vest o nenadni smrti ljubljenega eiana in prvoboritelja dr. J. E. Kreka z veliko žalostjo. Prvi hi-p ni hotel nihče prav verjeti tej novici. Žal, da se je vest le prekmalu ronovno potrdila od uradne strani. — Klubova seja, ki je bila določena za jutri, se seveda ne bo vršila. Poslanci s Kranjskega niso niti došli, najbrže vsled smrti Krekove, a načelnik dr. Korošec se najbrže odpelje k pogrebu v Ljubljano. — Tu bivajoči člani kluba tavajo potrti, ne mislijo m ne govore nič drugega nego o bridkem udarcu, ki je doletel jugoslovanski khib m ves naš narod. Umevno je, da se ne bo vršil niti na-dalint pogovor z ministrskim predsednikom. — Kdaj se bo nadaljevalo včeraj pretrgano dogovarjanje, danes še ni mogoče reči. Skoro gotovo je. da se vsled tega žalostnega dogodka odnese vsa ta akcija za nekoliko dni, vsled česar ostane v parlamentarnem pHožaju nekoliko nejasnosti. Poleg brzojavne vesti korespondenčne-ga urada je došla danes popoldne brzojavka podpredsednika poslanske zbornice viteza Pogačnika, iz katere smo izvedeli, da je umrl že v ponedeljek. Tudi ministrski predsednik je dobil že brzojavno obvestilo o smrti Krekovi. — Na Jugoslovanski klub že prihajajo brzojavne in pismene sožalnioe. — Ker je došla zadnji hip tudi vest, da prepeb'ejo truplo pokojnikovo iz St. Janža v Ljubljano, kjer bo jogreb šele v soboto, ima Jugoslovanski klirb danes še čas, da ukrene vse potrebno od svoje strani. • * * Iz odsekov, V železniškem pod odsek u je danes dr. Laginja ponovil včerajšnje svoje zahteve za zvezo železnice od Št. Petra do Reke z ono Divača—Pula mimo Učke. — Posl. Maštalka je vzel ostro pod nož delovanje bivšega železniškega ministra barona For-sterja. ki je spravil železnice v ogTomen deficit vkljub velikim poviškom v prejemkih; upravni troški so se povišali za 110^ in državni prispevek za 1. 1917-18 v znesku 400 milijonov bo komaj zadoščal. Ta bivši minister, pravi, spada prav za prav na zatožno klop. Pa tudi v jezikovnem oziru je napravil toliko zmešnjav, da bo treba njegovemu nasledniku in parlamentu v eliko dela. da rešijo železnice takega slabega gospodarstva. — Železniški minister je obljubil, da stori s svoje strani vse, kar je v njegovi moči. da se popravijo vsi pogreški in se ugodi vsem upravičenim zahtevam prebivalstva. Begunftki odsek je spreiel z ozirom na dogodke v Wagni 5 predlogov: Zahteva vojnosodno preiskavo proti dotičnemu orožniku, ki je dečka ustrelil. — Obsoja najstrožje način, kako se postopa z begunci po taboriščih, ki jih stražtio z oboroženimi organi ter vsemožno omejujejo dve mladi srci____Pokažite gospodu Gar- die dotično mesto. Batidouiu je ponudil zdravniku oporoko. Ko ie le-ta prečital vrstice, v katerih je Brichet priporočal Pavlini, naj si izbere Maurica za soproga, je ves omamljen po svoji sreči pogledal hišniku v obraz. — Sedaj pa ne razumem ničesar več, — si je dejal sani pri sebi, ko je v Colardo-vem obrazu čital najodkritosrčnejšo radost zaradi njegove poroke s Pavlino. Na vsa ta dejstva so se osnivale govorice o žalostnih dogodkih v Brichetovi palači. Ko je gospod de Badiere zaukazai, naj se Lozerilovo truplo spravi v njegovo prejšnje stanovanje, je poskrbel za liami-balov pogreb. Brichetov pogreb naj bi se vriH! šele naslednji dan. že zato, ker je bilo treba obvestiti njegove številne prijatelje. Hanibal se pač ni nikdar dost; zanimal za svoje očetovske dolžnosti, toda Avrora ga je ljubila vendarle in ga je žaluje spremila k večnemu počitku. osebno svobodo. — Graja, da so nastavljeni v taboriščih uradniki, ki ne poznajo jezika beguncev ter so jim tuji po navadah in šegah. — Zahteva, da mora vlada v \Vagni izvesti vse spremembe, ki jih je odsek predlagal, — in i>oroČati o teh pobolj-ških v teku meseca. To so vse lepe reči in želimo popoln uspeh! Toda v Wagmi niso najslabše Ta-zmere v taboriščih, drugod je veliko hujše. Zato bi bilo treba izvesti revizijo iz odseka v vseh taboriščih, pred vsem v Stemklammu, Einoatu in Brucku. Minister grof Toggenburg je obljubil marsikaj lepega. Priznal je, da so nezakonite vse tiste disciplinarne kazni, s katerimi so bili upravitelji taborišč zelo radodarni za vsako ničari?jo. Take kazni se zainaprej onemogočijo. — Priz-r.al ie tudi, da je slabo, ako upravitelji ne znajo jezika beguncev, ali opravi čuje toz nedostajanjem sposobnega osebja. (Ni mogoče! Sposobnih ljudi se vedno tuijde, ako se le hoče. — Posebno pa bi bilo že iz srede beguncev' dovolj sposobnih mož za razne službe, ki so jih zasedli razni nemški »junaki«, ki so se na ta način ognili siužbe na iron-ti.) Vrhu tega je minister obljubil razne reforme, da bo usoda beguncev milejša! — Pričakujemo, da se vse to ne z'^odi le v Wagni, marveč povsod! PoslansKa zbornico. DUNAJ. 11. (Kor.) V pismenem odgovoru na vprašanje posl. Korošca in tovarišev glede protizakonitih razmer v Bosni in Hercegovini, spominja ministrski predsednik na znane okoliščine, ki so dovedle do zaključiive in razpusta bosenskega sabora, ki je bil sicer le nekako ogrodje, ker je skoro Va srbsko-pravoslavnih poslancev radi bega iz dežele ali veleizdaje postala nesposobna za izvrševanje mandatov, ali pa iste izgubila. Od interpelantov omenjena interniranja v trdnjavi Arad so opravičena po vojaških ozirih, kakor tudi vsled okolščin, da so srbske in črnogorske čete in tolpe naše srbsko-pravoslavne prebivalstvo dosledno izrabljale za vohunstvo in četaško službo. Civilne upravne oblasti so se zadovoljile le s potrebnimi internacijami državi nevarnih velesrb-skih agentov in oseb, stoječih pod vplivom srbske agitacije, ki jih je tudi doletela zaslužena kazen. Od takrat so se vojaške in civilne oblasti skupno trudile, da popravijo eventualne pomote z revizijami list. Ministrski predsednik brani bosensko uradništvo proti neprimernim napadom in priznava njegovo uspešno delovanje tekom vojne. Želje interpelantov po vzpostavitvi ustavnega življenja v Bosni in Hercegovini se popolnoma krijejo s stremljenji skupnega finančnega ministra. Tež-koče obstojajo v tem, da je sedaj v Bosni in Hercegovini večji del dežele vojno ozemlje, kjer je večina volilcev na fronti in upravne oblasti preobložene z delom, tako da ni mogoče kar tako odrediti nove volitve. Po prehodu na dnevni red je zbornica v drugem in tretjem čitanju brez debate sprejela več poročil odsekov o izpremem-bi raznih cesarskih naredb. Nato se je pričela razprava tiskovnega odseka glede odprave politične cenzure. Poročevalec Zen-ker je uvedel razpravo, tekom katere je govoril tudi notranji minister. Posl. Try-louski, šmeral, Daszynski in Hillebrand so se obširno bavili s cenzurnimi razmerami pod Stiirgkhovim režimom in so zahtevali popolno vzpostavitev tiskovne svobode. Pri glasovanju so bili sprejeti predlogi odseka, istotako resolucija Fried-manna glede preklica zakona o prepovedi dobavljanja inozemskih časopisov. Prihodnja seja v torek, 16. oktobra. Diievni red: Poročilo begunskega odseka o dogodkih v Wag>ni. Deputacija državnih uradnikov pri dr. Seidlerju in finančnem ministru. DUNAJ, 11. (Kor.) Stalno zastopstvo organizacij avstrijskih državnih uradnikov se je danes pod vodstvom posl. Wabra in Ulabinskega zglasilo pri ministrskem predsedniku in finančnem ministru. Opisalo je obema naraščajočo stisko državnih uradnikov in predložilo sledeče želje uradnikov: Dovolitev enkratne, po številu v oskrbi se nahajajočih družinskih članov odmerjene draginjske doklade v razmerju z sedanjimi cenami oblek in perila, novo ureditev pristojbin za službena potovanja in nadure, dvojno vštetje vojnih let na korist vseh državnih uradnikov za vse plačilne stopnje in Časovno napredovanje kakor tudi za všetje v pokojnino. Oba ministra sta priznala velike zasluge in dejanja državnega u radništva v sedanji vojni kakor tudi stisko, v kateri se nahaja. Izražala sta nado, da bo o priliki posvetovanja proračuna deloma mogoče upoštevati želje uradništva. Avstrijski ministrski svet. DUNAJ. 10. (Kor.) Danes se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Seidlerja daljša seia r^inistrskeea sveta. Seidler je bil sprejet danes od cesarja v posebni avdijenci. Zvezno armadna poročila. AVSTRIJSKO. . DUNAJ. II. (Kor.) Uradno se razglaša: 11. oktobra 1917. Na nobenem bojišču nobenih važnih dogodkov. Načeinik generalnega štaba. NEMŠKO, BEROLIN. 11. (Kor.) Veliki glavni s to u II. oktobra 1917. Zapadno bojišče. — Arir.act kraljeviča Ruprehta: V flandrskem obrežnem odseku in med Blankartse in Pou-kapelle je naraste! topovski boj do velika sile. Pri Draaibanku so napadli Francozi vnovič, ne da bi dosegli kak uspeh. Na bojišču vzhodno Yperna je bil ogenj 71 e-njajoče se sile. Angleži niso izvršili m*.^-dov. Tekom bitke v zraku, ki se je vršila zvečer nad Zonebekom in Zandvoordom, ki se je je udeležilo okoli 80 letal, so bili sestreljeni trije sovražni letalci. — Armada nemškega cesarjeviča: Na vzhodnem bregu Moze so dolnje-renski in westtalski bataljoni po uspešni topovski pripravi s krepkim navalom Iztrgali Francozom važno ozemlje v gozdu Chaume. Sovražnik je izvršil štiri krepke protinapade, ki so se vsi izgubonosno izjalovili. Nad 100 ujetnikov in par strojnic je ostalo v naših rekah'. Tudi jugozapadno Beauiuonta hi pri Bezonvauxu so imeli lastni sUnki v francoske črte popolen uspeh. Vzhodno bojišče. — Na več krajih fronte živahni motilni ogenj se je c časa do časa povišal v romunski nižini in pri Bi aili, ki so jo obstreljevali Rusi. V odgovor so obstreljevale naše baterije Ga-tec in povzročile tamkaj požare. M a c e d o n s k a fronta. — Živahno topovsko delovanje v soteski med Ohridskim in Prespanskini jezerom. V kolenu Černe in med Vardarjetn in Dojran-skim jezerom so bili sovražni poizvedovalni sunki odbiti. V sept. znaša izguba sovražnih zračnih sli na nemških frontah 22 priveznih balonov, 374 letal, izmed katerih je padlo 167 za našimi, ostala pa za sovraži'«« postojankami. Mi smo izgubili v boju 82 letai in 5 priveznih balonov. Prvi generalni lcvortirmofoten dI. Ladcndorff. BOLGARSKO. SOFIJA. 10. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Nekoliko živahnejši pehotni ogenj v kolenu Černe in zapadno Vardarja. Južno mesta Dojrana srdit sovražen topovski ogenj, ki se je pričel 8. t. m. in se nadaljeval celo noč. Zjutraj 9. t. m. je sovražna pehota po bobna-jočem ognju napadla naše postojanke; napad je bil odbit. Le majhni četi se je posrečilo prodreti v enega naših strelskih jarkov, kjer Je bila potem po težkem boju skoro popolnoma uničena. Izgube sovražnika so težke, naše jako majhne. TURSKO. CARIGRAD, 10. (Kor.) Iz glavnega stn-na se poroča: Perzijska fronta: Ziutr ij 8. t. m. so Rusi s tremi bataljoni, enim konjeniškim polkom in z artiljerijo nan.n: V. naše čete v Perziji. Boj se nadaljuje nam v prid. Naše severno Revanduza se nahajajoče čete so bile istotako napadene od iTiešanega ruskega oddelka. Sovražnik je bil odbit s krvavimi izgubami. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 10. oktobra. — Včeraj so se vršili med Adižo in Brento in na Banjški planoti živahni topovski dvoboji. Vzhodno Gorice živahno delovanje ix>izvedovalnih oddelkov'. Zvečer 8. t. m. so poizkušali sovražni napadni oddelki po živahnem koncentracijskem ognju pridobiti v okolišu Kostanjevice s ponovnimi napadi na prostoru. Razvili so se srditi boji. Naše postojanke so bile vse krepko obdržane in sovražnik odbit z izgubami. Včeraj zvečer je otvoril sovražnik srdit uničevalni ogenj, ki je imel med Vipavšeico in Kostanjevico značaj topovske priprave. Nagla intervencija naših baterij je prisilila sovražnika k molku. Odbili smo številne in močne oddelke, ki so nekoliko pozneje napadli na: ■ postojanke v tem odseku. DOOODK1 NA MORJU. BEROLIN, 10. (Kor.) Wolffov urad poroča: V vseh delih Sredozemskega morja so naši podvodniki prizadejali sovražnikom zopet težke izgube. Potopljenih je bilo 12 parnikov in 33 jadrnic, skupno 46.000 ton in to kljub močno zmanjšanemu pomorskemu prometu._ Raihstag. V nanje-politična debata. BEROLIN, 10. (Kor.) Posl. grof West-arp je pozdravljal izjave državnega tajnika za vnanje stvari glede Alzacije in Lo-rene. Kar se tiče vprašanja odškodnin, je treba popolnoma izrabiti vojaški položaj, da bo z odškodninami in nadomestili mogoče zagotoviti zonetno zgradnjo Nemčije. Istotako mora z boljšim zavarovanj m nase vzhodne meje dobiti tako lahko ranljivo ozemlie vzhodne Prusiie in gornje Šle* „hUlrtOST* Stev. 283. V Trstu, dne 12. oktobra 1917. VMC iiotu P> hm po I*.v |U vr bi lTbl\ Tu J: Mara nemška de-' ska. vsaki pravičnosti nasprotujoča politi-i bolehati. Odšel, jc tri v Janž k intim-jšal 175 K in služabniški pavšal >olj>e % BUtov s stat uri r mestom _ uc m.ic zopet izročiti RusTji. Okiejskib socijalsev sc uveljavlja tudi v vna-; cLii sta bila tam tudi posl. dr. Lovro Po -ijc jc izjavil gc» or iik, da jt po \ ojni j nji politiki, sedaj speuijelno oh vprašanju ' • -:-a le a uleška BJgna, ali pa BeTjrija: miru. Prireia mirovne« manifestacije, a K>st samoupo-j govori proti miru in sporazumu meJ na-osvo-jrodi! »Krščanski« socijalei so nasprotniki 630 Ta resni-joa narav siranke krščan-iacniu prijatelju g. župniku Bajeu. Zadnja| Prosnie je tekom treh tednov od 5 t __________________________________, dalje vložiti pri postnem ravngpifslvu jnik indr.Ruprccht iz Trebnjega. V pon.»Trstu. z\ cčer — tfk pred katastrofe) — je bili Zaplemba dragocenih kovin. Med K m. v tškim vplivom. Dok ;a zalite »j* da sc miru na ztiotraj m na zunaj! Belgija pi: mirovaih pogajanjih ne kar brez naduljn« ^a. FlanJrska obal,------— rab zato ostati pod vplivom Nem- A StVirf. Mir »vna resolucija ral^stasra ie m;a po ve rt K »vna resolucija rafnstajra je rešek. ker vež : vlado v smislu o jpo-l ■i. Posl. \Vannuth ie kritiziral mirovnoj !učijo rajhstatfa in naglasa!, da Bel-; v bod< je ne sme ostati one~utivno. Razdeljevanje mlečnih izkaznic za starce in bolnike. Jutri, v soboto. 13. t. m., se prično razdelievati sive izkaznice (izkaznice za czemUe za Anglijo in Francijo. Posl. Le-1 starce in bolnike) za kondenzirano detKnir (neod. ioc.) se je obširno bavil z'pileko. Stranke se mo^jo zglasHi v rz-I t tri u-ntr ie iz- kazmenem uradu v ulici deHa Valle st. d, m kritiziral davanje dipUnna-jter predlo«!tis -i • 1>r. nrr\ti vanje se bo vrsik> po naslednjem reau. . Oc vor; jc dalje protestiral prou j , m w i? h™ 1 ir.., Lm DiVrn L-nflnm-iln » SOOOtO, 13. t. m., OKJ o UO OOP- SteV. nt • , p THeck^Tnao 'Hud str) je ^ Š4ev, 2001 do 3000, od 3 ck> 6 pop. št. ^n :iaP .j 1 Kt ki^vl^l nemško ^001 do 4000; v torek 16 t od 8 do 12 KospodaUko procvitame. ne da bi spravil dt>P. ste v 4001. do 5000, od 3 do 6 pop. st. ^ Rpthmannii ni no- 50Ul do 6000. — V četrtek, 18. t. m., od Lu\bur^ redn< c| temu svet v ogenj, dojim se Betbmannu ni po^ , . . 0 ,, * srečik preprečiti svetovne vojne. S tem1? do 12 do4>. m od 3 do 6 pop. dobe iz- je bila \ nuni«--politična debata končana in se je pričela razprava socijalisti:ne inter- pelacije pr .v irp Vrvini^ini'rTister Stciii'ie^^oiX)zarial Strankam, ki so v posesti Izkaznic št I na oJlf* ! 2000' se Priporoča, da si nakupijo svoj oJ1(>k- k! oJrCja Kar I1JjSCCJC tedenski odmerek, predno pridejo po nove izkaznice. — Nadalje se priporoča vsem interesentom, da pridejo po izkaznice le ob gori navedenih dne vih in uraJi, da ne bo nepotrebnega čakanja in izgube časa. kamilice samo še tiste stranke, ki iz upoštevanja vrednega razloga ne bi mogle j. društvene in zborovalne pri:i ponie na zanjedolneeni dan. — za zborovanja. Zbornica je sklenila deba to o interpelaciji, pri čemer se bo istočasno razpravljalo tudi. o vprašanjih varstvenega zapora, obsednega stanja in cenzure. Nato ie bila seja zaključena. Vesti iz Rusije. IZJAVA NOVE RUSKE VLADE. PET ROG RAD, 11. (Kor.) Nova vlada objavlja izjavo, ki pravi med drutrim: V rotranjosti naše dežele so izbruhnili vsled l. ( ra KorniJova novi nemiri, ki kljub naglemu potlaeenju ogrožajo obstoj republike Anarhistična sapa piha po deželi. .Pri-. } Marjji R ^ l3 1Q cena tisk vnan.uh so\Tazmkm' narašča m dvi-; . gav> se protircvolucijonarni elementi. Pro- ; ' Barriera imova* \ i/.ori čn a vlada ie prevzela izredno veliko i izkaznice štev. 2445-2514 (ob- vornost pred narodom. Mada bo ®Hrobna ŠL 2) dne 13. 10., pri Nemenz Iva- |nu, ul. S. Francesco 2, (cena 54 vin. kg). Staro mesto: Predala oglla. 10 kg na izkaznico. Barriera vecchia: Rdeče izkaznice št. 4990—5169 (obrobna št. 1) dne 13. 10., pri Mariji Rupena, ul. Media 24 in št. 2277—2396 (obrobna št. odgovornost pred narodom sledovala neumorno delavno vnanio politiko v duhu demokratičnih načel, kakor jih je razglasila ruska revoluelia. Stremela !•(» po sklenitvi splošnega miru brez vsakih nasilsiev. \ popolnem soglasju z zavezniki st bo vlada v najkrajšem času udeležila sestanka atiranili vlasti, na katerem bo poleg običajnih odposlanstev zasto-Iiana z osebo, ki vživa posebno zaupanje demokratičnih organizacij. Mada bo nadela vse sile, dn ho podpirala skupno stvar zaveznikov. branHa deželo. nasto-Jvin. j)ila energično proti vsaki akciji v svrhoj Pr«xlaja premoga (tossile) 20 kg na izkaznico. Modre izkaznice štev. 346—390 (obrobna štev. 2) in štev. 1—83 (obrobna štev. 3) dne 13. 10., pri Ivanu Antoniutti, ul. della Corte 4, (cena 18 vin. kg), štev. £4—206 (obrobna štev. 3) dne 13. 10., pri Poropat Josipini, ul. Capitelli 14, (cena 18 kg). Sv. Vid: t vo*uy< ozemelj drugih narodov in po-j Modre izkaznice štev. 1—99 (obrobna i/kusu.da bi sc vsilila Rusiji volja kakega^ štev. 2) dne 13. 10., pri Brunello ul. Fonta-drugeg. naroda. Prizadevala se bo tudi.; none lb, (cena lb vin. kg), da prežene sovražne če*e iz Rusije. Izjava Novo mesto: razvija nato državljanski in vojaški ;>ro- Modre izkaznice št. 658—738 (obrob-gram vlade, posebno znižanie efektivnih j na štev. 1) dne 13. 10., pri Filomeni Grat-stanj v zalediu. toni, ul. L. Ricci 4, (cena 18 vin. kg), št. 739—751 (obrobna št. 1) in št. 1—93 ki socijalei in mir. Mi- f*c*tsta£e vesti. Se enkrat ljudska šola na Prošeku. Ker bi poročila g. Starca o njegovi intervenciji pri g. namesiiiiku radi zopetne otvoritve . , . ljudske šele na Prošeku moglo vzbujati nole i dcije yo dunaj^u ikrsčanski< so- neuteiiieiiene donmeve o neinforirnranosii crialc priredik v mestni hisi »mirovno«n.nnestnika \r. nedelovanju izvoljenih se od ob- , ______________,_______, __so onieajeni poupisat znam — aneksijski oklic. 'I udi na. 7aStopniki. med njimi jx)sebno g. dr. Sla-Um »mirovn em« zborovanju jc nastopil vik in dr Wilfan. že ves čas, kar traja princ Liechtenstein za mir z — aneksija- j OTrienjeni nedostatek, opetovano, da se ne uu, z drugo besedo: za podaljšanje vojne! jrcCe neštetokrat, in z vso vnemo prosili Zahteval je namreč »koristen mir . kl|fqer(H|ajne faktor»c in v pr\ i vrsti g. na-! n c »ugodne meje. in »nepremagljive Letnika samega, da bi se ukrenilo po-branikc ; Po Aaiiače povedano: zabte- j trefin0f da bi se šola zopet mogla odpreti, val je aueksij! Grofu Czerninu je očitai. da je preveč prijazen miru . Obžaloval ciialc« priredili v mestni hiši ^mirovno« g namestnika in nedelovanj zborovanje Edui glavnih govornikov je bil zastopnikov tržaške okolice, isti ; rine Liechtensicin, ki je svojedobno | veš:enc strani jKfudarja. da i r.i Inlt .T 7iini _ 'iniivcivL-; />Llir» TuHi ni m • _ i _«?„_• _ i__ Aprovizacijska služba v Istri. Da se nudi pride t ." ustanovilo posebni komisiji, ki ju sestavi javi }na od nekdaj -najizkuse.ieie sredstvo^. ^ ^ L'n zastopnik okrajne politične obla-- Po pravici vsklika - Ze^mg • SI! "! ^ ^stopmk deželne uprave ko- »!a ia govor, zavestno naperjen proti s£0! mislJC P 5LS b?stc razumnemu miru ?mtnn^o kr^Snsk- <, d op. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene na listke raznih prejšnjih številk, od 3M> do 6 pop. pa nedragoceni predmeti, zastavljeni na zelene listke serije 140 in sieer od št. 51.401 do št. 54.10U. DAROVI. Za božićnico daruje ga. Enia Čampa K 20. De>nar hrani uprava. Za revne učence na slovenski gimnaziji je daroval g. ravnatelj Gorup Ivan K 20. Denar je izročen šol. ravnateljstvu. Točke razpravljanja so : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računov Ur ukiepi glede dobička. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Zadružniki naj se izkažejo z zadružnimi knjižicami. Opozarja se na določbo § 31 zadružnih pravil. V Kopru, dne 6. vinotok* 1917. NAČELSTVO. Osa esefefl, ki je v sobo o popoldne stavil a ▼ svojo ko?»ro povoj fšiarpoi in drugo s'vari. naj >rinese vse n^zaj v uf Molin a vento. ako ie bj iinelu neprl ike. 1£30 izurjen kmet. kot upravitelj velikega posestva. Zgladiti se osebno v Vili Em lia. Pendico Scorcola š' 353. 1539 ISte se KffHSr* riPff iz^Bžbana za restavracijo aii ka-RSlufuUlibU varno, vcMa slovenskega, uou-Ćkuga in Julijanskega jezika, išče službe zunaj im:-ta. Naslov i ove las. odd. Edir:- s:i. 1528 Ište se vrtom). ml.-jša po»U'tižuica za nekaj ur popoldan. l"L Galileo S. IV. (Nad Ijuds um B 8 Trst - Via Stadion 10 - Trsi Odprt od 8'2 ZV2Č2? naprej vstopnino K Z s 8 gostilničar s kavcijo, veič floven-SKerra, nemškega in italijanskega jezika. i»če službe kot vodja gostilne eventuolno tudi izven Tr -ta. Maalov po v o las* . odd. 1224 lz«ežbon Naslove v ruskem jeziku, deiam s popolno go-tovo-tjo. Kdo, pove In-s odd. 1 ;>27 Klavna stvar, da so pnsli na dobrodelno' prire-Jucv in se tam — izkazali in peba-hali. ne ra i.airscn, ali in koliko dobe pone- I srečen^', i ^ naj gre zopet grof Cze.i.in v Ht:J:nii;CAio govorit o miru brez aneksii. ga bi• J:i že pciieui »krščanski« soeijalci I primerno korigirali in mu prekrižali racu-i lic! I patri Mi r isf rt tra"i prav pa t. ravn k rs :. I ' h/ :i ti Kišcai^ki soeijalci so baje. najin jzaneslfhcja stranka! hi rekli: Najzavrainejša in najeie- L'jia! i T\a ie ta stranka v no-r: • r j: * i!-. T: srd .a nisprouiica vsal:e j.j za slovanske narr-ie — ćetudi tu i.i s sl.'.dko he?edo na ustnicah. Na->\ Z bt -jJo in hrenom i^aradir.; s --'kitni nnČLil. v dejanjih pa je ultra-i na Ji .12'.:a. kar je najbolj kričeče . i2 1 ršC:i:::! ':.i naeeloni. Ta teine- nosti odpravijo. Oškodovani po vojni, ki so iz Hrvatske a!i Slavonije, zamorejo dobiti v slučaju, da rabijo kak pravni nasvet, vsa pravna pojasnila pri vojno-invaltdni, deželno-oskrbni komisiji v Zagrebu. Zadnje ure dra. J. E. Kreka. 2e nekaj tednov je, odkar je začel dr. Krek resno ga izkušenega naroda: »naše pleme ne izgkte!« — Kraj udarca, ki je zadel njegovo tek), se čuti Ivo conte Vojnovič — kakor sam naglasa — duševno mladega, mladiča dvajsetih let Rodil se )e dne 9. okt. 1857 v Dubrovniku. Služba poštnega odprav»teija je razpisana pri c. kr. poštnem uradu v Ponijanu v koprskem okraju. Plača 800 K, uradni pav- Ho prodtij Inodd. Kd no ioU klairor v«.-l ko zemljišče nasejeno s odd. Kd'nosti. trtami. NbsIov pove 1525 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermšfc v Trstu, ul. Poste vacchie 12« vogal ulico delle Posve. Izdiranje zobov brez s-s boleCIne. s-: Plombiranje, m UMETNI ZOBJE ffllflA mal° ia velik, od oljai petroleja in jOuw kupnje Kurett Settefontane I. JADRANSKA BANKA Trst Vlo Cosso dl Rlspormlo Ste«. 5 (Lastno poslopjs) Kapital In rezerva K 13,200-000.— Fllljalke: Dunaj Tegetbofstrasse 7—9» Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Vloft na knjižice 3*2°o Vloge na kn|l2Ke od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obresiovanje ▼log na tekočem In žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla^o ležeče v javnih skladiščih. — Safe deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. — Borzna naročila.--lnkaso.--Menjalnica. — — Eskompt menic. Telefoni: I463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. Uradna ura t odtdol popoldne Tržaška posojilnica in hranilnica na Kti rad-: k n!i i osti. m pa enakost i, bratstvu, odklanja te čedno-: -gova h^gen1 r«9iftrov9>a zadruga z omajenfm poroitvom TUST - Plazza dcJla Ceserma it. 2, I. nad. - TRST (v lastni hlii) vhod po glavniki stopnjicah. POSOJILA DAJE sa vknjižbo 5 */a V. na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora Cl iPTUiE TSeCVSSE KBK1& HRANILNE VLOGE w*kega, ce iadi oi u4 ia jiu obrestiria po Vt(je stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. ~ 4«vrii plate'* uvod nm — VUfa m lahko po krono. — ODDAJA DOMAČE NAtfinALNlKE) tiKAMLNfc PLŠICc.) Poitoo hraaiLriićni račm lli.l»lomz Vamo proti ulomu o požaru, urejeno po najtOTej.^^m načinu ter je oddaja strankam r najem po najnii|lb cer»»h-ITAKiE VLOG HAD V3 KB9N. Brsiss ure: od 9 fr 12 dop. ia ed 3 Č3 5 m. Mm? vak ialHiik o'i Bralci ifiH ^aa^g igatma™ww ■ ...........m -gg^aaBEagss ^iSsssEssaasaRass: