Kako je bil Mazal ozdravljen z jednim strelom. Kmet Mazal sedi pri mizi in baše patrone v svojo «flinto». Rad drži v roki plug, radost ima, 6e mu polje obilno obrodi, toda še raje drži v roki puško ali «flinto,» in še ve6jo radost uživa, 6e ska6e po polju mnogo zajcev. Ko je opravil to delo, si je nabasal pipico, vtaknil mehur s tobakom v žep, vzel iz skrinje usnjato listnico in šel. Ł>"> «Kam si se zopet namenil?* kli6e za njim žena. ¦ Danes imamo zopet sejo,» pravi kmet. «Da, sejo! Da bi vsaj ne lagal! Imate sejo, toda pri teh pregreSnih kvartah.» Poslednjih besed že kmet ni sliSal. Nerad je poslušal ženske pridige. Šel je v kr6mo, kjer je že gorela svetilka. Pri mizici v mali sobi so kvartali. Pridružil se jim je tudi naš Mazal. Petaki in desetaki so potovali iz žepa v žep. Mazal je imel danes posebno srečo. Vedno je priigraval, da je imel priigran že cel petdeselak. Bližala se je že poluno6 in igralci, da bi jim žene ne delale doma preobile pridige, so pustili kvarte, vsak je izpil še merico «konjaka,» da bi ne dobil te «infulence* (influence), ter odšel domov. Mazal je korakal pogumno proti svoji hiši. Ko je prišel do vrat, mu je postalo vendar pri srcu nekako tesno. V oknu je videl, da ima žena še Iu6, in iz skužnje je vedel, da 6aka nanj, da mu pošteno zapoje ter ga tako zaziblje k sladkemu spanju. Neodlo6no se je ustavil ter vtaknil roke v žepe. Tu je za6util priigrane novce, in to mu je dalo pogum. Potrkal je na okno. — «Kdo je?» se }e odzval iz sobe ženin glas. — «Jaz.» — «Kdo jaz?» — «Gospodar.> Zapah v vratih je zaSkripal in Mazal je šel po prstih v vežo. «In ti si gospodar? GospodariS, toda v kr6mi! Sre6a, da nimava otrok! Z njih bi napravil same igralce. Pravim ti, da pri kvartah zaigraS Se posestvo! Toda tebi je vse jedno, naj govori to angelj ali satan.» Mazal ni rekel niti besedice, odprl je vrata velike omare, prijel ženo za roko, potegnil jo k omari ter dejal: »Stopi sem ter govori v to omaro, kadar boS gotova, tedaj \o zapri. Jaz grem zdaj spat in zjutraj bom omaro odprl in posluSal tvoje besede!* Cudno, da ni Mazalka jeze omedlela. Kaj takega ji ni mož še nikdar napraTil. Predno se je pa zavedla, je bil ta že v drugi sobi ter klical izza vrat: «Danes me ne smeš jeziti, priigral sem petdeset goldinarjev.* «Da, in kolikokrat si iih že petdeset zaigral, ti kvartopirc grdi!» Mazal je zaprl vrata, žena je še nekaj 6asa godmjala, potein je bilo vse tiho. Mazal je hitro odmolil, slekel se in premišljeval, kam bi spravil priigrane peneze, da jih ne najde žena, o kateri \e vedel, da se prikrade, ko bo on spal, k njemu in mu pregleda vse žepe. Prišla mu je v glavo izvrstna misel. Na steni pri postelji je visela njegova puška. Tiho \o je snel, zvil bankovce ter jih vtaknil v puSkino cev ter zopet obesil puSko poln veselja, da bo žena zastonj iskala. Drugo jutro je vstala kmetica na vse zgodaj ter se kradla po tihem v sosedno sobo preiskat moževe žepe. Mazal je bil zoper navado že po koncu, a ko je spoznal, da prihaja žena, je hitro legel ter se delal kakor da spi. Mazalka je po tihera odprla vrata ter pogledala na moža. Spal je. Tiho je pristopila k Iežiš6u, vzela s stola njegova obla6ila, stopila po prstih k oknu ter pri6ela poželjivo segati v žepe. V suknji je našla v veliki listnici trideset goldinarjev, katere je vzel mož s seboj v kr6mo, v hla6ah nekoliko desetic in krajcarjev, v telovniku nekoliko užigalic in klju6ek od ure. Petdeset goldinarjev, o katerih ji je po no6i povedal, ni bilo nikjer. Mazal je opazoval po strani ženo in vide6, da zastonj iš6e, se je moral držati za usta, da se ni glasno zasmejal. Zena, ki ji ni bilo mogoče dobiti onih petdeset goldinarjev, je jezno zagnala obleko zopet na stol, in mož se }e — prebudil. «Kaj imaš ograviti pri moji obleki?> «Še danes se ti pozna, da si sino6i pil! In kje imaš petdesetak?« «Aha, ljuba moja, jaz sem že stari, in ne misli, da ga pustira v obleki, da bi mi ga vzela ti izpred nosa. Vedno tarnaš, 6e kaj zaigram. a 6e priigrara, tedaj takoj laziS za denarjem,* se je posmehoval Mazal ženi. «Saj sem ga hotela le spraviti, da bi ga spet ne zapravil. In zapomni si, da priigran denar ne prinese k hisi blagoslova.> «Toda ne pridiguj! Jutri pojdem v mesto in tam ti kupim novo obleko.* V tem je nekdo potrkal na okno in zaklical: «Mazal, ali spite?» Kmetica je odgrnila okno. «Bog daj dobro jutro! Ali so ata že zbujeni?* «Ze! in kaj ho6ete?» «Za vaši m vrtom v repi je zajec velik kakor tele, gospodar imajo lepo priliko, po6iti ga.> Komaj je 6ul Mazal o zajcu, ie sko6il iz postelje, se pokrižal, ter zaklical skozi okno: «Takoj pridem!» Hitro se je opravil, snel s stene puško, nasadil patron in bil že za vrtom. Huba, tako se ie zval 6lovek, ki ga je klical, je stal pri vratih. »Tedaj, kje je?» — «Tam, vidite ga?» — «Aha, vidirn! Po6akaj mrcina!» Mazal je nameril, «bum», in zajec je ležal mrtev na tleh. «Jezus, Marija!* je kriknil Mazal. — «Za Boga, kaj vam paje?» Mazal je spustil puško in lomil z rokami. — «Toda kaj se vam je vendar zgodilo?* — Izstrelil sem peldeset goldinarjev!» — >Pet—de—set gol— di—nar—jev?» Huba je odprl usta, kakorda ho6e tudi ž njimi poslušati. «Po no6i sem vtaknil v cev petdeset goldinarjev, pozabil sem na nje, strelil sem, in komaj je strel po6il, sem se spomnil na nje. 0 jaz —!> Huba se je praskal za ušesom: «Saprbolt, to je pa res drag zajee! Mislim, da niti cesar tako drago ne strelja*. Mazal je vzel zajca in ga nesel domov. Na dvoriš6u je stala kmetica. «No, ali je vreden tako zgodnjega vstaianja?> — «Da, vreden. Petdeset goldinarjev velja!» Mazal }e vrgel zajca jezno ob tla in povedal, kaj se }e zgodilo. Ko je Huba bral na ženinem obličju, ka| se bliža, jo je popihal, in Mazal \e poslušal s sklonjeno glavo ženino pridigo. «Vidiš, ali ti nisem rekla, da priigran denar ne prinese sre6e? In kdo mi kupi sedaj obleko?» «Zena, za Boga te prosim, prenehaj! Obleko dobiš, in obljubujem ti, da ne bom nikdar več kvartal!* . . . Mazal je držal dano besedo. Izučil ga je dragoceni strel. D. N. Smešničar. Po6akajte vendar. U6itelj pograja u6enca, da je tako 6rn in umazan. De6ek pa odgovori na kratko: «Ej, saj še danes ni nedelja.» Strela. V Soli se je u6enec pisal za Strelo. U6itelj vpraša nekdaj: «No, Zdravko, v6eraj sem vam razlagal, kaj je blisk ali elektnka; povej mi zdaj, kaj pa je strela?» «Strela je sosedov Matij6ek z belimi lasmi, ki sedi tukaj za mano!> odreže se Zdravko naglo.